Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi - ZLS - (Uradni list RS, št. 94/2007, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012 – ZUJF, 14/2015 - ZUUJFO) je občinski svet Občine Črna na Koroškem na 14. redni seji, dne 9.3.2017, sprejel

 

STATUT

OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM

 

I.              Splošne določbe

 

1. člen

(vsebina statuta)

(1) Občina Črna na Koroškem opredeljuje s tem statutom temeljne pravne in vsebinske okvire za svoje delo ter organiziranost lokalne skupnosti za opravljanje nalog iz svojih pristojnosti.

(2) Za vsebine, ki po tem statutu niso posebej urejene, se neposredno uporabljajo določila Zakona o lokalni samoupravi in drugih zakonskih aktov, ki urejajo pristojnosti, pravice in obveznosti občin v Republiki Sloveniji.

(3) V statutu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

 

2. člen

(območje občine, sedež in pravice)

(1) Občina Črna na Koroškem je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:

·       Črna na Koroškem

·       Bistra,

·       Javorje,

·       Jazbina,

·       Ludranski vrh,

·       Koprivna,

·       Podpeca,

·       Topla,

·       Žerjav.

(2) Sedež občine je v Črni na Koroškem, Center 101, 2393 Črna na Koroškem.

(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

(4) Občinska uprava uradno posluje tudi z elektronskim naslovom obcina@crna.si.

(5) Občino predstavlja in zastopa župan.

(6) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

 

3. člen

(ožji deli občine)

(1) Na območju Občine Črna na Koroškem (v nadaljnjem besedilu: občina) so ustanovljeni ožji deli občine.

(2) Območja, naloge, organizacija in delovanje so določeni s tem statutom in odlokom občine.

Imena ožjih delov občine so:

I.       Krajevna skupnost Žerjav

Območje Krajevne skupnosti Žerjav obsega naselje Žerjav in Jazbino.

II.      Vaška skupnost Bistra – Ludranski Vrh

Območje vaške skupnosti Bistra – Ludranski Vrh obsega naselji Bistra in Ludranski Vrh.

III.     Vaška skupnost Javorje

Območje Vaške skupnosti Javorje obsega naselji Javorje in sp. Javorje, in sicer naslednje hišne številke: 20,21, 22A,23, 25, 27, 28.

IV.     Vaška skupnost Koprivna

Območje vaške skupnosti Koprivna obsega naselje Koprivna.

V.      Vaška skupnost Podpeca

Območje vaške skupnosti Podpeca obsega del naselja Podpeca , in sicer  hišne številke: 5, 8, 9, 10, 11,12,14,15, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57 in 58.

VI.     Vaška skupnost Šmelc

Območje vaške skupnosti Šmelc obsega del naselja Podpeca, in sicer hišne številke: 63, 64, 65, 66 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 77a in 78.

VII.    Vaška skupnost Topla

Območje vaške skupnosti Topla obsega hišne številke :1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9,11.

(3) Krajevna skupnost Žerjav je pravna oseba, vaške skupnosti niso pravne osebe.

 

4. člen

(občani in oblike odločanja)

(1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, po predhodnem soglasju občinskega sveta.

 

5. člen

(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občanke in občani (v nadaljnjem besedilu: občani).

(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah preko župana in občinskega sveta, sestavljenega iz članov, ki jih volijo svobodno in tajno na podlagi neposredne , enake in splošne volilne pravice  ter preko drugih organov v skladu s tem statutom.

(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi neposredno - na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

(4) Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče ter osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine, če tako določa zakon.

 

6. člen

(sodelovanje z drugimi občinami)

(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.

(2) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

(3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.

 

7. člen

(grb, zastava in praznik občine)

(1) Občina Črna na Koroškem ima svoj grb in zastavo  katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.

(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na spodnji polovici napis Občina Črna na Koroškem, v notranjem krogu pa naziv organa občine - Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Občinska uprava, Volilna komisija in Sosvet Policijske postaje Ravne na Koroškem in Občine Črna na Koroškem. V sredini žiga je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s svojim aktom.

(3) Občina ima občinski praznik – 19. avgust, ki je določen z odlokom.

(4) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu z odlokom.

 

II.             Naloge občine

 

8. člen

(zakonsko predpisane naloge)

(1) Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in upravlja naloge, določene v zakonih, ter naloge, določene s predpisi občine.

(2) Če zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora država občini zagotoviti denarna sredstva.

 

9. člen

(izvirne naloge občine)

(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:

1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, tako da:

·       sprejema statut in druge splošne akte občine,

·       sprejema proračun in zaključni račun občine,

·       načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,

·       predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.

2. Upravlja občinsko premoženje, tako da:

·       ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,

·       pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,

·       sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,

·       sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.

3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, tako da:

·       spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,

·       sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,

·       sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,

·       z javnimi sredstvi, v skladu z zakonom in drugimi  predpisi, spodbuja gospodarski razvoj.

4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za upravljanje najemnega socialnega sklada stanovanj, tako da:

·       v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,

·       sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,

·       spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,

·       spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,

·       gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,

·       sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.

5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:

·       zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom

·       nadzira delovanje lokalnih javnih služb,

·       gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.

6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost, tako da:

·       ustanovi vzgojno izobraževalni zavod, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,

·       v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,

·       sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,

·       z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,

·       ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.

7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in

družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, tako da:

·       spremlja stanje na tem področju,

·       pristojnim organom in institucijam  predlaga določene ukrepe na tem področju,

·       sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.

8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije, tako da:

·       omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,

·       zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,

·       z dotacijami spodbuja te dejavnosti,

·       sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine,

·       določa občinski program športa.

9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in

odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, tako da:

·       izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,

·       spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,

·       sprejema splošne akte, s katerimi  pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,

·       sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,

·       z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.

10. Upravlja, gradi in vzdržuje:

·       lokalne javne ceste in druge javne poti,

·       površine za pešce in kolesarje,

·       igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,

·       javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine

·       ureja promet v občini,

·       zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah.

11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč

tako, da v skladu z merili in normativi:

·       organizira reševalno pomoč v požarih,

·       organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,

·       zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,

·       zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,

·       sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,

·       opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.

12. Ureja javni red v občini, tako da:

·       sprejema ustrezne splošne akte,

·       določa prekrške in denarne globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

·       ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,

·       organizira občinsko redarstvo,

·       opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,

·       opravlja  druge naloge v okviru teh pristojnosti.

 

10. člen

(druge naloge javnega pomena)

(1) V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:

·       ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,

·       določanje namembnosti prostora,

·       gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

·       zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami

·       mrliško ogledno službo in

·       ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

 

11. člen

(statistične, evidenčne in analitične naloge)

(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.

(2) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk v skladu z zakonom podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.

 

III.            Organi občine

 

1.            Skupne določbe

 

12. člen

(organi občine)

(1) Organi občine so:

·       občinski svet,

·       župan in

·       nadzorni odbor občine.

(2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

(3) Občina ima tudi lahko druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. To so: svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin; sosvet Policijske postaje Ravne na Koroškem in Občine Črna na Koroškem; štab civilne zaščite,

(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.

(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji.

 

13. člen

(občinska uprava)

(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz  občinske pristojnosti.

(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.

(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe in organe ožjih delov občin.

(4) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi  njegovo notranjo organizacijo in delovno področje.

(5)Občinsko upravo lahko sestavljajo organi enovite občinske uprave oziroma notranje organizacijske enote.

(6) Občinsko upravo vodi tajnik občinske uprave, ki ga imenuje in razreši župan, usmerja in nadzoruje pa jo župan.

 

14. člen

(javnost dela občinskih organov)

(1) Delo organov občine je javno.

(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.

(3) Splošni akti občine se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin.

(4) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določata zakon in poslovnik občinskega sveta.

(5) Vsakomur je omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi občine, v skladu z zakonom, ki ureja to področje.

 

2.            Občinski svet

 

15. člen

(sestava, mandat in  konstituiranje občinskega sveta)

(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

(2) Občinski svet šteje 13 članov.

(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.

(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.

 

16. člen

(volitve članov občinskega sveta)

(1) Volitve članov občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.

(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.

(3) Občina je ena volilna enota.

 

17. člen

(pristojnosti občinskega sveta)

(1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine.

(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:

·       sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,

·       sprejema občinski proračun in zaključni račun,

·       ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,

·       v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,

·       nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,

·       potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,

·       imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,

·       imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin; svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu;

·       določi kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če le-temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je razrešen,odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,

·       odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,

·       razpisuje referendum,

·       s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,

·       določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,

·       ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,

·       imenuje in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,

·       določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,

·       sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,

·       odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut.

 

18. člen

(funkcija člana občinskega sveta)

(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

(2) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.

(3) Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

 

19. člen

(župan)

(1) Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.

(2) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

 

20. člen

(strokovno in administrativno delo)

(1) Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.

 

21. člen

(seje občinskega sveta)

(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.

(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.

(3) Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom.

(4) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta po programu dela občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu.

(5) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

(6) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.

(7) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.

(8) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.

(9) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, članom občinskega sveta, in tajniku občine.

O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.

(10) Predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občinske uprave in predsednik nadzornega odbora občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.

 

22. člen

(pravice člana občinskega sveta)

(1) Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta.

(2) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

(3) Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.

(4) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.

 

23. člen

(odločanje občinskega sveta)

(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.

(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.

(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.

(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.

 

2.1          Odbori in komisije občinskega sveta

 

24. člen

(odbori in komisije občinskega sveta)

(1) Občinski svet ustanovi enega ali več odborov in komisij in kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.

(2) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.

(3) S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge.

 

25. člen

(Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)

(1) Občinski svet imenuje Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.

(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:

·       občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,

·       občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,

·       pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,

·       obravnava druga vprašanja, ki jih ji določi občinski svet ali zakon,

·       odloča o vprašanjih, ki jih določa zakon.

 

26. člen

(stalna in občasna delovna telesa občinskega sveta)

(1) Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.

(2) Stalna delovna telesa občinskega sveta so:

·       odbor za gospodarstvo in razvoj občine,

·       odbor za komunalne zadeve, urejanje prostora in varstvo okolja,

·       odbor za družbene dejavnosti,

·       odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja.

(3) Stalni komisiji občinskega sveta sta:

·       komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,

·       statutarno pravna komisija.

(4) Odbori štejejo 5 do 7 članov, komisije pa 3 do 5 članov. Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom občinskega sveta.

 

27. člen

(imenovanje članov delovnih teles)

(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2) Delo delovnega telesa vodi predsednik, ki je član občinskega sveta.

(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.

 

28. člen

(pristojnosti delovnih teles)

(1) Odbori in komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

(2) Odbori in komisije občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

 

29. člen

(razrešitev člana delovnega telesa)

(1) Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta.

(2) Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

 

3.            Župan

 

30. člen

(župan)

(1) Mandatna doba župana traja štiri leta.

(2) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi poročila občinske volilne komisije o izidu glasovanja o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. Kadar občinski svet pritožbi iz prejšnjega stavka ugodi, do dokončne odločitve o izvolitvi župana tekoče naloge iz pristojnosti župana upravlja najstarejši član občinskega sveta.

 

31. člen

(pristojnosti župana)

(1) Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.

(2) Poleg tega župan predvsem:

·       predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,

·       izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,

·       skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,

·       odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja,

·       skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,

·       predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije ter določi podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,

·       odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi, odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja ter lahko ob upoštevanju zakonskih pogojev pooblasti tajnika občinske uprave za te naloge,

·       imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

·       usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

·       opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.

 

32. člen

(naloge župana na področju zaščite in reševanja)

(1) Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:

·       skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

·       imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,

·       sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega sestavni  del je tudi letni načrt varstva pred požari

·       vodi zaščito, reševanje in pomoč,

·       določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,

·       ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,

·       sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,

·       v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,

·       predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

 

33. člen

(podžupan)

(1) Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši.

(2) Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana obvesti župan o tem občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal podžupanu ter nalogami, pri katerih mu pomaga.

(3) Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka, podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz pristojnosti župana.

(4) V času opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja mandata župana podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.

 

34. člen

(nujni ukrepi)

(1) V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

35. člen

(komisije in drugi strokovni organi občine)

(1) Župan lahko imenuje komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

 

4.            Nadzorni odbor

 

36. člen

(nadzorni odbor)

(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.

(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:

·       opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

·       nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

·       nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

 

37. člen

(imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor ima tri člane.

(2) Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

 

38. člen

(konstituiranje nadzornega odbora)

(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.

(2) Člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika nadzornega odbora.

(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.

(4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.

 

39. člen

(program dela nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor sprejme letni program dela, s katerim določi nadzore, ki jih bo opravil.

(2) Z letnim  programom dela seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.

(3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni v letnem programu, mora najprej dopolniti letni program. Dopolnitev letnega program posreduje županu in občinskemu svetu. Dopolnitev in sprememba programa mora biti obrazložena.

 

40. člen

(poročilo nadzornega odbora)

(1) Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v letnem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora.

(2) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Nadzorni obor opravlja nadzor pri nadzorovanih subjektih, zato ne odtujuje dokumentacije in ne zahteva kopiranja obsežnih gradiv, pač pa v  dogovoru z odgovorno osebo nadzorovanega subjekta določi čas in pooblaščeno osebo, ki bo sodelovala pri nadzoru na sedežu nadzorovanega subjekta.

 

41. člen

(odzivno poročilo)

(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovanemu subjektu osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovani subjekt ima pravico v roku petnajst dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega subjekta za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani subjekt razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.

(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.

 

42. člen

(postopanje nadzornega odbora)

(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovani subjekt ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

(3) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

 

43. člen

(izločitev člana nadzornega odbora)

(1) Vsak član nadzornega odbora je dolžan vseskozi skrbeti za to, da ne pride v nasprotje interesov, v nasprotnem primeru pa mora predsednika in člane nadzornega odbora o tem takoj obvestiti.

(2) Predsednik nadzornega odbora v primeru nasprotja interesov, izloči člana nadzornega odbora iz obravnave posamezne zadeve .

(2) Izločitev člana nadzornega odbora v primeru nasprotja interesov v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovani subjekt. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.

(3) O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.

 

44. člen

(javnost dela nadzornega odbora)

(1) Delo nadzornega odbora je javno.

(2) Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.

(4) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.

 

45. člen

(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora)

(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

(2) Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga predlaga   nadzorni odbor. Pogodbo z izvedencem sklene župan.

 

46. člen

(sredstva za delo nadzornega odbora)

(1) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa dela nadzornega odbora.

 

47. člen

(poslovnik o delu nadzornega odbora)

(1) Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje  delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.

 

5.            Občinska uprava

 

48. člen

(občinska uprava)

(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.

(2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

 

49. člen

(skupna občinska uprava)

(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave.

(2) Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.

 

50. člen

(odločanje o upravnih zadevah)

(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

(3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.

 

51. člen

(pristojnosti o odločanju v upravnih zadevah)

(1) Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik občinske uprave, ki lahko pooblasti javne uslužbence uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka .

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

 

52. člen

(izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku)

(1) Tajnik občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.

 

53. člen

(odločanje o upravnih zadevah v pristojnosti občine)

(1) O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje druge pogoje v skladu z veljavnimi predpisi.

 

54. člen

(odločanje o pritožbah zoper posamične akte)

(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.

 

55. člen

(izločitev uradne osebe)

(1) Izločitev uradnih oseb občinske uprave, tajnika občinske uprave in župana določa zakon.

 

6.            Občinsko pravobranilstvo

 

56. člen

(občinsko pravobranilstvo)

(1) Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine.

(2) Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine.

(3) Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.

(4) Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva.

 

7.            Drugi organi občine

 

57. člen

(posebna delovna področja)

(1) Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

 

58. člen

(poveljnik in štab civilne zaščite)

(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.

(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.

 

IV.           Ožji deli občine

 

59. člen

(krajevne in vaške skupnosti)

(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne in vaške skupnosti.

(2) Krajevne in vaške skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko – finančnem in pravnem smislu.

(3) Pobudo za ustanovitev nove krajevne in vaške skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 5 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.

 

60. člen

(odbori vaških skupnosti)

(1) Zaradi zagotovitve sodelovanja vaških skupnosti pri opravljanju javnih zadev v občini, ustanovi občinski svet vaške odbore kot svoja posvetovalna telesa.

(2) Člane odborov imenujejo in razrešujejo občani na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje skupnosti, za katero je odbor ustanovljen.

 

61. člen

(pristojnosti krajevne skupnosti)

(1) Krajevna skupnost sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer v njej:

·       daje predloge in sodeluje pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodeluje pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njenem območju in sodeluje pri nadzoru nad opravljenimi deli,

·       sodeluje pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodeluje pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,

·       daje predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodeluje pri njihovi sanaciji,

·       daje predloge za ureditev in olepševanje kraja (cvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodeluje,

·       daje pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),

·       sodeluje in daje mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnava območje njihove skupnosti,

·       oblikuje pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posreduje pristojnemu organu občine,

·       daje mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,

·       seznanja pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,

·       sodeluje pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,

·       spremlja nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,

·       daje mnenje k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.

 

62. člen

(naloge krajevne skupnosti)

(1) Krajevna skupnost opravlja naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti.

(2) Krajevna skupnost praviloma samostojno:

·       upravlja z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki ji je dano v uporabo,

·       izdeluje načrte zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine,

·       organizira kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizira kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudi pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina.

 

63. člen

(status krajevne skupnosti)

(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.

(2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez soglasja župana, so nični, vendar, pa lahko odlok o proračunu določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana,

(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.

(4) Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.

 

64. člen

(svet krajevne skupnosti)

(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.

(2) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.

Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.

(3) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.

(4) Funkcija člana sveta je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.

(5) Funkcija člana sveta je častna.

 

65. člen

(sklic prve seje sveta krajevne skupnosti)

(1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.

 

66. člen

(predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti)

(1) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.

(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti.

(3) Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.

 

67. člen

(seje sveta krajevne skupnosti)

(1) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.

(2) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.

(3) Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.

(4) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.

 

68. člen

(naloge sveta krajevne skupnosti)

(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti.

(2) Svet tudi:

·       obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,

·       daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,

·       sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti.

(3) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.

(4) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.

(5) Odločitve sveta skupnosti o uporabi sredstev in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet.

 

69. člen

(premoženje krajevne skupnosti)

(1) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.

(2) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.

 

70. člen

(financiranje krajevne skupnosti)

(1) Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine.

(2) Vsi prihodki krajevne skupnosti so prihodki občine, ta pa v občinskem proračunu določi kolikšen del sredstev nameni za delovanje ožjih delov občine.

(3) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevne skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom.

(4) Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.

(5) Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.

(6) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevne skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.

(7) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta. (8) Krajevna skupnost lahko ima svoj žiro račun. Sklep o posebnem žiro računu skupnosti izda svet krajevne skupnosti.

(9) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.

(10) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.

 

71. člen

(ukinitev krajevne skupnosti)

(1) Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.

 

V.            Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini

 

72. člen

(oblike neposrednega sodelovanja občanov)

(1) Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

 

1.            Zbor občanov

 

73. člen

(zbor občanov)

(1) Zbor občanov je oblika neposrednega odločanja občanov, pri kateri občani obravnavajo pobude ter oblikujejo mnenja, stališča in predloge:

·       za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža

·       za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše temeljne samoupravne lokalne skupnosti,

·       za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,

·       za spremembe območij naselij, imen naselij ter imen ulic,

·       dajejo predloge občinskim organom v zvezi s proračunom, pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,

·       glede večjih posegov v prostor, kot so gradnja cest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,

·       glede drugih zadev, ki so določene z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ali sklepom občinskega sveta ali župana.

(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

 

74. člen

(sklic zbora občanov)

(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za krajevno skupnost, za posamezno naselje  ali  več naselij,

(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, ali na pobudo občinskega sveta ali na pobudo sveta krajevne skupnosti.

(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti.

(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise.

(5) Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev.

(6) Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

 

75. člen

(območje, kraj in čas sklica zbora občanov)

(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

(2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.

 

76. člen

(vodenje zbora občanov)

(1) Zbor občanov vodi župan ali pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj deset odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.

(3) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi tajnik občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.

 

2.            Referendum o splošnem aktu občine

 

77. člen

(referendum o splošnem aktu občine)

(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.

(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.

 

78. člen

(razpis referenduma)

(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.

(2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.

(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

 

79. člen

(naknadni referendum)

(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

(3) Če je splošni akt občine, ali njegove posamezne določbe, zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

 

80. člen

(vložitev zahteve za referendum)

(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.

(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.

(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.

(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

 

81. člen

(podpora zahtevi za referendum)

(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim ali elektronskim podpisovanjem.

(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim ali elektronskim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.

(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.

(4) Volivec lahko podpiše obrazec tudi preko enotnega državnega portala e-uprava z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim digitalnim potrdilom. V takem primeru pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, sprejme elektronsko podpisan obrazec, na podlagi uradnih evidenc preveri identiteto volivca in veljavnost varnega elektronskega podpisa v skladu z zakonom, ki ureja elektronski podpis. Na podlagi pravilno podpisanega elektronskega obrazca pristojni organ izda pobudniku potrjen obrazec, kjer namesto podpisa volivca doda uradni zaznamek o elektronskem podpisu ter takšen obrazec potrdi.

(5) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

 

82. člen

(razpis referenduma)

(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s petim odstavkom prejšnjega člena.

(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.

(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu, tako da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.

(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.

(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

 

83. člen

(pravica glasovati na referendumu)

(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

 

84. člen

(postopek izvedbe referenduma)

(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.

(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.

(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občin.

 

3.            Svetovalni referendum

 

85. člen

(svetovalni referendum)

(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.

(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.

(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

 

4.            Drugi referendumi

 

86. člen

(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih)

(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.

(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

(3) Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.

5. Ljudska iniciativa

 

87. člen

(ljudska iniciativa)

(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.

(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

 

VI.           Občinske javne službe

 

88. člen

(občinske javne službe)

(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.

(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:

·       neposredno v okviru občinske uprave,

·       z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,

·       z dajanjem koncesij,

 

89. člen

(občinske javne službe na področju družbenih dejavnosti)

(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:

·       osnovnošolsko izobraževanje,

·       predšolska vzgoja in varstvo otrok,

·       osnovno zdravstvo in lekarna,

·       pomoč na domu

·       knjižničarstvo.

(2) Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.

 

90. člen

(zagotavljanje skupnih javnih služb)

(1) Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo, podjetje ali zavod skupaj z drugimi občinami.

 

91. člen

(gospodarske javne službe)

(1) Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za:

·       oskrbo s pitno vodo,

·       ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

·       odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,

·       urejanje in čiščenje javnih površin,

·       urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,

·       pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,

·       gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,

·       vzdrževanje občinskih javnih cest,

·       organizacijo pokopališke in pogrebne dejavnosti.

(2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

 

92. člen

(ustanavljanje občinskih javnih služb)

(1) Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.

(2) Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.

 

93. člen

(izvrševanje ustanoviteljskih pravic)

(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, podjetjih ali zavodih, ki so ustanovljeni za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.

(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

 

VII.          Premoženje in financiranje občine

 

94. člen

(premoženje občine)

(1) Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premičnine stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

(3) Občinski svet na predlog župana sprejme letni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine.

(4) Ravnanje s stvarnim premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem občine.

(5) Neodplačna pridobitev premoženja je možna v skladu z zakonom in predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem občine.

 

95. člen

(proračun občine)

(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.

(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem  leta, za katerega se sprejema.

(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.

(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

 

96. člen

(začasno financiranje)

(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.

(2)Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.

 

97. člen

(sprejem proračuna občine)

(1) Občinski svet sprejme proračun z odlokom o proračunu občine.

(2) Odlok o proračunu občine določa posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.

(3) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine.

 

98. člen

(izvrševanje proračuna)

(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.

(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnim aktom občine.

(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra,pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.

(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.

(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom.

 

99. člen

(uporaba proračunskih sredstev)

(1) Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.

 

100. člen

(prerazporejanje proračunskih sredstev)

(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.

(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.

(3) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju.

 

101. člen

(zaključni račun)

(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.

(2) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo za finance v 30 dneh po sprejemu.

 

102. člen

(zadolževanje občine)

(1) Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.

(2) Obseg zadolžitev se določi v odloku o proračunu.

 

103. člen

(zadolževanje javnih podjetij in zavodov)

(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le ob soglasju občine.

(2) O soglasju odloča župan.

 

104. člen

(finančno poslovanje občine)

(2) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba občine ali skupne občinske uprave, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje teh opravil v ustrezni službi z drugimi ali pri specializirani organizaciji.

 

VIII.         Splošni in posamični akti občine

 

1.            Splošni akti občine

 

105. člen

(splošni akti občine)

(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.

(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.

(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.

(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

 

106. člen

(statut občine)

(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.

 

107. člen

(poslovnik občinskega sveta)

(1) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

 

108. člen

(odlok)

(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

 

109. člen

(odredba)

(1) Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

 

110. člen

(pravilnik)

(1) S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

 

111. člen

(navodilo)

(1) Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

 

112. člen

(objava splošnih aktov občine)

(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

(2) V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

(3) Objavo splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj po sprejemu, opravi župan najprej po poteku petnajst dni po sprejemu.

(4) Če župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem najpozneje v 8 dneh po sprejemu pisno obvestiti občinski svet, navesti razloge za zadržanje in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji redni seji.

(5) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni akt objaviti.

 

2.            Posamični akti občine

 

113. člen

(posamični akti občine)

(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

(2) S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

 

114. člen

(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)

(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.

(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče

 

IX.           Končne določbe

 

115. člen

(prenehanje veljavnosti)

(1) Z dnem uveljavitve tega statuta, preneha veljati  Statut občine Črna na Koroškem z vsemi spremembami in dopolnitvami (Uradni list RS, št.: 10/2006, 101/2007 in 79/2012).

 

116. člen

(objava in začetek veljavnosti)

(1) Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Številka: 007-0001/2017

Datum: 9. 3. 2017

 

 

Občina Črna na Koroškem

 

Romana Lesjak, županja

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2017 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor