Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

Na podlagi 17. člena Statuta občine Črna na Koroškem je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 14. redni seji, dne 9.3.2017,  sprejel

 

POSLOVNIK

OBČINSKEGA SVETA

 

I.              Splošne določbe

 

1. člen

(1) Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju:  svetniki) in razmerje župana do občinskega sveta.

(2) V poslovniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

 

2. člen

(1) Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in svetnikov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.

 

3. člen

(1) Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.

 

4. člen

(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.

(2) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.

 

5. člen

(1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah.

(2) Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto.

(3) Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika,  ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.

(4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje.

(5) Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih slavnostnih priložnostih.

(6) Žalna seja se skliče v primeru smrti župana, občinskega svetnika, člana občinskih delovnih teles in uslužbencev občinske uprave.

 

6. člen

(1) Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa.

 

7. člen

(1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s 7. členom Statuta občine, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “ OBČINSKI SVET”.

(2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.

(3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.

(3) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik občinske uprave.

 

II.             Konstituiranje občinskega sveta

 

8. člen

(1) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov svetnikov.

(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji župan najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov in župana, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. . Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.

(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.

(4) Obvezni dnevni red konstitutivne seje občinskega sveta je:

·       Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih svetnikov,

·       Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet,

·       Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev župana,

·       Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov svetnikov,

·       Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov,

·       Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana,

·       Slovesna prisega novega župana in njegov pozdravni nagovor,

·       Imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(5) O dnevnem redu konstitutivne seje občinskega sveta se ne razpravlja in ne glasuje.

 

9. člen

(1) Prvo sejo sveta vodi najstarejši svetnik  oz. svetnik, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi občinski svet.

(2) Na prvi seji svet izmed navzočih svetnikov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov svetnikov in ugotovitev izvolitve župana.. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak svetnik.  Svet glasuje o predlogih svetnikov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.

(3) Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi Občinske volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za svetnike, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za svetnike ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov svetnikov.

(4) Mandatna komisija na podlagi poročila Občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.

 

10. člen

(1) Mandate svetnikov potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.

(2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.

(3) Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.

(4) Svet na podlagi poročila Občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.

 

11. člen

(1) Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni svetniki in novi župan, mandat dotedanjim svetnikom in županu pa preneha.

(2) S prenehanjem mandata svetnikov preneha mandat članov  nadzornega odbora občine ter članom stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.

 

12. člen

(1) Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo.

(2) Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov.

 

III.            Pravice in dolžnosti svetnikov

 

1.            Splošne določbe

 

13. člen

(1) Pravice in dolžnosti svetnikov so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.

(2) Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.

(3) Svetnik ima pravico:

·       predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti;

·       glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;

·       sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta ;

predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.

(4) Svetnik ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, kot so osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere je izvedel pri opravljanju svoje funkcije.

(5) Svetnik ima pravico do sejnine in morebitnega povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije v skladu z zakonom in pravilnikom, ki ureja izplačilo sejnin in povračilo stroškov občinskim funkcionarjem.

 

14. člen

(1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo svetniki, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku.

 

2.            Vprašanja in pobude članov občinskega sveta

 

15. člen

(1) Svetnik ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.

(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja svetnikov in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če svetnik to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.

(3) Svetnik ima pravico županu ali tajniku občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.

 

16. člen

(1) Svetnik zastavlja vprašanja in posreduje pobude v pisni obliki  najkasneje dva dni pred sklicano sejo občinskega sveta na občinsko upravo.

(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda namenjena za odgovore oziroma pojasnila na zastavljena vprašanja in pobude svetnikov.

(3) V okviru točke dnevnega reda določene v prejšnjem odstavku, župan ali tajnik občinske uprave oziroma s strani župana pooblaščena oseba ustno poda odgovore oziroma pojasnila na pravočasno posredovana vprašanja ali pobude. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma preučitev, lahko župan ali tajnik občinske uprave oziroma s strani župana pooblaščena oseba poda odgovor na naslednji seji.

(4) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma svetnik na to opozori in svetnika pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.

(5) Župan ali tajnik občinske uprave oziroma s strani župana pooblaščena oseba odgovorita pisno na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji.

 

17. člen

(1) Če svetnik ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.

(2) Če svet odloči, da bo o zadevi  razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.

 

3.            Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles

 

18. člen

(1) Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je (2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem  obvestiti tajnika občinske uprave oziroma tajništvo občine. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more posredovati sporočila  o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.

(3) Svetniku, ki se ne udeleži seje občinskega sveta ali delovnega telesa, ne pripada sejnina za to sejo.

(4) Če se svetnik iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev.

 

IV.           Delovno področje sveta

 

19. člen

(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

(2) Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki ih določa statut občine na podlagi ustave in zakona.

 

V.            Seje sveta

 

1.            Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji

 

20. člen

(1) Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega svetnika.

(2) Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na zahtevo najmanj četrtine svetnikov, , mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

(3) Župan mora sklicati redno sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina svetnikov, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo svetniki, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

 

21. člen

(1) Občinski svet dela in odloča na rednih, izrednih in dopisnih sejah.

(2) Kot pisna oblika posredovanja vabil, gradiv in drugih dokumentov se šteje tudi posredovanje teh po elektronski pošti na ustrezen elektronski naslov.(3) Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.

(3) Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje županu, svetnikom, tajniku občinske uprave in medijem.

 

22. člen

(1) Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar je obravnava teh zadev vezana na roke, v katerih redne seje ni mogoče sklicati.

(2) Izredno sejo občinskega sveta skliče župan na lastno pobudo ali na zahtevo najmanj tretjine svetnikov.

(3) V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic in razlogi zakaj ni možno predlaganih zadev obravnavati na redni seji Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo svetniki, ki so sklic zahtevali. V tem primeru lahko sejo vodi svetnik, ki ga določijo predlagatelji zahteve.

(4) Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo.

 

23. člen

(1) V primerih, ko je treba sprejeti odločitev v krajšem času kot je mogoče sklicati redno ali izredno sejo občinskega sveta oziroma to narekuje spoštovanje načela ekonomičnosti, lahko občinski svet na predlog župana odloča o posameznem gradivu, ne da bi se sestal, na dopisni seji.

(2) Župan pošlje gradivo za dopisno sejo vsem svetnikom z navedbo, komu in do kdaj naj sporočijo svoje soglasje. Rok za soglasje ne more biti krajši od štiriindvajset ur.

(3) Dopisna seja se lahko skliče le za odločanje o formalnih in nujnih zadevah občine. Dopisne seje ni mogoče sklicati za spreminjanje oziroma dopolnjevanje statuta občine, proračun, poslovnika sveta ter za odločitve, s katerimi se na novo uvajajo ali spreminjajo že sprejete finančne obveznosti za občino ali za spreminjanje prostorskih dokumentov občine.

(4) Gradivo je na dopisni seji sprejeto, če je pri glasovanju sodelovala več kot polovica vseh svetnikov in je večina izmed teh v roku, določenem za glasovanje, pisno, kamor se šteje tudi glasovanje po elektronski pošti, podala svoje soglasje.

(5) O dopisni seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede vzrok za njeno izvedbo, predmet odločanja in izid glasovanja. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.

(6) Če gradivo na dopisni seji ni bilo sprejeto, predlagatelj lahko zahteva, da gradivo obravnava občinski svet na naslednji redni seji.

 

24. člen

(1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik občinske uprave.

(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.

 

25. člen

(1) Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi župan.

(2) Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.

(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le tiste točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.

(4) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.

(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.

(6) Svet ne more odločiti, da se na dnevni red seje uvrstijo zadeve, če svetnikom ni bilo predloženo gradivo.

 

26. člen

(1) Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).

(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali podžupan ne moreta voditi že sklicane seje, jo vodi svetnik, ki ga določi župan če pa ga ne določi, pa sejo vodi najstarejši svetnik.

 

27. člen

(1) Seje občinskega sveta so javne.

(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov medijev  na sejah občinskega sveta ter z objavo vabil, gradiva, zapisnikov, sklepov in sporočil za javnost na spletni strani občine

(3) Občani, ki želijo prisostvovati na seji sveta, se morajo predhodno pisno najaviti, najkasneje do dva dni pred datumom sklica seje, da lahko občina zagotovi pogoje za nemoteno delo občinskega sveta.

(4) Predstavnike medijev se povabi na sejo z vabilom, ki ki se objavi na spletni strani občine.

(5) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem poteka seja sveta, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta in ga pri tem ne moti. Prostor za javnost mora biti ločen od prostora za svetnike. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik medijev moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, se ga odstrani iz prostora.

(6) Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če je to potrebno za zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, določeni kot tajnost.

(7) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, in svetnikov navzoč na seji.

 

2.            Potek seje

 

28. člen

(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed svetnikov je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.

(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Svet je sklepčen, ko je na seji prisotna večina svetnikov. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.

(3) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.

 

29. člen

(1) Svet na začetku seje določi dnevni red.

(2) Pri določanju dnevnega reda najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda oz. dodajo, nato o morebitnih predlogih, za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.

(3) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga  umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj te točke, svet o tem  razpravlja in glasuje.

(4) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom  izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.

(5) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.

 

30. člen

(1) Po sprejemu dnevnega reda občinski svet najprej odloča potrditvi zapisnika prejšnje seje občinskega sveta in poročila o realizaciji sklepov.

(2) V primeru, da so je na sejo sveta vabljen poročevalec, ki ni član občinskega sveta ali občinske uprave, se lahko točka dnevnega reda, ki zahteva njegovo prisotnost, uvrsti pred točko o potrditvi zapisnika prejšnje seje.

(3) Svetnik lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.

(4) Zapisnik se lahko potrdi z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.

 

31. člen

(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.

(2) Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. Predlog za spremembo vrstnega reda točk dnevnega reda lahko poda župan ali posamezni svetnik, če se pričakuje, da zaradi daljše obravnave predhodnih točk dnevnega reda določen akt ne bi bil pravočasno ali do roka sprejet. O predlogu za spremembo vrstnega reda svet glasuje.

 

32. člen

(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna

obrazložitev sme trajati največ deset minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.

(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščena oseba mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ  deset minut.

(3) Nato predsedujoči pozove svetnike, da se priglasijo k razpravi. Vsak svetnik lahko v okviru posamezne točke dnevnega reda razpravlja le enkrat. Svetniki dobijo besedo po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika lahko traja največ pet minut. Na predlog ene četrtine svetnikov lahko svet sklene, da pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda razprava traja dlje časa, vendar ne več kot petnajst minut. O tem predlogu svetniki glasujejo.

(4) Razpravljavec ima pa pravico do replike kadar je bil izrecno imenovan ali kadar meni, da je bil napačno razumljen. Replika mora biti konkretna in se nanašati na pri napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replika sme trajati največ tri minute.

(5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči kolikor zazna interes, svetnike ponovno pozove k prijavi za razpravo. K razpravi se lahko prijavijo tisti svetniki, ki niso razpravljali v sklopu prvega poziva.

 

33. člen

(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.

(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.

 

34. člen

(1) Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Svetnik mora navesti člen poslovnika, ki naj bi bil po njegovem mnenju kršen. Govor ne sme trajati več kot tri minute.

(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o očitani kršitvi brez razprave.

 

35. člen

(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.

(2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov  V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Prekinitev lahko traja največ trideset minut, odredi pa se jo pred oziroma v okviru posamezne točke dnevnega reda največ dvakrat.

(3) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna ali če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu.

(4) Navzočnost na seji se ugotavlja z glasovanjem. Če svet po prvem glasovanju ni sklepčen, se glasovanje ponovi še dvakrat. Drugo glasovanje se opravi takoj po prvem. Če svet še vedno ni sklepčen, se pred tretjim glasovanjem seja prekine za deset minut. Če svet tudi ob tretjem glasovanju ni sklepčen, predsedujoči prekine sejo sveta in določi, kdaj se bo nadaljevala.

 

36. člen

(1) Redna seja občinskega sveta praviloma traja do štiri ure.

(2) O podaljšanju seje odloča svet na predlog predsedujočega ali svetnika.

(3) Predsedujoči lahko odredi pet minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.

(4) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega svetnika ali skupine svetnikov oziroma  župana. Odmor lahko traja največ petnajst minut. 

 

37. člen

(1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če svet časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda, predsedujoči sejo prekine.   O nadaljevanju seje morajo biti svetniki obveščeni najkasneje tri dni pred sejo.

(2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, predsedujoči sejo sveta zaključi.

 

3.            Vzdrževanje reda na seji

 

38. člen

(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.

(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.

 

39. člen

(1) Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:

·       opomin,

·       odvzem besede,

·       odstranitev s seje ali z dela seje.

(2) Enake ukrepe lahko predsedujoči izreče tudi v primeru nepooblaščenega avdio-video snemanja seje.

 

40. člen

(1) Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.

(2) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika. (3) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.

(4) Svetnik oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem poteka seja.

 

41. člen

(1) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.

(2) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.

 

42. člen

(1) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.

 

4.            Odločanje

 

43. člen

(1) Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih polovica + 1 svetnikov.

(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi z dvigom roke ali z glasovalno napravo.

(3) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini svetnikov.

 

44. člen

(1) Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih svetnikov, razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina opredeljenih glasov navzočih svetnikov izrekla »ZA« njen sprejem.

 

45. člen

(1) Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.

(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju.

 

46. člen

(1) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.

(2) Če je predlogov več, se najprej glasuje o predlogih, ki jih je vložil župan, nato pa o predlogih, ki so jih vložili drugi predlagatelji, po vrstnem redu, kot so bili vloženi.

(3) Svetnik ima pravico obrazložiti svoj glas. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.

(4) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.

 

47. člen

(1) Javno glasovanje se opravi z dviganjem glasovalnih tablic, ki sta rdeče, in zelene barve, in sicer »ZA« je zelene barve, »PROTI« je rdeče barve.  (2) Najprej glasujejo tisti svetniki, ki so ZA predlagano odločitev, nato svetniki, ki so PROTI predlagani odločitvi.

(3) Poimensko glasujejo svetniki, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali če tako zahteva najmanj ena četrtina vseh svetnikov.

(4) Svetnike se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Svetnik glasuje tako, da glasno izjavi  »ZA«, PROTI« ali »NE GLASUJEM«

 

48. člen

Svetniki glasujejo tako, da se opredelijo "ZA" ali "PROTI" sprejemu predlagane odločitve.

 

49. člen

(1) Tajno se glasuje z glasovnicami.

(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izid tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega. Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občinske uprave ali delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik.

(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je svetnikov.

(4) Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet.

(5) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.

(6) Komisija vroči glasovnice svetnikom in sproti zabeleži, kateri svetnik je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.

(7) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev "ZA" in "PROTI". "ZA" je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, "PROTI" pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo "ZA" ali besedo "PROTI".

(8) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.

(9) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.

(10) Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.

 

50. člen

(1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.

(2) Ugotovitev izida glasovanja obsega:

·       število razdeljenih glasovnic,

·       število oddanih glasovnic,

·       število neveljavnih glasovnic,

·       število veljavnih glasovnic,

·       število glasov "ZA" in število glasov "PROTI" oziroma pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,

·       ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan.

(3) O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.

(4) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.

 

51. člen

(1) Svetnik ima pravico ugovarjati poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja do potrditve ugotovljenega sklepa, ki sledi objavi izida glasovanja.

(2) Če svetnik utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Poimenskega glasovanja se ne ponavlja.

(3) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.

 

5.            Zapisnik seje občinskega sveta

 

52. člen

(1) O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik.

(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji In sicer: podatke o udeležbi oziroma prisotnosti na seji, ugotavljanje sklepčnosti, dnevni red, potrditev zapisnika prejšnje seje, sprejete sklepe in rezultate glasovanja pri vsakem sklepu – število glasov ZA in število glasov PROTI. 

(3) Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik občinske uprave. Tajnik občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave.

(4) Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta. Vsak svetnik ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.

(5) Potrjeni zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in tajnik občinske uprave oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je pisal zapisnik.

(6) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta in ne objavlja. Svetnike z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči.

 

53. člen

(1) Potek seje občinskega sveta se snema, tako da se zagotovi zvočni in video posnetek.

(2) Zvočni posnetek seje se hrani  dokler ni potrjen zapisnik seje. Video posnetek seje se, razen v delu, v katerem je bila javnost izključena, objavi na lokalnem programu KDS Črna v roku 14 dni od seje občinskega sveta in na spletni strani občine do naslednje seje občinskega sveta oziroma največ 30 dni, potem pa se originalni posnetek preda pristojni službi občinske uprave, ki ga izbriše.

(3) Svetnik ima pravico do poslušanja zvočnega posnetka, drugi udeleženec seje pa le, če si je pridobil dovoljenje predsedujočega.

(4) Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave.

(5) Nedovoljeno je vsako drugačno nepooblaščeno avdio in video snemanje s telefoni, tablicami ali drugimi osebnimi  napravami.

54. člen

(1) Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom.

(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave.

(3) Dokumentarno gradivo se arhivira in hrani v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.

 

55. člen

(1) Svetnik ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občinske uprave na podlagi pisne zahteve svetnika  . Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano.

(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom.

 

6.            Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet

 

56. člen

(1) Strokovno in administrativno delo za občinski svet in njegova delovna telesa  zagotavlja občinska uprava.

 

7.            Delovna telesa občinskega sveta

 

57. člen

(1) Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

(3) Občinski svet se lahko odloči, da sprejme predloge aktov ali druge odločitve tudi, če delovno telo ni oblikovalo svojega mnenja, stališča ali predloga v skladu s tem poslovnikom.

 

58. člen

(1) Občinski svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov.

(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane.

(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:

·       občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in kandidate za druge organe, ki jih imenuje občinski svet,

·       občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta,

·       pripravlja predloge v zvezi z določitvijo meril za izplačilo sejnin svetnikom in članom delovnih teles občinskega sveta ter članom drugih občinskih organov.

·       obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet in zakon.

(4) Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana.

 

59. člen

(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji odbori in komisije:

·       Odbor za gospodarstvo in razvoj občine,

·       Odbor za komunalne zadeve, urejanje prostora in varstvo okolja,

·       Odbor za družbene dejavnosti,

·       Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja,

·       Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,

·       Statutarno pravna komisija.

 

60. člen

(1) Odbor za gospodarstvo in razvoj občine obravnava predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občinskega sveta na področju gospodarstva (malega gospodarstva, obrti) ter gostinstva in turizma, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.

(2) Odbor za gospodarstvo in razvoj občine obravnava tudi druga vprašanja s svojega področja na predlog župana, občinskega sveta, predsednika ali člana odbora ter predstavnikov gospodarstva in malega gospodarstva in lahko predlaga svetu v sprejem odloke ali druge akte s svojega področja dela.

(3) Odbor za gospodarstvo in razvoj občine obravnava strateške in razvojne usmeritve občine ter problematiko gospodarstva in malega gospodarstva.

(4) Odbor šteje 7 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svetnikov in drugih občanov.

 

61. člen

(1) Odbor za komunalne zadeve, urejanja prostora in varstvo okolja obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občinskega sveta s področja načrtovanja in gospodarjenja z okoljem in nepremičnim premoženjem občine,  urejanja prostora, gradnje in vzdrževanja vodovodnih, energetskih, čistilnih in drugih komunalnih objektov in naprav, lokalnih cest, javnih poti, javnih parkirnih prostorov, parkov in drugih javnih površin, ter na področju varstva zraka, tal, vodnih virov, zbiranja in odlaganja odpadkov, čiščenja odpadnih voda in drugih dejavnosti varstva okolja, ki so občinskemu svetu predlagana v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.

(2) Odbor za komunalne zadeve, urejanja prostora in varstvo okolja obravnava tudi druga vprašanja s svojega področja na predlog župana, občinskega sveta, predsednika ali člana odbora in lahko predlaga svetu v sprejem odloke ali druge akte s svojega področja dela.

(3) Odbor šteje 7 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svetnikov in drugih občanov.

 

62. člen

(1) Odbor za družbene dejavnosti obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občinskega sveta s področja šolstva, otroškega varstva, zdravstva, socialnega varstva, kulture, športa in javnih služb s teh področij, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje ter poda občinskemu svetu stališče s predlogom odločitve.

(2) Odbor za družbene zadeve obravnava tudi druga vprašanja s svojega področja na predlog župana, občinskega sveta, predsednika ali člana odbora in lahko predlaga svetu v sprejem odloke ali druge akte s svojega področja dela.

(3) Odbor šteje 7 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svetnikov in drugih občanov.

 

63. člen

(1) Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja obravnava vse predloge in stališča s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja, ki so v pristojnosti občine. Pripravlja svoje pripombe in stališča, ter podaja predloge občinskemu svetu v sprejem.

(2) Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja obravnava tudi druga vprašanja s svojega področja na predlog župana, občinskega sveta, predsednika ali člana odbora in lahko predlaga svetu v sprejem odloke ali druge akte s svojega področja dela.

(3) Odbor šteje 5 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svetnikov in drugih občanov.

 

64. člen

(1) Statutarno pravna komisija obravnava predlog statuta in poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odloke in druge akte, ki jih občinski svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.

(2) Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov.

(3) Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, statutarno pravna komisija razlaga statut in poslovnik občinskega sveta.

(4) Statutarno pravna komisija občinskega sveta ima 5 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svetnikov in drugih občanov.

 

65. člen

(1) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

(2) Občinski svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.

 

66. člen

(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovice članov izmed drugih občanov.

(2) Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov.

(3) Prvo sejo odbora skliče župan.

(4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v Nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

 

67. člen

(1) Na predlog najmanj četrtine svetnikov lahko občinski svet razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ali delovno telo  v celoti.  Predlog mora najprej obravnavati Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2)  Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

 

68. člen

(1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu.

(2) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo zadev, ki so predlagane za obravnavo na redni seji sveta. Seja delovnega telesa se skliče tudi na zahtevo Nadzornega odbora, člana delovnega telesa ali na zahtevo župana.

(3) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.

(4) Na sejo delovnega telesa se vabi župana.

(5) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov in je med navzočimi člani večina tistih, ki so člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje odločitve - mnenja, stališča, predloge in sklepe z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

(6) Seja delovnega telesa je javna, razen če v vabilu za sejo ni označeno in obrazloženo, da je zaprta za javnost. Na pobudo člana delovnega telesa ali na lastno pobudo lahko predsednik  delovnega telesa povabi na sejo tudi druge pristojne za razlago posameznih zadev.

(7) Glasovanje v delovnem telesu je javno.

(8) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta.

 

69. člen

(1) Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.

 

VI.           Akti občinskega sveta

 

1.            Splošne določbe

 

70. člen

(1) Občinski svet sprejme statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:

·       poslovnik o delu občinskega sveta,

·       proračun občine in zaključni račun,

·       razvojne in prostorske akte občine,

·       odloke,

·       odredbe,

·       pravilnike,

·       navodila,

·       sklepe.

(2) Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.

(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.

 

71. člen

(1) Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih predlaga župan.

(2) Delovna telesa občinskega sveta ter vsak svetnik lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

 

72. člen

(1) Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan.

(2) Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave.

 

73. člen

(1) Predlagatelj splošnega akta mora pred njegovo vložitvijo v obravnavo na občinski svet, torej že v fazi priprave akta, omogočiti sodelovanje javnosti oziroma občanov na način, da ga objavi na spletni strani  občine in oglasni deski.

(2) Predlog splošnega akta, ki se nanaša na ožje dele občine in posega v naloge, ki so prenesene ožjemu delu občine v izvajanje, se mora poslati v obravnavo svetu ožjega dela občine.

(3) Roki za javno razpravo so:

·       za predlog proračuna oziroma razvojnih aktov najmanj 45 dni pred njegovo vložitvijo v obravnavo

·       za  predlog odloka oziroma pravilnika najmanj 30 dni pred njegovo vložitvijo v obravnavo.

(4) Hkrati z objavo se javnost oziroma občane pozove, da poda svoje pripombe in določi rok ter način, na katerega pripombe lahko poda.

(5) Hkrati z objavo predloga akta je potrebno izrecno navesti opozorilo, da gre za predlog akta, glede katerega organ ne jamči niti odškodninsko niti kako drugače. Objaviti je treba tudi pojasnilo, da ni nujno, da bodo predlagane rešitve tudi sestavni del  sprejetega akta.

 

74. člen

(1) Statut občine se sprejema po dvofaznem postopku z dvotretjinsko večino glasov vseh svetnikov.

(2) Poslovnik občinskega sveta se sprejema po dvofaznem postopku z dvotretjinsko večino glasov vseh svetnikov.

(3) Odloki se sprejemajo po dvofaznem postopku.

(4) O drugih splošnih aktih odloča občinski svet v eni obravnavi, če zakon ali statut ne določa drugače

 

2.            Postopek za sprejem odloka

 

75. člen

(1) Odlok se sprejema v dveh obravnavah.

(2) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

(2) Uvod obsega zakonsko podlago, razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka, poglavitne rešitve, povzetek sodelovanja z javnostjo ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.

 

76. člen

(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta in delovnih teles.

(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta in delovnih teles, tudi kadar on ni predlagatelj.

 

77. člen

(1) Župan pošlje predlog odloka v obravnavo svetnikom, najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.

(2) Pred obravnavo na seji sveta predlog odloka obravnava pristojno delovno telo občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: matično delovno telo), ki poda mnenje ali je predlog odlok primeren za nadaljnjo obravnavo in v primerih, da je, tudi svoja stališča in morebitne predloge.

(3) V okviru prve obravnave svet opravi splošno razpravo o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter o temeljnih rešitvah odloka.

(4) Po končani razpravi iz prejšnjega odstavka svet odloča ali je predlog odloka primeren za nadaljnjo obravnavo.

(5) Če svet odloči, da je predlog odloka primeren za nadaljnjo obravnavo, se postopek sprejemanja odloka nadaljuje.

(6) Če svet odloči, da predlog odloka ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je postopek sprejemanja odloka končan.

 

78. člen

(1) Druga obravnava predloga odloka se praviloma opravi na prvi naslednji redni seji sveta.

(2) Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.

(3) Predlagatelj za drugo obravnavo pripravi dopolnjen predlog odloka, v katerem upošteva stališča in sklepe, sprejete v okviru prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne.

 

79. člen

(1) V okviru druge obravnave predloga odloka lahko vsak svetnik, svetniška skupina ali župan predlagajo njegove spremembe in dopolnitve z amandmaji.

(2) Predlog amandmaja se posreduje županu v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri se bo obravnavan predlog odloka. Župan mora vložene predloge amandmajev posredovati vsem svetnikom v pisni obliki pred sejo sveta, na kateri se bo obravnaval predlog odloka..

(3) Amandma se lahko vloži  tudi na sami seji občinskega sveta, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh svetnikov ali župan.

(5) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji sveta do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.

 

80. člen

(1) V drug obravnavi predloga odloka svet opravi razpravo in glasovanje le o vloženih amandmajih.

(2) Če je  k istemu členu predlaganih več amandmajev, se o njih razpravlja in glasuje po vrstnem redu njihove vložitve.

(3) Amandma na amandma se lahko vloži do zaključka obravnave posameznega amandmaja. Če je predlagani amandma k amandmaju, svetniki najprej glasujejo o njem.

(4) O vsakem amandmaju se glasuje posebej.

(5) Predlog odloka je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta glasuje večina opredeljenih navzočih svetnikov.

 

81. člen

(1) Predlagatelj lahko umakne predlog odloka do konca prve obravnave, po končani prvi obravnavi pa le, če na njegov predlog tako odloči občinski svet.

 

82. člen

(1) Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka.

(2) O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi.

 

83. člen

(1) Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. Če postopki niso zaključeni, se s prenehanjem mandata svetnikov zaključijo vsi postopki sprejemanja aktov, ki so bili vloženi v tem mandatu.

 

3.            Hitri postopek za sprejem odlokov

 

84. člen

(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.

(2) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

(3) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

(4) O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih svetnikov na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka, ki mora razloge za sprejem odloka po  hitrem postopku posebej utemeljiti.

(5) Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.

(6) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka kot tudi ne določba 74. člena tega poslovnika, ki se nanaša na  vključitev javnosti v sprejem splošnih aktov.

 

4.            Skrajšani postopek za sprejem odlokov

 

85. člen

(1) Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za:

·       manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,

·       prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom,

·       uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta,

·       spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov.

(2) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.

(3) V skrajšanem postopku se prva in druga obravnava opravita na isti seji.

(4) O skrajšanem postopku odloči svet z večino opredeljenih glasov navzočih svetnikov pred začetkom vsebinske obravnave predlaganega odloka.

 

86. člen

(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

(3) Akti iz prvega in drugega odstavka tega člena se objavijo tudi na spletni strani občine.

(4) Akti iz prvega in drugega odstavka tega člena, o katerih je možna vložitev predloga ali zahteve za razpis referenduma, se v uradnem glasilu in na spletni strani občine objavijo šele po poteku 15 dni od njihovega sprejema na občinskem svetu.

 

5.            Postopek za sprejem proračuna

 

87. člen

(1) Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko obdobje mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru.

(2) Župan pošlje svetnikom predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance skupaj s sklicem seje, na kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine.

(3) Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog proračuna.

(4) Predstavitev proračuna obsega:

·       temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,

·       načrtovano politiko občine,

·       oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja,

·       okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika kadrovski načrt,

·       načrt razvojnih programov,

·       načrt nabav..

(5) Predstavitev ni časovno omejena. Župan lahko določi, da posamezne dele proračuna predstavijo zaposleni v občinski upravi.

 

88. člen

(1) Na seji občinski svet opravi splošno razpravo o predlogu proračuna in sprejme sklep, da se da predlog proračuna v javno obravnavo ter določi rok, do katerega lahko vsi zainteresirani občinski upravi posredujejo svoje pripombe. Predlog proračuna mora biti v javni obravnavi najmanj 15 dni.

(2) V času javne obravnave mora biti zagotovljen vpogled predloga proračuna na sedežu občinske uprave.

 

89. člen

(1) Če občinski svet meni, da predlog proračuna ni primeren za nadaljnjo obravnavo, sprejme stališča in predloge in  naloži županu, da v roku sedmih dni predloži občinskemu svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani in skliče sejo občinskega sveta.

(2) Občinski svet po uvodni predstavitvi bistvenih sprememb in dopolnitev novega predloga proračuna ponovno opravi splošno razpravo.

(2) Če tudi po tej obravnavi občinski svet ne sprejme sklepa, da se da predlog proračuna v javno razpravo, župan posreduje skupaj s stališči, ki jih je sprejel občinski svet predlog proračuna v javno razpravo.

(3) Sklep o tem, da je proračun v javni razpravi, se objavi na krajevno običajen način.

 

90. člen

(1) V času javne razprave predlog proračuna obravnavajo delovna telesa občinskega sveta, ožji deli občine in zainteresirana javnost.

(2) Pripombe in predloge se posreduje županu.

(3) Pripombe in predloge lahko posredujejo županu tudi posamezniki.

 

91. člen

(1) V petnajstih dneh po poteku roka za javno razpravo pripravi župan predlog proračuna občine za drugo obravnavo ter ga posreduje vsem svetnikom skupaj s sklicem seje, na kateri bo občinski svet  razpravljal in odločal o sprejemu proračuna.

(2) Na vabilu za sklic seje mora biti pojasnjeno, do katerega roka je možno vlagati amandmaje na predlog proračuna.

(3) Svetniki  lahko vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta. Amandmaji se vložijo pri županu, ki jih je dolžan vsem svetnikom predložiti v pisni obliki pred začetkom seje na kateri bo občinski svet obravnaval proračun.

 

92. člen

(1) Na začetku obravnave dopolnjenega predloga proračuna in odloka o proračunu občine župan ali od župana pooblaščen predstavnik občinske uprave najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave  je upošteval pri pripravi dopolnjenega predloga proračuna in katerih ni upošteval, ter poda utemeljitev, zakaj jih ni upošteval.

(2) Z utemeljitvami, zakaj določenih pripomb iz javne razprave ni sprejel, mora župan pisno seznaniti tudi vlagatelje, če niso člani občinskega sveta.

(3) V nadaljevanju župan ali od župana pooblaščen predstavnik občinske uprave poroča katere amandmaje je prejel in katere je možno upoštevati.

(4) Župan lahko na seji vloži amandma na vloženi amandma. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben oblikovanje in predložitev amandmaja svetnikom.

(5) Predlagatelj lahko umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo proračunskega ravnovesja vse do konca njegove obravnave.

(6) Razprava in glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej. Če je bil s strani župana vložen amandma na amandma, se najprej glasuje o tem amandmaju, nato pa še o o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.

(7) Vsak amandma mora upoštevati načelo proračunskega ravnovesja. Predlagatelj amandmaja mora navesti natančno, iz katere proračunske postavke se zagotovijo sredstva in za kaj se namenijo.

(7) Če predlagatelj ne pojasni, kako se zagotovi proračunsko ravnovesje, župan umakne amandma iz razprave in odločanja.

(8) V okviru obravnave dopolnjenega predloga proračuna se razpravlja le o vloženih amandmajih.

 

93. člen

(1) Pokončanem  glasovanju o amandmajih župan ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti in bodo vključeni v proračun občine.

(2) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi ali je proračun usklajen in ali je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi.

(3) Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o proračunu kot v celoti. S sklepom s katerim svet sprejme proračun, sprejme tudi odlok o proračunu.

 

94. člen

(1) Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen ali da sprejeti amandmaji posegajo v sredstva, ki jih mora občina zagotoviti v skladu z ustavo in zakonom, v sredstva, ki jih občina mora zagotoviti po sklenjenih pogodbah ali sodnih in drugih odločbah ali bi sprejeti amandmaji imeli škodljive posledice za izvajanje določenih dejavnosti, prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev.

(2) Ko je predlog uskladitve pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.

(3) Če predloga obrazložitve ni mogoče pripraviti na isti seji, župan določi rok, ko se bo seja nadaljevala.

(4) Občinski svet najprej glasuje o predlogu uskladitve in če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu o celoti.

(5) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun ni sprejet.

 

95. člen

(1) Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.

(2) Nov predlog proračuna občinski svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.

 

96. člen

(1) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece.

(2) Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine se začasno financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta. Sklep o začasnem financiranju obravnava občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek.

 

97. člen

(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.

(2) Rebalans proračuna občine sprejme občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek.

 

6.            Postopek za sprejem obvezne razlage

 

98. člen

(1) Vsak, ki ima pravico predlagati splošni pravni akt, lahko poda zahtevo za obvezno razlago njegove posamezne določbe.

(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.

(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava Statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek.

(4) Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za sprejem odloka po rednem postopku.

 

7.            Postopek za sprejem prečiščenega besedila

 

99.člen

(1) Če je občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt.

(2) Uradno prečiščeno besedilo potrdi občinski svet po hitrem postopku, brez razprave.

 

VII.          Volitve in imenovanja

 

100. člen

(1) Imenovanje članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.

(2) Glasuje se javno.

(3) Svet lahko na predlog župana ali posameznega svetnika odloči, da se glasuje tajno.

(4) Tajno se glasuje tudi, če tako zahteva najmanj četrtina svetnikov.

(5) Tajno glasovanje se izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.

 

101. člen

(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje po abecednem vrstnem redu priimkov kandidatov, v primeru tajnega glasovanja pa tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Kandidati se na glasovnici navedejo po abecednem redu njihovih priimkov.

(2) javno glasovanje o listi kandidatov se izvede ob smiselni uporabi določbe prejšnjega odstavka, tajno glasovanje pa se izvede  tako, da se na glasovnici obkroži beseda "ZA" ali "PROTI".

(3) Kandidat oziroma lista kandidatov je imenovana, če je glasovala večina  svetnikov in je zanj oziroma zanjo  glasovala večina tistih svetnikov, ki so se opredelili.

 

102. člen

(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.

(2) Pri javnem glasovanju se pri drugem glasovanju glasuje po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih na prvem glasovanju oziroma abecednem vrstnem redu njihovih priimkov, če sta dobila enako število glasov.

(3) Pri tajnem glasovanju sta pri drugem glasovanju na glasovnici kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih na prvem glasovanju oziroma po abecednem vrstnem redu njihovih priimkov, če sta dobila enako število glasov.

 

103. člen

(1) Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.

 

1.            Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta

 

104. člen

(1) Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2) O listi kandidatov svetniki odločajo na javnem glasovanju.

(3) Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine opredeljenih glasov, se na isti seji izvede glasovanje o posameznem članu, ki je predlagan v okviru liste. Glasovanje se izvede javno. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.

(4) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja postopek predlaganja imenovanja manjkajočih članov ponovi.

 

2.            Imenovanje podžupana

 

105. člen

(1) Podžupana imenuje župan izmed svetnikov.

 

3.            Postopek za razrešitev

 

106. člen

(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje občinski svet, se razreši po enakem postopku, kot je določen za imenovanje.

(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine. Če je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev, če ta poslovnik ne določa drugače. Če predlagatelj razrešitve ni Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog za razrešitev vloži pri  Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(3) Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.

(4) Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določena za njihovo izvolitev ali imenovanje.

 

VIII.         Razmerja med županom in občinskim svetom

 

107. člen

(1) Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.

(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.

(3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.

 

108. člen

(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občinske uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. Poročilo se poda pisno.

(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.

(3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.

(4) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejel svet.

(5) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.

 

IX.           Javnost dela

 

109. člen

(1) Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.

(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in medijem o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov medijev na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določata statut in ta poslovnik.

(3) Župan in tajnik občinske uprave obveščata občane in medije o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave.

(4) Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.

 

110. člen

(1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki medijev ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.

(2) Predstavnikom medijev je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.

(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave oziroma so določeni kot tajni.

(4) Za ravnanje z gradivi, ki so določena kot tajna oziroma so zaupne narave, se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.

 

X.            Delo občinskega sveta v izrednem stanju

 

111. člen

(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določata statut in ta poslovnik.

(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane.

 

XI.           Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika

 

112. člen

(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.

(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.

 

113. člen

(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži Statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.

(2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika Statutarno-pravna komisija.

(3)Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala Statutarno-pravna komisija, odloči svet.

 

XI.           Končna določba

 

114. člen

(1) Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega poslovnika, se dokončajo po določbah poslovnika, veljavnega do dneva uveljavitve tega poslovnika.

 

115. člen

(1) Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in s tem dnem preneha veljati Poslovnik občinskega sveta občine Črna na Koroškem (Uradni list RS št. 7/2006 z dne 24. 01. 2006) ter Spremembe in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta Občine Črna na Koroškem (Uradni list RS št. 101/2007 z dne 5.11.2007)

 

Številka: 007-0002/2017

Datum: 9. 3. 2017

 

 

Občina Črna na Koroškem

 

Romana Lesjak, županja

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2017 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor