Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 1

Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11-ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06-UPB1, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 42/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11-UPB8, 21/13 in 111/13), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015) ter 16. člena Statuta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/10), je Občinski svet Občine Žetale na svoji 12. redni seji, dne 10. 04. 2017, sprejel

 

ODLOK

O NAČINU OPRAVLJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE V OBČINI ŽETALE

 

1             Splošne določbe

 

1. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Žetale (v nadaljevanju: občina).

(2) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:

1.      organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe po vrstah in številu izvajalcev,

2.      vrsto in obseg storitev in naloge javne službe ter njihovo prostorska razporeditev,

3.      pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,

4.      pravice in obveznosti uporabnikov,

5.      vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,

6.      vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa,

7.      nadzor nad izvajanjem javne službe,

8.      kazenske določbe.

 

2. člen

(javna služba)

(1) Naloge javne službe, ki so obvezna storitev:

·       odvajanje in čiščenje komunalne odpadne  vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,

·       redno vzdrževanje javne kanalizacije,

·       prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih in pretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,

·       prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,

·       obdelava blata,

·       pregledovanje in monitoring malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,

·       odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin,

·       obveščanje uporabnikov javne službe,

·       izdelava programa izvajanja javne službe,

·       vodenje evidence o izvajanju javne službe,

·       poročanje o izvajanju javne službe in

·       priključevanje novih uporabnikov javne službe.

(2) Naloga javne službe, ki je posebna storitev je:

·       odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine in

·       odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.

 

3. člen

(uporabniki)

(1) Uporabnik javne službe je lastnik objekta ali dela objekta in upravljavec javnih površin iz 8. alineje prvega odstavka 2. člena tega odloka.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko obveznosti uporabnika javne službe izvaja:

·       eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor,

·       eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, in

·       upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom.

(3) Porazdelitev stroškov med lastnike objekta ali delov objekta se zagotavlja:

·       v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom in

·       v skladu s pisnim dogovorom iz prve oziroma druge alineje prejšnjega odstavka, če gre za objekt, ki ni stavba iz prejšnje alineje.

 

4. člen

(izrazi)

Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v predpisih s področja varstva okolja, Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15; v nadaljevanju: uredba) in v drugih podzakonskih predpisih, ki so izdani na podlagi Zakona o varstvu okolja.

 

5. člen

(uporaba predpisov)

Za vprašanja v zvezi z opravljanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja.

 

2             Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe

 

6. člen

(oblika zagotavljanja javne službe)

(1) Javna služba se opravlja kot koncesionirana gospodarska javna služba.

(2) Koncesijo podeljuje občina.

 

3             Vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev

 

7. člen

(zagotavljanje javne službe)

Občina zagotavlja javno službo na območju celotne občine na podlagi tega odloka v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.

 

8. člen

(obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo)

(1)           Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, so:

·       odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje,

·       čiščenje komunalne odpadne vode iz prejšnje alineje in

·       obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.

 

9. člen

(obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)

(1) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so:

·       prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,

·       prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,  ter njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata, in

·       pregled in monitoring malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (v nadaljnjem besedilu: pregled).

(2) Prevzem blata iz druge alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe zagotoviti v časovnih presledkih, določenih glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta.

(3) Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, izvajanje storitve praznjenja nepretočne greznice ter prevzema in odvoza komunalne odpadne vode s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le čiščenje te komunalne odpadne vode in je potrebna še  njena dodatna obdelava v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic. Praznjenje nepretočne greznice in odvoz komunalne odpadne vode iz te nepretočne greznice ter njeno predajo izvajalcu javne službe na območju, kjer se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, mora zagotoviti lastnik objekta, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode.

(4) Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali mali komunalni čistilni napravi iz petega odstavka 21. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, izvajanje storitve prevzema in odvoza blata s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. Prevzem in odvoz blata iz te male komunalne čistilne naprave ter njegovo predajo izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev obdelave blata na območju, kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti upravljavec te male komunalne čistilne naprave, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzetega blata.

(5) Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt kmetijskega gospodarstva le storitev iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, če:

·       gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu,

·       lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.

(6) Izvajalec javne službe vsako malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na svojem območju izvede pregled in monitoring enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, o pregledu pa izda poročilo v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.

(7) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če mu upravljavec te male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to malo komunalno čistilno napravo predpisane mejne vrednosti.

 

10. člen

(obdelava blata)

(1) Izvajalec javne službe, ki je upravljavec komunalne čistilne naprave, opremljene za obdelavo blata, mora za blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo, s katero se doseže:

·       izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če se obdelano blato uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, ali

·       izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja blata v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.

(2) Izvajalec javne službe mora za blato, prevzeto iz komunalne čistilne naprave, ki ni opremljena za obdelavo blata, prevzeto delno obdelano blato iz komunalne čistilne naprave (na primer po dehidraciji ali sušenju neobdelanega blata in podobno) in blato, prevzeto iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo v skladu s prejšnjim odstavkom na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata.

(3) Če izvajalec javne službe ne upravlja komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora zagotoviti obdelavo blata na območju druge komunalne čistilne naprave, ki je opremljena z zadostnimi zmogljivostmi za obdelavo blata.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko izvajalec javne službe v soglasju z občino zagotovi obdelavo blata v premični napravi za obdelavo blata, če se taka obdelava blata izvaja na območju komunalne čistine naprave, kjer nastaja blato.

(5) Za obdelano blato, ki se ne uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, mora izvajalec javne službe zagotoviti ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.

(6) Če je izvajalec javne službe upravljavec komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora kot povzročitelj odpadkov v načrt gospodarjenja z odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključiti tudi ravnanje z blatom iz drugega odstavka tega člena.

 

11. člen

(program izvajanja javne službe)

(1) Javna služba se mora izvajati v skladu s programom izvajanja javne službe (v nadaljnjem besedilu: program).

(2) Program mora biti pripravljen na podlagi evidence iz 27. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in mora vsebovati naslednje vsebinske sklope:

1. osnovni podatki, ki so podatki o:

·       izvajalcu javne službe,

·       občinah, kjer se izvaja javna služba,

·       predpisih in drugi pravnih aktih občin o določitvi izvajalca javne službe in izvajanju javne službe,

·       naseljih, kjer se izvaja javna služba, in

·       aglomeracijah, kjer se izvaja javna služba;

2. podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe, ki so podatki o:

·       javnem kanalizacijskem omrežju, skupaj s podatki o hidravlično samostojnih sistemih kanalizacijskega omrežja z enim iztokom, ki je lahko iztok v vode ali drug javni kanalizacijski sistem, v upravljanju posameznega izvajalca javne službe (v nadaljnjem besedilu: javni kanalizacijski sistem),

·       komunalnih čistilnih napravah, nepretočnih in pretočnih greznicah,

·       cestnih motornih vozilih in opremi za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena  uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode,

·       številu delovnih mest, namenjenih izvajanju nalog, povezanih z izvajanjem javne službe, in

·       drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe;

3. opredelitev načina izvajanja javne službe, ki mora vsebovati:

·       način izvajanja javne službe v posameznih objektih in predvidene spremembe v času veljavnosti programa,

·       načrt vzdrževanja in čiščenja javne kanalizacije, ki mora vsebovati opis za to predvidenih tehnologij,

·       opis sistema za zaznavanje izrednih dogodkov in napak v delovanju javne kanalizacije (puščanje kanalizacijskega omrežja, okvare tehnoloških sklopov, prekinitve delovanja komunalnih čistilnih naprav, delovanje razbremenilnikov in podobno) in njihovo dokumentiranje,

·       opis sistema za odpravljanje napak v delovanju javne kanalizacije in dokumentiranje odpravljanja napak,

·       načrt izvajanja javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo,

·       načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v nepretočne greznice,

·       načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,

·       načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode,

·       način zagotavljanja obdelave blata,

·       način obveščanja uporabnikov javne službe in

·       načrt izvajanja posebnih storitev, ki niso predmet izvajanja obveznih storitev javne službe;

4. pogoji in časovni načrt izvajanja posameznih obveznih storitev javne službe.

(3) V načrtih iz sedme, osme in devete alineje 3. točke prejšnjega odstavka morajo biti posebej opredeljeni objekti iz tretjega in četrtega odstavka 10. člena tega odloka, obveznosti lastnikov teh objektov in način izvajanja javne službe v teh primerih.

(4) Sestavni del programa iz prvega odstavka tega člena je tudi načrt gospodarjenja z blatom iz šestega odstavka 10. člena tega odloka.

(5) Program pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da je v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti.

(6) V primeru sprememb v času veljavnosti programa izvajalec javne službe pripravi spremembo programa in spremenjeni program po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da so spremembe v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev.

(7) Občinski svet program iz petega oziroma šestega odstavka tega člena potrdi, če je v skladu s predpisi.

(8) Program, ki sta ga potrdili odgovorna oseba izvajalca javne službe in občina, mora izvajalec javne službe predložiti ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani ministrstva, najpozneje:

·       do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti oziroma

·       v roku 30 dni po njegovem sprejemu, če gre za spremembo programa v skladu s šestim odstavkom tega člena.

(9) Program, razen podatkov iz 31. člena uredbe, mora izvajalec javne službe javno objaviti na svoji spletni strani in uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v tiskani izvod na sedežu izvajalca javne službe.

 

4             Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe

 

4.1          Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode

 

12. člen

(opremljenost z javno kanalizacijo)

(1) Aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta.

(2) Aglomeracije se določijo po pravilih, ki jih določa uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.

(3) Območje aglomeracije mora biti zaradi izvajanja javne službe opremljeno v skladu s predpisom, ki določa odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.

 

13. člen

(opremljenost območij izven meja aglomeracij)

(1) Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti:

·       odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje,

·       čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 8. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, ali

·       čiščenje v tipski mali komunalni čistilni napravi, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 % glede na parameter KPK.

(2) Obveznosti, določene v prvem odstavku tega člena ni potrebno upoštevati, če gre za izjeme, ko ni potrebno upoštevati obveznosti iz prvega odstavka tega člena in so določene z uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.

 

14.  člen

(prilagoditev obstoječih objektov)

Lastniki obstoječih objektov morajo zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v skladu z veljavno uredbo.

 

15. člen

(obvezne storitve za obstoječe objekte)

Ne glede na 9. člen tega odloka so obvezne storitve za obstoječe objekte do njihove prilagoditve zahtevam tega odloka tudi:

·       prevzem blata iz obstoječe pretočne greznice pri uporabniku javne službe, ki je lastnik ali upravljavec obstoječe pretočne greznice najmanj enkrat na tri leta, če je obstoječi objekt opremljen z obstoječo pretočno greznico,

·       obdelava blata iz prejšnje alineje na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.

4.2          Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na območjih, ki so opremljena z javno kanalizacijo

 

4.2.1       Priključitev na javno kanalizacijo

 

16. člen

(priključitev na javno kanalizacijo)

(1) Lastnik objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve na javno kanalizacijo opremljen s kanalizacijskim priključkom. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju.

(2) Priključitev na javno kanalizacijo mora biti omogočena za vsako stavbo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, na območju aglomeracije, ki je opremljeno z javno kanalizacijo.

(3) Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne  odpadne vode v javno kanalizacijo.

(4) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, kjer je opremljenost z javno kanalizacijo predpisana, ali v aglomeraciji, kjer opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana, aglomeracija pa je opremljena z javno kanalizacijo, ali lastnik obstoječega objekta izven meja aglomeracije, pa je omogočeno odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje, mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti priklop na javno kanalizacijsko omrežje najpozneje šest mesecev po začetku obratovanja komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to javno kanalizacijsko omrežje, ali najpozneje šest mesecev po pridobiti uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijsko omrežje, če je to javno kanalizacijsko omrežje priključeno na komunalno čistilno napravo.

(5) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za katerega se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti priklop na malo komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta najpozneje šest mesecev po njeni vgradnji.

(6) Lastnik novega objekta, ki je na območju aglomeracije določene v 4. odstavku tega člena se mora priključiti na kanalizacijsko omrežje v 6. mesecih po izgradnji objekta oziroma pred vselitvijo v objekt oziroma pred pričetkom uporabe objekta.

 

17. člen

(kanalizacijski priključek)

(1) Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od revizijskega jaška javne kanalizacije, ki leži na javni površini do stavbe, ki je priključena na javno kanalizacijo.

(2) Kanalizacijski priključek ni objekt javne kanalizacije in pripada stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna odpadna voda.

(3) Stroški izgradnje in vzdrževanja kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika objekta.

(4) Izgradnjo kanalizacijskega priključka lahko uporabnik javne službe naroči pri izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo lahko zaračuna dejanske stroške v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne službe. O izgradnji kanalizacijskega priključka skleneta uporabnik in izvajalec javne službe posebno pogodbo.

(5) Uporabnik lahko zgradi kanalizacijski priključek po predhodnem soglasju izvajalca javne službe v lastni režiji.

(6) Če uporabnik ne poveri gradnje kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, mora njegovo gradnjo nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe.

(7) Uporabnik je dolžan zgraditi kanalizacijski priključek v skladu z določbami tehničnega pravilnika.

(8) Izvajalec javne službe izda na podlagi prijave uporabnika, po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabniku potrdilo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika v roku 30 dni po prejemu prijave uporabnika. 

(9) Izvajalec javne službe zavrne izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka tega člena z odločbo, če kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika in naloži uporabniku odpravo pomanjkljivosti.

 

18. člen

(prijava gradnje kanalizacijskega priključka)

(1) Uporabnik mora najmanj 30 dni pred začetkom gradnje kanalizacijskega priključka prijaviti izvajalcu javne službe začetek gradnje kanalizacijskega priključka ter si na podlagi pisne vloge pridobiti tehnične smernice za gradnjo kanalizacijskega priključka na podlagi določb tehničnega pravilnika.

(2) K pisni vlogi iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik priložiti:

·       pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967,

·       potrjen izris iz katasterskega načrta za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo,

·       grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna velikost objekta (situacija) ter predvideni priključki na javno infrastrukturo,

·       dokazilo o ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko katerih naj bi potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri gradnjo priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe.

 

19. člen

(priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo)

(1) Neposredno priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo izvede na stroške uporabnika izvajalec javne službe, na podlagi izdanega potrdila iz osmega odstavka 17. člena tega odloka.

(2) Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo ni dovoljena, če:

·       je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih vod,

·       odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi predpisi,

·       izvajalec javne službe ni izdal potrdila iz osmega odstavka 17. člena tega odloka.

 

4.2.2       Odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije

 

20. člen

(odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije)

(1) Odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacijo je dovoljen na predlog lastnika objekta v primeru rušenja priključenega objekta.

(2) Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške lastnika objekta tako, da se zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo.

(3) Vlogo za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora podati lastnik objekta, ki objekt ruši v pisni obliki, najkasneje 30 dni pred predvidenim odklopom priključka. O vlogi za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora izvajalec javne službe odločiti z upravno odločbo.

(4) Izvajalec javne službe odklopi priključek z javne kanalizacije, če uporabnik ne spoštuje določil republiških predpisov, tega odloka in tehničnega pravilnika na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja. Pred odklopom kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora dati izvajalec javne službe uporabniku primeren rok za odpravo pomanjkljivosti, ki pa ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni. Izvajalec javne službe mora uporabnika o tem pisno obvestiti s priporočeno pošiljko.

 

4.3          Prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč

 

21. člen

(prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč)

(1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč.

(2) Stroške prevzema in obdelave gošč zaračuna izvajalec javne službe lastniku premičnega suhega stranišča oz. uporabniku, ki preda goščo v obdelavo na podlagi cenika izvajalca javne službe.

 

4.4          Prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode

 

22. člen

(trajna prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode)

(1) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda, če:

·       z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,

·       stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov,

·       odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,

·       kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,

·       če niso izpolnjeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo določeni s tem odlokom in tehničnim pravilnikom,

·       če uporabnik ne izpolnjuje pogojev določenih s tem odlokom in tehničnim pravilnikom,

·       če uporabnik ne poravna računov za izvajanje storitev javne službe tudi po prejemu opomina, vendar s tem ne sme biti prizadet drug uporabnik,

·       če uporabnik pisno zahteva odklop kanalizacijskega priključka zaradi rušenja objekta.

(2) Uporabnik mora v primeru prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode iz prvega odstavka tega člena prekiniti črpanje vode iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije.

(3) Odvajanje komunalne odpadne vode iz prvega odstavka tega člena se prekine za določen čas do odprave vzroka za prekinitev.

(4) Stroške prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode in stroške ponovne priključitve na javno kanalizacijo ter vse morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve mora pred ponovno priključitvijo na javno kanalizacijo poravnati uporabnik. Uporabnik je dolžan poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi njegovega ravnanja.

(5) Stroški prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode in stroški ponovne priključitve na javno kanalizacijo se določijo s cenikom storitve izvajalca javne službe. Stroške za škodo iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi izvajalec javne službe.

 

23. člen

(začasna prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode)

(1) Izvajalec javne službe lahko začasno prekine odvajanje komunalne odpadne vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije.

(2) O prekinitvi odvajanja komunalne odpadne vode iz prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način vsaj 8 dni pred prekinitvijo.

(3) V primeru nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure obveščanje iz prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno.

 

24. člen

(prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode v primeru višje sile)

(1) V primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in podobno ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje komunalne odpadne vode.

(2) Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere.

(3) Izvajalec javne službe mora o prekinitvi odvajanja komunalne odpadne vode iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.

 

1.5          Aglomeracije, ki niso opremljene z javno kanalizacijo

 

25. člen

(obveznosti upravljavca male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE)

(1) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in upravljavec male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode morata izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz blata.

(2) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe omogočiti pregled te naprave, razen če mu predloži analizne izvide v skladu s sedmim odstavkom 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.

(3) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora hraniti:

·       izjavo o lastnostih male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, če gre za tipsko malo komunalno čistilno napravo,

·       navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave,

·       vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in pregledno situacijo, iz katere je razvidno mesto iztoka iz male komunalne čistilne naprave v vode, opredeljeno s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 :5.000, in ime vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok,

·       poročilo o opravljenih prvih meritvah v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda,

·       dokumentacijo o opravljenih delih na mali komunalni čistilni napravi,

·       podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo izvajalca javne službe o prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata, oziroma kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če gre za kmetijsko gospodarstvo, in

·       podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem male komunalne čistilne naprave zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja male komunalne čistilne naprave in podobnih razlogov, ter času njihovega trajanja.

(4) Upravljavec male komunalne čistilne naprave iz prejšnjega odstavka mora dokumente iz prve, druge, tretje in četrte točke prejšnjega odstavka hraniti v celotnem obdobju njenega obratovanja, podatke iz pete, šeste in sedme točke pa najmanj pet let.

(5) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti:

·       podatke za izvedbo pregleda in pripravo poročila o pregledu v skladu s šestim odstavkom 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ali analizne izvide iz sedmega odstavka 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ali

·       dokumentacijo in podatke iz tretjega odstavka tega člena.

 

26. člen

(obveznosti lastnika objekta)

(1) Lastnik objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora izvajalca javne službe pisno obvestiti o začetku:

·       obratovanja male komunalne čistilne naprave najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja,

·       uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe.

(2) Iz obvestila iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni podatki o lastniku objekta (firma in sedež lastnika objekta, če je lastnik pravna oseba, oziroma ime in priimek ter naslov lastnika objekta, če je lastnik posameznik) ter izjava lastnika objekta o:

·       skladnosti male komunalne čistilne naprave z okoljevarstvenim dovoljenjem, če gre za malo komunalno čistilno napravo iz 1. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ali dokazilom iz 2. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode oziroma

·       skladnosti nepretočne greznice z dokazilom iz 2. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.

(3) Lastnik objekta, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici, mora izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice.

(4) Lastnik objekta na kmetijskem gospodarstvu, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici in jo uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, mora kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabljene komunalne odpadne vode iz druge alineje petega odstavka 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode hraniti najmanj pet let.

(5) Lastnik objekta iz prejšnjega odstavka mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti izjavo iz prejšnjega odstavka.

 

4.6          Evidence

 

27. člen

(evidence)

Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.

 

4.7          Obveščanje uporabnikov javne službe

 

28. člen

(obveščanje uporabnikov javne službe)

(1) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati:

·       na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo in

·       o pogojih odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo.

(2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena  uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode pisno obveščati:

·       na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice,

·       na kateri komunalni čistilni napravi se obdeluje blato,

·       o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali blata pri uporabnikih storitev in

·       o rokih in času izvedbe pregledov.

(3) Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in drugega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejetju programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena.

(4) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe iz drugega odstavka tega člena pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.

(5) Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora izvajalec javne službe obvezno storitev izvesti najpozneje v 30 dneh po prejemu te zahteve

 

5             Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe ter prepovedi

 

29. člen

(pravice uporabnikov storitev javne službe)

Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.

 

30. člen

(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)

(1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti:

·       zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,

·       omogočiti izvajalcu javne službe pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,

·       redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami ter priključkom interne čistilne naprave,

·       obveščati izvajalca javne službe o vseh spremembah pogojev za priključitev,

·       redno plačevati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na podlagi izdanih računov,

·       odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s predpisi,

·       dolžnost prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode takoj, ko ugotovijo spremembo,

·       dolžnost spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne odpadne vode,

·       uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, morajo najmanj štirikrat letno oziroma ob vseh spremembah, predložiti izvajalcu javne službe analizo odpadne vode, izdelano v skladu s predpisi,

·       če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pismeno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,

·       pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in obračun stroškov,

·       dovoliti oziroma omogočiti izvajalcu javne službe dostop do obračunskega vodomera oziroma do merilnega mesta,

·       dovoliti opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanja količin in lastnosti odpadne vode,

·       upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.

(2) Uporabniki ne smejo prekiniti odvajanja komunalne odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

 

31. člen

(prepovedi)

(1) Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti komunalno odpadno vodo, ki bi lahko:

·       povzročila požar ali nevarnost eksplozije,

·       povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi,

·       povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,

·       stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,

·       povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini,

·       povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,

·       zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,

·       povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,

·       vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi.

(2) V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode.

 

32. člen

(obveznosti izvajalcev del)

(1) Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.

(2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.

(3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.

 

6             Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja

 

33. člen

(viri financiranja infrastrukture)

Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:

·       iz plačil uporabnikov storitev javne službe,

·       iz proračuna občine,

·       iz dotacij, donacij in subvencij,

·       iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

 

7             Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe

 

34. člen

(infrastruktura lokalnega pomena)

(1) Javna kanalizacija je javna infrastruktura lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina.

(2) Javna kanalizacija iz prvega odstavka tega člena so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

(3) Infrastrukturne objekte in naprave kanalizacije iz drugega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi predpisanimi pogoji uporablja vsakdo.

(4) Uporaba infrastrukturnih objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer je vzpostavljen javni kanalizacijski sistem.

(5) Infrastruktura lokalnega pomena iz prvega odstavka tega člena je javno dobro in izven pravnega prometa. Na njej ni mogoče dobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.

 

35. člen

(objekti in naprave v lasti uporabnika)

(1) Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice, male čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, v katere se odvaja odpadna voda iz nestanovanjskih stavb, niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna odpadna voda.

(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje objektov iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti lastnik stavbe ali inženirskega objekta, ki mu objekti iz prejšnjega odstavka pripadajo, in so v njegovi lasti in upravljanju. 

 

8             Cene storitev javne službe

 

36. člen

(oblikovanje cen)

(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2) Izvajalec javne službe mora sprejeti cenik drugh storitev navedenih v tem odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu.

(3) Cenik drugih storitev in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine.

 

9             Javna pooblastila izvajalca javne službe

 

37. člen

(javna pooblastila)

(1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.

(3) Občina poveri izvajalcu javne službe vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti javne službe. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe.

(4) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.

(5) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:

·       razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,

·       investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.

 

10           Nadzor nad izvajanjem javne službe

 

38. člen

(nadzorni organ)

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ.

(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

(3) Pristojni organ občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

11           Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka

 

39. člen

(tehnični pravilnik)

(1) Izvajalec javne službe mora občinskemu svetu predložiti v sprejem tehnični pravilnik v roku šestih mesecev po sklenitvi koncesijske pogodbe.

(2) Tehnični pravilnik in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

 

12           Kazenske določbe

 

40. člen

(prekrški)

(1) Z globo 500,00 € se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če:

·       se klub predhodnem pisnem obvestilu ne priključi na javno kanalizacijo na območjih kjer je priključitev obvezna,

·       uporabnik zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe,

·       pred gradnjo kanalizacijskega priključka ne prijavi gradnje izvajalcu javne službe,

·       priključi spojni kanal na javno kanalizacijo kadar to ni dovoljeno,

·       ne odklopi priključka v skladu z določili tega odloka,

·       prekine odvajanja komunalne odpadne vode drugemu uporabniku,

·       v javno kanalizacijo odvaja komunalno odpadno vodo v nasprotju s predpisi, pa kljub predhodnemu pisnemu obvestilu ne opusti svojega ravnanja,

·       ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda,

·       ne upošteva obveznosti, ki izhajao iz 14. in 15. člena tega odloka in je bil na to predhodno pisno opozorjen,

·       ne upošteva obveznosti, ki izhajajo iz  25. člen tega odloka, čeprav je bil o tem predhodno pisno obveščen in

·       ne upošteva obveznosti, ki izhajajo iz prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka 26. člena tega odloka, čeprav ga je izvajalec javne službe pisno pozval na izpolnitev obveznosti.

(2) Z globo 300,00 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo 200,00 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.

 

13           Končna določba

 

41. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Številka: 032-00122017-12

Datum: 10. 4. 2017

 

 

Občina Žetale

 

Anton Butolen, župan

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2017 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor