New Page 1

Na podlagi 31. člena Uredbe o upravnem poslovanju ((Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 31/08, 35/09, 58/10, 101/10 in 81/13) in 30. člena  Statuta občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16), izdaja župan Občine Cerklje na Gorenjskem

 

PRAVILNIK

O POSLOVNEM ČASU, URADNIH URAH IN DELOVNEM ČASU V OBČINSKI UPRAVI OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM

 

I.  Splošne določbe

 

1. člen

(Veljavnost določb)

Ta pravilnik ureja poslovni čas, uradne ure, razporejanje polnega delovnega časa, evidentiranje prisotnosti in odsotnosti z dela ter premakljivega začetka in konca delovnega časa javnih uslužbencev v občinski upravi Občine Cerklje na Gorenjskem.

 

2. člen

(Pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

·   poslovni čas je čas poslovanja občinske uprave Občine Cerklje na Gorenjskem z državnimi in drugimi organi;

·   uradne ure so namenjene poslovanju s strankami in se določijo v okviru poslovnega časa;

·   delovni čas je efektivni delovni čas, v katerem javni uslužbenec opravlja svojo delovno obveznost iz delovnega razmerja v občinski upravi Občine Cerklje na Gorenjskem (v nadaljnjem besedilu: občinska uprava), čas odmora in čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom;

·   dnevna delovna obveznost  je čas, v katerem lahko delavec opravi svojo dnevno delovno obveznost – določeno število ur, ki je za posamezni dan določeno kot polni delovni čas. Omejujeta ga ura najzgodnejšega dovoljenega prihoda na delo in najkasnejšega dovoljenega odhoda z dela;

·   obvezna prisotnost je del delovnega časa, v katerem morajo biti na delu prisotni vsi javni uslužbenci;

·   premakljiv delovni čas je čas, v katerem javni uslužbenec sam odloča o začetku svojega prihoda na delo in o odhodu z dela.

 

3. člen

(Spolna slovnična oblika)

V tem pravilniku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

 

II. Poslovni čas in uradne ure

 

4. člen

(Poslovni čas)

(1) Poslovni čas, to je čas poslovanja občinske uprave z državnimi in  drugimi organi, se razporedi na pet delovnih dni v tednu, in sicer: ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek.

(2) V primerih, ko to narekujejo izjemne okoliščine, ali je nujno potrebno opravljanje dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma do določenega dne ali v določenem roku, lahko župan občine ali direktor občinske uprave razporedi poslovni čas tudi na soboto ali nedeljo.

(3) Poslovni čas v občinski upravi traja:

·   v ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 15.00 ure,

·   v sredo od 7.00 do 17.00 ure,

·   v petek od 7.00 do 13.00 ure.

 

5. člen

(Uradne ure občinske uprave)

(1) V občinski upravi so uradne ure za poslovanje s strankami:

·   v ponedeljek od 8.00. do 11.00 ure in od 12.00 do 14.00 ure,

·   v sredo od 8.00. do 11.00 ure in od 12.00 do 16.00 ure,

·   v petek od 8.00. do 11.00 ure.

(2) Ob torkih in četrtkih ni uradnih ur.

(3) Razpored uradnih ur mora biti objavljen na spletni strani občine  in na viden način označen v poslovnih prostorih občinske uprave.

 

6. člen

(Župan)

Župan Občine Cerklje na Gorenjskem sprejema občane in druge stranke vsako sredo  od 8.00 do 11.00 ure.

 

III.   Delovni čas

 

7. člen

(Obseg polnega delovnega časa)

Polni delovni čas v občinski upravi je 40 ur na teden in se razporedi tako, da se upoštevajo potrebe delovnega procesa in varujejo pravice do odmorov in počitkov javnih uslužbencev.

 

8. člen

(Razporeditev polnega delovnega časa)

Polni delovni čas v občinski upravi traja:

·   v ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 15.00 ure,

·   v sredo od 7.00 do 17.00 ure,

·   v petek od 7.00 do 13.00 ure.

 

9. člen

(Razporeditev polnega delovnega časa v posebnih okoliščinah)

(1) Če je to potrebno zaradi potreb delovnega procesa ali za zagotovitev boljše organizacije dela ali zaradi organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi dela v izjemnih okoliščinah, je polni delovni čas lahko razporejen kot delo v izmeni, delo v deljenem delovnem času, kot nočno delo ali drugače.

(2) V občinski upravi se lahko zaradi dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma določeni dan ali v določenem roku zaradi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali v izjemnih okoliščinah, uvede dežurstvo ali drugačno obliko pripravljenosti za delo.

(3) V primerih, ko to narekuje značaj nalog občinske uprave ali način njihovega dela, lahko župan ali po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave, javnemu uslužbencu razporedi delovni čas tudi izven polnega delovnega časa delovnega dneva, oziroma na soboto ali nedeljo.

(4) Javnemu uslužbencu lahko župan ali po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave odredi tudi neenakomerno razporeditev in začasno prerazporeditve polnega delovnega časa, pri čemer se smiselno upoštevajo določila Uredbe o delovnem času v organih državne uprave.

 

10. člen

(Odmor za malico)

Javni uslužbenci, ki delajo polni delovni čas, imajo med delovnim časom pravico do odmora za malico, ki traja 30 minut, v sredo pa 60 minut. Odmor se praviloma koristi med 11.00 in 12.00 uro. V primeru, da v času odmora za malico traja neodložljiva delovna obveznost, lahko javni uslužbenec odmor za malico koristi po končani obveznosti.

 

11. člen

(Organiziranje premakljivega začetka in konca delovnega časa)

(1) V občinski upravi je določen premakljiv začetek in konec delovnega časa.

(2) Premakljiv začetek delovnega časa v občinski upravi je med 6.30 in 8.30 uro.

(3) Premakljiv konec delovnega časa v občinski upravi je vsak delovni dan do 18.00 ure.

(4) Obvezna prisotnost javnega uslužbenca na delu je:

·   v ponedeljek, torek in četrtek od 8.30 do 15.00 ure,

·   v sredo od 8.30 do 17.00 ure,

·   v petek od 8.30 do 13.00 ure.

 

12. člen

(Drugačna določitev premakljivega delovnega časa)

Župan ali po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave lahko določi premakljiv začetek in konec delovnega časa drugače, kot je to določeno v 11. členu tega pravilnika, če je to potrebno zaradi organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi narave dela, ki mora biti opravljeno izven okvirov, določenih v 11. členu tega pravilnika.

 

13. člen

(Presežek oziroma primanjkljaj ur)

(1) Presežek oziroma primanjkljaj ur je razlika med mesečno delovno obveznostjo, določeno na podlagi polnega delovnega časa, opredeljenega v 7. členu tega pravilnika, in dejansko opravljenimi urami dela v določenem mesecu v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa.

(2) V okviru premakljivega delovnega začetka in konca delovnega časa mora javni uslužbenec praviloma izravnavati presežke in primanjkljaje v tekočem mesecu. V okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa se javnemu uslužbencu prenese iz meseca v mesec primanjkljaj največ 10 ur. Javni uslužbenec, ki preseže dovoljeni mesečni primanjkljaj, se o njegovem pokritju dogovori z županom oziroma ga pokrije s koriščenjem določenega števila dni  letnega dopusta.  Javni uslužbenec lahko iz meseca v mesec prenese celotni presežek ur in se o njegovem koriščenju dogovori z županom. V primeru, da se presežek ur izkoristi v obliki prostih ur ali prostih dni s predhodnim soglasjem nadrejenega, se izkoristi v razmerju ena proti ena.

 

14. člen

(Pravica do vpogleda v stanje ur)

Javni uslužbenec ima pravico do dnevnega vpogleda v stanje števila opravljenih ur, ki ga izkazuje evidenčna ura in do mesečnega pisnega izpisa števila opravljenih ur (podatki o številu opravljenih ur na delu, o odsotnostih, o presežku oziroma primanjkljaju ur).

 

IV.  Delo preko polnega delovnega časa

 

15. člen

(Odrejanje dela preko polnega delovnega časa)

(1) Delo preko polnega delovnega časa (v nadaljevanju: nadurno delo) se sme odrediti pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja delovna razmerja.

(2) Nadurno delo odredi župan ali po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave v pisni obliki praviloma vnaprej. Če zaradi narave dela oziroma nujnosti naloge to ni možno, se lahko nadurno delo odredi ustno, pisna odreditev pa se izda naknadno, najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

 

16. člen

(Štetje nadur)

Za javne uslužbence, ki imajo premakljiv začetek in konec delovnega časa, se štejejo za nadurno delo na podlagi pisnega sklepa opravljene ure po opravljeni dnevni delovni obveznosti.

 

17. člen

(Največje dovoljeno število nadur)

(1) Za časovne omejitve veljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.

(2) Opravljeno nadurno delo se javnemu uslužbencu izplača ob mesečni plači. Lahko pa javni uslužbenec nadure izkoristi v obliki prostih ur oziroma celodnevne odsotnosti, ali pa jih prenese v presežek oziroma primanjkljaj ur v okviru premakljivega začetka oziroma konca delovnega časa, v razmerju ena proti ena.

(3) Pri priznavanju nadurnega dela v obliki presežka ur se te ure vnesejo v evidenco časa.

 

V.   Evidentiranje prisotnosti oziroma odsotnosti

 

18. člen

(Dolžnost evidentiranja prihoda in odhoda z dela)

Javni uslužbenci evidentirajo prihod in odhod z dela ter odsotnost med delovnim časom z registratorjem delovnega časa ob vhodu v prostore občinske uprave.

 

19. člen

(Vodenje evidence prisotnosti in odsotnosti z dela)

Občinska uprava vodi evidenco prisotnosti in odsotnosti z dela. Javni uslužbenec v tajništvu občine, ki zbira podatke o prisotnosti na delu med mesecem, podatke izroči ob koncu meseca v podpis županu.

 

20. člen

(Ročno vnašanje v evidenco prisotnosti)

(1) V sistem za evidenco in kontrolo prisotnosti in odsotnosti zaposlenih se ročno vnašajo bolniške odsotnosti, dopusti, izredni dopusti, celodnevno koriščenje ur, službena potovanja ter neregistrirane prisotnosti ali odsotnosti zaradi utemeljenega razloga. Prav tako se v sistem za evidenco ročno vnaša prisotnost in odsotnost javnih uslužbencev, ki delo opravljajo na terenu ali na drugi lokaciji.

(2) Javni uslužbenci so dolžni takoj, še isti dan, ali najpozneje naslednji delovni dan, obvestiti župana ali direktorja občinske uprave in pristojnega javnega uslužbenca, ki zbira podatke o prisotnosti javnih uslužbencev na delu o neregistrirani prisotnosti ali odsotnosti.

(3) V primeru neopravičene neregistracije prisotnosti ali odsotnosti se izpolnitev delovne obveznosti črpa iz presežka ur delavca oziroma šteje v primanjkljaj ur.

 

21. člen

(Štetje ur prisotnosti na delu)

(1) V delovni čas se štejejo:

·   ure prisotnosti na delu,

·   čas odmora,

·   letni dopust,

·   državni prazniki in drugi z zakonom določeni dela prosti dnevi,

·   ure odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače,

·   ure za čas usposabljanja in izpopolnjevanja.

(2) Kot usposabljanje in izpopolnjevanje se šteje udeležba na seminarjih, konferencah, tečajih tujih jezikov in drugih oblikah pridobivanja usposobljenosti za delo ter čas, ko je javni uslužbenec na organiziranem usposabljanju za pripravo na strokovni izpit. Računanje prisotnosti ur na delu v času usposabljanja in izpopolnjevanja ne vpliva na druge materialne pravice, kot so dnevnice, kilometrina ipd. in jih urejajo drugi predpisi.

(3) Ure izpopolnjevanja in usposabljanja v zvezi z delom po napotitvi župana ali po njegovem pooblastilu direktorja občinske uprave, ki se izvajajo na državni praznik ali na drug z zakonom določen dela prosti dan ali na dan, ko organ ne posluje, ali ko javni uslužbenec nima redne delovne obveznosti, se upoštevajo kot ure prisotnosti na delu, ki se ne upoštevajo pri omejitvah, ki veljajo za tedensko in mesečno delovno obveznost, razen če predpisi, ki urejajo delovna razmerja in uslužbenski sistem, ne določajo drugače.

 

22. člen

(Odsotnost, ki je ni potrebno nadomestiti)

(1) Za ure odsotnosti, ki jih ni potrebno nadomestiti z delom, se ob predložitvi dokazila šteje odsotnost zaradi:

·   iskanja nujne zdravstvene pomoči in spremstva sodelavca v takšnih primerih,

·   darovanja krvi,

·   opravljanja funkcije v državnih organih in organih lokalne skupnosti,

·   sodelovanja v nadzornih organih in organih upravljanja za izvrševanje pravic občine kot (so)ustanovitelja,

·   opravljanja dela sodnika porotnika,

·   sodelovanja v sodnem ali upravnem postopku kot priča,

·   izvajanja obrambnih dolžnosti in dolžnosti zaščite in reševanja,

·   opravljanja drugega dela v interesu delodajalca (sodelovanje pri projektnem delu, pri organizacijah ipd.),

·   v drugih primerih, določenih z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo, ki določa pravice in obveznosti javnih uslužbencev občinske uprave.

(2) Odsotnosti, ki jih ni potrebno nadomestiti, in trajajo del polnega delovnega dne, se v evidenčno uro vnesejo na podlagi potrdila o opravljenem delu, upoštevajoč tudi čas prihoda vrnitve na delovno mesto.

(3) V odsotnost, ki je ni treba nadomestiti, se štejeta tudi čas za pripravo na strokovni izpit in čas za opravljanje strokovnega izpita. Za strokovni izpit iz upravnega postopka se ta čas določi v trajanju tri dni, čas za pripravo na drug strokovni izpit pa se določi v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo čas za pripravo na strokovni izpit in čas za opravljanje strokovnega izpita oziroma določajo druge upravičene odsotnosti za pripravo na strokovne izpite in njihovo opravljanje.

 

23. člen

(Priznavanje opravljenih ur za službeno pot)

(1) V primeru službene poti se javnemu uslužbencu prizna toliko ur prisotnosti na delu, kolikor sta trajala pot in dejansko opravljanje dela, vendar ne več kot deset ur dnevno.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se javnemu uslužbencu ure prisotnosti na delu ne priznajo, če je javni uslužbenec v soboto, nedeljo, na praznik v Republiki Sloveniji, ki je dela prost dan, ali na drug z zakonom določen dela prost dan na službeni poti in dela dejansko na ta dan ne opravlja, razen če javni uslužbenec na službeno pot na drugi dan ne more iti oziroma se ne more vrniti ali je na ta dan na službeno pot poslan zaradi zagotovitve načela ekonomičnosti. Načelo ekonomičnosti pomeni presojo vseh stroškov, ki pri tem nastanejo, in sicer stroški priznanih ur, stroški nočitve, dnevnice, letalska karta, pristojbine idr. V primeru, ko se javnemu uslužbencu priznajo ure v okviru delovne obveznosti po tem odstavku, se prizna toliko ur, kolikor je trajala pot, vendar ne več kot deset ur dnevno.

(3) Javnemu uslužbencu se dnevni počitek zagotovi po opravljeni službeni poti, tedenski počitek pa najkasneje v naslednjem tednu v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

 

VI.  Končne določbe

 

24. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Odredba o razporeditvi poslovnega časa in uradnih ur v občinski upravi Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/2009 in 4/2012).

(2) Pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.

 

Številka: 007- 01/2014-02

Datum: 7. 11. 2017

 

 

Občina Cerklje na Gorenjskem

 

Franc Čebulj, l.r.,  župan