Občinski svet Občine Gornji Grad je na
podlagi 119. in 289. člena Zakona o urejanju
prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) v povezavi z 298. členom
Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21) in
16. člena Statuta Občine Gornji Grad
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/16, 6/21 in 14/21), na 10. seji
dne 11.4.2024 sprejel |
|
ODLOK |
O
OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE STANOVANJSKE GRADNJE
PREKŠTAN |
|
I.
Splošni določbi |
|
1. člen |
(podlaga
za občinski podrobni prostorski načrt) |
(1) S
tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine
Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/18) sprejme
Občinski podrobni prostorski načrt za območje stanovanjske gradnje
Prekštan (v nadaljnjem besedilu: OPPN), z identifikacijsko številko 1719
v zbirki prostorskih aktov. |
(2) Na
podlagi Odločbe Ministrstva za okolje in prostor (št.
35409-223/2020-2550-10, z dne 14.9.2021) v postopku priprave in
sprejemanja obravnavanega OPPN ni treba izvesti postopka celovite
presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe
plana v naravo na varovana območja. |
(3) OPPN
je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko
projekta 27/20. |
|
2. člen |
(vsebina
in oblika OPPN) |
(1) Ta
odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev
načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje
kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in
pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna
odstopanja. |
(2) OPPN
vsebuje tekstualni del (odlok) in grafični del. |
(3)
Grafični del OPPN vsebuje grafične prikaze: |
|
1 |
Izsek iz občinskega prostorskega načrta |
M 1:5000 |
2 |
Situacija obstoječega stanja z mejo OPPN |
M 1:1000 |
3 |
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
M 1:5000 |
4 |
Zazidalna ureditvena situacija |
M 1:1000 |
5 |
Geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije |
M 1:500 |
6 |
Situacija poteka omrežij in priključevanja objektov na
komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo
|
1:500,
M 1:1000 |
7 |
Situacija ureditev za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
M 1:1000 |
8 |
Profili cest |
M 1:250 |
|
(4)
Spremljajoče gradivo OPPN so: |
·
Izvleček
iz hierarhično višjega prostorskega akta |
·
Izhodišča za pripravo prostorskega akta |
·
Prikaz
stanja prostora |
·
Strokovne podlage |
·
Smernice
in mnenja |
·
Mnenja |
·
Elaborat
ekonomike |
·
Okoljske
presoje |
·
Obrazložitev in utemeljitev OPPN |
·
Povzetek
za javnost |
|
II. Opis
prostorske ureditve |
|
3. člen |
(predmet
OPPN) |
Predmet
OPPN je ureditev nove stanovanjske soseske. |
|
III.
Območje OPPN |
|
4. člen |
(območje
OPPN) |
(1)
Območje OPPN obsega celotno območje enote urejanja prostora GG-33.
Površina območja je 2,52 ha. Območje obsega naslednje zemljiške parcele
vse, k.o. Gornji Grad: 182/1, 182/3, 196/12 (cesta), 196/13, 196/14,
196/22 del (cesta), 197/1, 197/2, 197/3, 198, 200 del, 201, 202/1,
202/2, 202/3, 221/1 in 221/3 del. |
(2) V
primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz
velja grafični prikaz. |
|
5. člen |
(posegi
zunaj območja OPPN) |
Za
izvedbo navezav na obstoječo in predvideno gospodarsko javno
infrastrukturo so dopustni tudi posegi na zemljišča izven OPPN in se
urejajo po splošnih prostorskih izvedbenih pogojih opredeljenih v
občinskem prostorskem načrtu, predvideni so: |
·
vodnogospodarske ureditve: zavarovanje brežin Drete na parceli št.
874/4, ureditev in prestavitev obstoječega jarka na parceli št. 196/27
ter ureditev linijskega zajem zalednih voda na parceli št. 220, k.o.
Gornji Grad, |
·
vodovod
preko parcel št. 854/1, 196/17 in 196/22, k.o. Gornji Grad, |
·
preureditev srednjenapetostnega elektro omrežja in priključni
nizkonapetostni podzemni elektro energetski vodi potekajo preko parcel
št. 829/19, 830/3, 828/40, 173/1, 175, 877, 874/4, 196/27, 196/22,
182/2, 183/1, 183/2, 196/2, 223, 222, 221/8, 868 in 171/17, k.o. Gornji
Grad, |
·
omrežje
daljinskega ogrevanja poteka preko parcel št. 171/8, 868 in 874/4, k.o.
Gornji Grad, |
·
komunikacijski vodi upravljavca Telemach in Telekom potekajo preko
parcel št. 196/17 in 196/22, k.o. Gornji Grad. |
|
IV.
Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
|
6. člen |
(vplivi
in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
(1)
Območje obravnave se nahaja na severozahodnem delu naselja Gornji Grad. |
(2) Na
zahodnem robu območja, kjer se cesta stikuje z gozdom so obstoječe
manipulacijske površine za nakladanje in odvoz lesa (občasna raba) ob
obstoječi gozdni vlaki. |
(3)
Preko osrednjega dela območja poteka javna pot JP 607492 Prekštan in
kategorizirana gozdna cesta GC 103116 odcep Počrevin. Območje v smeri
jugozahod – severovzhod z odcepom proti jugu preči elektroenergetski
daljnovod DV 20 kV. |
(4)
Preko območja se stekajo trije jarki, ki se izlivajo v vodotok Dreta, ki
poteka po jugovzhodnem robu meje obdelave. Manjši vodotok (jarek) poteka
tudi ob severnem robu meje (zunaj meje). Ob vodotokih je obvodna
vegetacija. |
|
7. člen |
(vrste
gradenj) |
Na
območju OPPN so dopustne gradnje in drugi posegi pod pogoji določil tega
odloka: |
·
novogradnje, |
·
rekonstrukcije, |
·
vzdrževanje objektov, |
·
vzdrževalna dela v javno korist, |
·
odstranitev, |
·
gradnja
pomožnih objektov, |
·
sprememba namembnosti. |
|
8. člen |
(dopustni objekti in dejavnosti) |
(1) Z
OPPN je predvidena stanovanjska namembnost. |
(2)
Poleg bivanja so dopustne tudi dejavnosti v obsegu največ 40% bruto
tlorisne površine (v nadaljevanju: BTP) objekta ob pogoju, da velikost
parcele zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta
vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta
(stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev) in neposredna navezava na
javne ceste. Dejavnost ne sme generirati tovornega in večjega osebnega
prometa. Možne so dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev
okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne
in delovne pogoje. Te dejavnosti so (poimenovane in opredeljene skladno
s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti): |
·
J
informacijske in komunikacijske dejavnosti, |
·
K
finančne in zavarovalniške dejavnosti, |
·
L
poslovanje z nepremičninami, |
·
M
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (razen veterinarstva), |
·
S druge
dejavnosti (od teh samo 95 popravila računalnikov in izdelkov za široko
rabo in 96 druge storitvene dejavnosti). |
(3)
Vrste dopustnih objektov so opredeljene v skladu s predpisi o enotni
klasifikaciji vrst objektov (CC-SI), na opredeljenih lokacijah so
dopustne gradnje stavb: |
·
11100
Enostanovanjske stavbe |
·
11210
Dvostanovanjske stavbe |
(4) Za
potrebe naselja so dopustne tudi gradnje: |
·
21121
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, |
·
222
lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna
komunikacijska omrežja, |
·
24122
drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (od
tega otroška in druga javna igrišča za potrebe območja, javni vrtovi in
parki), |
·
24205
objekti za preprečitev zdrsa in ograditev, |
·
ekološki
otok, |
·
urbana
oprema, |
·
vrtina
za zajem toplote iz vode in zemljine. |
|
9. člen |
(pomožni
objekti) |
(1) Na
posameznih gradbenih parcelah je ob stanovanjskih objektih dopustna
gradnja pomožnih objektov. Pomožne objekte je dopustno graditi na
gradbeni parceli, na kateri je že izgrajen osnovni objekt oziroma se
gradita osnovni in pomožni objekt sočasno. Pomožni objekti so lahko
glede na zahtevnost enostavni, nezahtevni ali manj zahtevni. |
(2)
Pomožni objekt je objekt, ki dopolnjuje funkcijo osnovnega objekta in ga
po njegovem namenu in velikosti ne presega ter zaradi njega ne pride do
potrebe po dodatnih komunalnih priključkih. |
(3)
Pomožni objekti, ki so stavbe, se postavijo kot samostojni objekti, ali
pa so prislonjeni k osnovnim stavbam in so z njim funkcionalno povezani.
Niso namenjene bivanju ali izvajanju dejavnosti. |
(4) V
opredeljenem območju obvodnih površin z oznako ZD gradnja pomožnih
objektov ni dopustna, vključno z ograjami in opornimi zidovi. |
|
10. člen |
(predvidene odstranitve) |
Na
območju OPPN so obstoječi pomožni objekti, ki jih je možno odstraniti. |
|
V.
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
|
11. člen |
(zasnova) |
(1)
Zasnova opredeljuje gradnjo 23 prostostoječih stanovanjskih objektov z
oznakami 1 do 23. |
(2)
Urbanistična zasnova območja izhaja predvsem iz konfiguracije terena,
obstoječega in predvidenega cestnega omrežja ter oblike parcel. Upošteva
se kvalitetne značilnosti tradicionalne gradnje krajevne arhitekture,
umesti se stavbe podolgovatega tlorisa orientiranega vzporedno s
plastnicami terena. |
(3)
Umestitev predvidenih objektov je določena z okvirnimi tlorisnimi
gabariti novih objektov, predvideno parcelacijo (pozicionirano v
prostoru s točkami zakoličbe) ter odmiki od parcelnih mej in gospodarske
javne infrastrukture. |
|
12. člen |
(tlorisni in višinski gabariti objektov) |
(1)
Umestitev stanovanjskih objektov je opredeljena s tlorisnimi gabariti in
z gradbeno mejo. Gradbena meja je črta, ki je načrtovani objekti s
svojim najbolj izpostavljenim delom nad terenom ne smejo presegati,
lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
Določena je z zahtevanimi odmiki od parcelnih meja in od javne ceste.
Gradbeno mejo lahko presegajo pomožni objekti in podzemni deli stavb,
vendar z upoštevanjem obveznih odmikov, ki ji določa ta odlok.
|
(2)
Zasnova objektov je pravokoten tloris v razmerju stranic najmanj 1:1,3
do 1:2. Osnovni podolgovat tloris je lahko tudi lomljen. Dopustno je
dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris, ki ne
smejo presegati 1/3 dolžine krajše stranice objekta, ter ne smejo
bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadi. |
(3)
Tlorisni gabariti objektov so: |
stanovanjski objekti: 9,00 m x 12,00 m; |
(2)
Višinski gabariti objektov so določeni z dopustno največjo etažnostjo,
ki je: |
za
stanovanjske objekte na ravnem terenu P+M, dopustna je tudi klet ob
pogoju, da je vkopana vsaj do 2/3 višine kleti, |
za
stanovanjske objekte na nagnjenem terenu K+P+M, pri čemer mora biti klet
na zaledni strani popolnoma vkopana, |
za
pomožne objekte ob stanovanjskih objektih P, dopustna je tudi klet po
pogojih prejšnjih dveh alinej; v primeru ravne strehe se lahko streha
uporablja kot pohodna bivalna terasa. |
(3) Kota
pritličja objektov se podrobneje opredeli v projektni dokumentaciji
zunanje ureditve ob upoštevanju poteka in višinskih kot rekonstruirane
ceste ter predvidenih cest 1, 2 in 3 iz projektne dokumentacije za
ceste. |
|
13. člen |
(dopustna izraba prostora) |
(1)
Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in
celotno površino gradbene parcele, maksimalni dovoljeni je okvirno do
0,4. |
(2) V
tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti,
ki so stavbe. |
(3)
Minimalni delež zelenih površin je najmanj 20 % površine gradbene
parcele. |
|
14. člen |
(odmiki) |
(1)
Odmiki od parcelnih mej s sosednjimi stavbami: |
·
novi
stanovanjski objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni
motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v
okviru parcele, odmik mora biti najmanj 4,00 m, |
·
pomožni
objekti morajo biti od parcelnih mej odmaknjeni najmanj 1,00 m,
|
·
sosedske
ograje in oporne zidove je dopustno graditi največ do meje zemljiške
parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na
sosednje zemljišče. Lahko se gradijo na meji, vendar le, če se lastniki
zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo. |
·
odmiki
zunanjih ureditev (privatni dovozi, dvorišča, terase) od medsosedske
parcelne meje morajo biti vsaj 1,00 m. |
(2)
Manjši odmiki od odmikov, navedenih v predhodnem odstavku tega člena, so
dovoljeni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. |
(3)
Odmiki novih objektov od javnih cest: |
·
gradnja
v varovalnem pasu javne ceste je dopustna na podlagi pisnega soglasja
pristojnega organa za promet, |
·
minimalen odmik novih objektov od roba vozišča javne ceste mora znašati
najmanj 2,00 m za stavbe in 1,00 m za ograje, na nepreglednih delih se
odmik lahko zaradi zagotavljanja preglednosti ustrezno poveča, kar
določi upravljavec v projektnih pogojih in mnenju. |
·
odmiki
ograj in živih mej od javnih cest ter njihove višine ne smejo ovirati
polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev,
pridobiti je potrebno soglasje pristojnega organa za promet. |
(4) Vsi
objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo se
načrtujejo izven priobalnega zemljišča, ki znaša 5 m od meje vodnega
zemljišča Drete, Severnega pritoka in Srednjega potoka, razen v
primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah. |
(5)
Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki
urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture. |
|
15. člen |
(arhitekturno oblikovanje objektov) |
(1)
Fasade objektov morajo enostavne in izhajati iz funkcij objekta. Pri
oblikovanju fasad je dovoljena uporaba sodobnih obložnih materialov
(les, steklo, kovina, beton in drugih sodobnih materialov). |
(2)
Strehe stanovanjskih objektov so simetrične dvokapnice s slemenom v
smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v
primeru sestavljenega tlorisa oziroma dvokapnice v kombinaciji z ravnimi
strehami in enokapnicami (pomožni objekti in prizidki). Naklon strešin
je dovoljen v razponu od 35° do 45°. Strešna kritina mora biti opečne
ali temne barve, ne sme biti živih barv, pri zimskih vrtovih in
nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni
brezbarvni materiali. Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih
oken in frčad. Vse frčade na isti strehi morajo biti enako oblikovane,
obsegajo lahko največ 2/3 dolžine strehe. Najvišji del frčade ne sme
biti višji od slemena osnovne strehe. Dopušča se kombinacija dvokapnice
z ravnimi površinami, ki lahko obsegajo največ 25% površine tlorisne
projekcije strehe (npr. terase, strehe garaž in drugih pomožnih
objektov, prizidanih k osnovni stavbi ter nadstreški), ki so lahko
pohodne ali ozelenjene. Pomožni objekti imajo lahko ravno ali enokapno
streho v minimalnem naklonu. |
(3)
Objekti se lahko gradijo v zidani ali montažni izvedbi, material ni
predpisan. |
(4)
Pomožni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na
osnovno stavbo na gradbeni parceli in oblikovani skladno z osnovnim
objektom. |
(4)
Zunanje ureditve se izvedejo po načelih sodobnega oblikovanja in se med
seboj in z osnovnim objektom oblikovno uskladijo. |
(5)
Namestitev sončnih celic je dopustna le na strehah stavb, le te se na
streho namestijo vzporedno s strešino. |
|
16. člen |
(ureditev zunanjih površin) |
(1)
Dostopi in dovozi do posameznih gradbenih parcel se uredijo z obstoječe
javne poti JP 607492 Prekštan in gozdne ceste GC 103116, odcep Počrevin.
Obstoječa cesta se ohranja na sedanji lokaciji, predvidena je
rekonstrukcija z razširitvijo, z enostranskim hodnikom za pešce na delu.
V osrednjem delu območja se izvede novo križišče s katerega se proti
zahodu odcepi nova cesta 1 (ulica), proti vzhodu se ohrani in
rekonstruira v ulico obstoječi kolovoz (cesta 3). Predvidena je tudi
nova cesta 2 (ulica) v severnem delu, ki poteka proti jugovzhodu. |
(2) Ob
stanovanjskih objektih se uredi tlakovane površine za dostope in bivalne
terase. Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti
usklajeni z oblikovanjem okoliških stavb, urbano opremo in drugimi
zunanjimi ureditvami. Praviloma se uporablja materiale v nevtralnih,
neizstopajočih barvah. Materiali morajo biti prepustni, tlakovanje pa
izvedeno tako, da je možno zagotoviti ustrezen odtok padavinskih voda.
Ostale površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in
grmovnimi vrstami. |
(3)
Sosedske ograje se prednostno urejajo z zasaditvijo živice, za katero se
uporabi avtohtone rastlinske vrste in so lahko ojačene z žično mrežo.
Ograje so lahko tudi mrežne, lesene, zidane kot stebrički z vmesnimi
lesenimi ali perforiranimi polnili iz sodobnih materialov, lahko
kombinirane z živico. Ograjevanje s polnimi zidovi ni dopustno. Višine
ograj in živice so dopustne do 1,60. Višine ograj ob javni cesti ne
smejo ovirati polja preglednosti in vzdrževanja cest, pridobiti je
potrebno soglasje pristojnega organa za promet. |
(4)
Morebitni oporni zidovi se lahko izvajajo le, kadar to zahtevajo
geomehanski pogoji, po izvedbi jih je potrebno maksimalno ozeleniti s
popenjavkami, višina merjeno od terena do vrha zidu ne sme presegati
1,50 m. Primerneje je teren urejati z modeliranjem terena z
zatravljenimi brežinami in opornimi zidovi v kaskadah. Višina zemljišča
na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Škarpe in
oporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z
naravnimi materiali in ozelenjeni. |
(5) V
opredeljenem območju obvodnih površin z oznako ZD in gradnja pomožnih
objektov ni dopustna, vključno z ograjami in opornimi zidovi. |
(6) Vsi
objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo se
načrtujejo izven priobalnega zemljišča, ki znaša 5 m od meje vodnega
zemljišča Drete, Severnega pritoka in Srednjega potoka, razen v
primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah. |
(7)
Ohranja naj se čim več obstoječe lokalno značilne vegetacije. Pri novih
zasaditvah naj se praviloma uporabljajo lokalno značilne avtohtone
drevesne in grmovne vrste. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne
varnosti oziroma preglednosti. |
(8)
Obrežno zarast Drete je potrebno v celoti ohranjati. Opredeli se območje
obvodnih površin z oznako ZD, kjer se uredi zeleni pas z varovalno
funkcijo priobalnega zemljišča in v severovzhodnem delu dodatno kot
javne površine za oddih, rekreacijo in šport z oznako R, uredijo se
pešpoti, parkovna zasaditev, otroško igrišče in oprema (klopi, koši za
odpadke…). Ureditev otroškega igrišča je dopustna v sonaravni izvedbi,
teren se ne nadvišuje in je ob nastopu visokih vod lahko poplavljen.
Izvedba javne razsvetljave na območju obvodnih površin z oznako ZD ni
dopustna. Za posege na območju je obvezna izdelava krajinskega načrta. |
|
VI.
POgoji priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
|
17. člen |
(splošni
pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo |
in
grajeno javno dobro) |
Splošni
pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in
komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so: |
·
pri
nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje
pridobljenih smernic in mnenj k OPPN, |
·
pred
predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko
in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem, |
·
trase
komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav
morajo biti medsebojno usklajene. Praviloma se mora posamezne vode
združevati v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati
predpisane medsebojne odmike (odmiki od naravnih in grajenih struktur),
kote križanja in druge zahteve, ki jih določajo veljavni predpisi, |
·
pri
gradnji gospodarske javne infrastrukture v območju naravne vrednote
vodotoka Dreta je potrebno upoštevati tudi pogoje 34. člena tega odloka, |
·
dopustne
so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi
upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih
bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega
voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje, |
·
obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno
zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati
zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob
upoštevanju veljavnih predpisov, |
·
dopušča
se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov
(geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. |
|
18. člen |
(promet) |
(1)
Dostop na območje se uredi z obstoječe javne poti JP 607492 Prekštan in
z gozdne ceste GC 103116, odcep Počrevin. Za vse posege v območju
varovalnih pasov je potrebno pridobiti mnenje upravljavca k projektni
dokumentaciji. |
(2)
Obstoječa javna cesta se ohranja na sedanji lokaciji, predvidena je
rekonstrukcija z razširitvijo v širino 5,0 m in bankino 0,5 m. Delno je
ob cesti enostranski hodnik za pešce širine 1,5 m, z bermo 0,5 m. V
osrednjem delu območja se izvede novo križišče s katerega se proti
zahodu odcepi nova cesta 1 (ulica) in proti vzhodu se ohrani in
rekonstruira v ulico obstoječi kolovoz (cesta 3). Predvidena je tudi
nova cesta 2 (ulica) v severnem delu, ki poteka proti jugovzhodu.
Bankina se izvede iz drobljenca, berma za pločnikom pa se zatravi. |
(3)
Cesta 1 se zaključi z obračališčem v obliki črke T. |
(4) Pri
načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se
upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest. |
|
19. člen |
(parkirne površine) |
Parkiranje se zagotovi v sklopu gradbenih parcel. Zagotovi se dve
parkirni mesti na stanovanjsko enoto. |
|
20. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1) Na
območju OPPN ni obstoječega javnega vodovodnega omrežja. |
(2)
Oskrba objektov s pitno vodo je možna iz obstoječega vodovoda Gornji
Grad, ki se težnostno napaja iz Zajetja Studenec. Priključitev
predvidenih objektov je mogoča iz obstoječega glavnega voda, ki poteka
ob regionalni cesti Kamnik-Gornji Grad. |
(3) Voda
za gašenje požarov se zagotovi iz načrtovanega vodovodnega omrežja. Za
zagotovitev požarne varnosti se na načrtovanem vodovodnem omrežju
izgradi hidrant. |
(4) Vsa
morebitna potrebna dela na vodovodnem omrežju lahko izvede samo
upravljalec vodovoda na stroške investitorja. |
(5) Pri
gradnji vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo
področje oskrbe s pitno vodo. |
|
21. člen |
(kanalizacijsko omrežje) |
(1) Na
območju OPPN ni obstoječega javnega kanalizacijskega omrežja.
|
(2)
Komunalne odpadne vode se spelje v ustrezno dimenzionirane male
komunalne čistilne naprave za vsak objekt posebej, očiščene vode iz
čistilnih naprav se vodijo v meteorno kanalizacijo. |
(3) Iz
Geološko-geotehničnega poročila o pogojih ponikanja in temeljenja za
objekte na območju OPPN v EUP Prekštan v Gornjem Gradu (izdelal
Geoekspert, Igor Resanovič s.p., št. proj. 07/21, januar 2021) je glede
na sestavo temeljnih tal in stabilnost območja odsvetovano ponikanje
padavinske vode in očiščene vode iz malih čistilnih naprav. |
(4)
Padavinske vode se odvaja v meteorno kanalizacijo, z dvema iztokoma v
Srednji potok, pred iztokom se uredi ustrezno dimenzionirana cevna
zadrževalnika. Na posameznih gradbenih parcelah je potrebno zagotoviti
ustrezno dimenzionirane zadrževalnike meteornih vod z utrjenih površin
pred iztokom v meteorno kanalizacijo. |
(5)
Izpusti padavinskih očiščenih komunalnih vod v vodotok so načrtovani
tako, da ne segajo v svetli profil vodotoka, izpustne glave so
oblikovane pod naklonom brežin vodotoka. Na območju izpustov se struga
ustrezno zavaruje pred vodno erozijo. |
(6) Za
vsako gradbeno parcelo se predvidi odcepe in priključni jašek ob robu
parcele. |
(7) Pri
gradnji kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati predpise, ki
urejajo odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda. |
|
22. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1)
Preko območja OPPN poteka nadzemni srednje napetostni elektroenergetski
vod DV 20 kV z varovalnim pasom 10 m od osi v obeh smereh. Nadzemni vod
se odstrani in nadomesti s podzemnim kablovodom DV 20 kV od obstoječe TP
Gornji Grad Rifel, oporišča št. 212, obstoječe TP Gornji Grad Tiršek do
oporišča št. 217. V ta namen se predvidijo 20 kV kablovodi: |
·
KB 20 kV
TP Gornji Grad Rifel – DV 20 kV Zadrečka dolina op. št. 212, |
·
KB 20 kV
TP Gornji Grad Rifel – TP Gornji Grad Tiršek, |
·
KB 20 kV
TP Gornji Grad Tiršek - DV 20 kV Zadrečka dolina op. št. 217. |
Kablovodi potekajo preko zemljišč izven meje OPPN in sicer preko parcel
št. 829/19, 830/3, 828/40, 173/1, 829/10, 830/3, 175, 877, 874/4,
196/27, 196/22, 182/2, 183/1, 183/2, 196/2, 223, 222, 221/8, 868 in
171/17, vse k.o. Gornji Grad. |
Za
predvidene kablovode 20 kV se glede na tipizacijo uporabijo enožilni
kabli, tip NA2XS(F)2Y 1 x 150/25 RM m m2 , 20 kV. V oporišču
št. 212 in 217 se predvidita končna betonska drogova ali ustrezna
A-drogova, ki se opremita z odklopnim ločilnikom in prenapetostnimi
odvodniki. |
(2)
Namesto obstoječe TP Gornji Grad Tiršek se predvidi nova nadomestna TP
Gornji Grad Tiršek, ki bo tipska transformatorska postaja 20/0,4 kV, s
kletnim prostorom, moči do 1 x 630 kVA. Obstoječa TP Gornji Grad Tiršek
na parceli št. 829/19, k.o. Gornji Grad, se demontira. Predvidena TP
Gornji Grad Tiršek (nadomestna) se locira nasproti obstoječe TP Gornji
Grad Tiršek, na parcelah št. 828/40 in 173/1, k.o. Gornji Grad. V novo
TP Gornji Grad Tiršek (nadomestna) se vključijo vsi obstoječi električni
vodi iz obstoječe TP Gornji Grad Tiršek. |
(3)
Energija za napajanje predvidenih stanovanjskih objektov bo na razpolago
na nizkonapetostnih zbiralnicah predvidene TP Gornji Grad Tiršek
(nadomestna). Za napajanje predvidenih stanovanjskih stavb se, iz TP
Gornji Grad Tiršek (nadomestna), predvidita nizkonapetostna izvoda do
posameznih prostostoječih razdelilnih omaric (PS-RO). Iz omenjenih
razdelilnih omaric se predvidijo posamezni NN priključki do predvidenih
priključno merilnih omaric (PS-PMO), ki se locirajo na dostopnem robu
parcel posameznega objekta. Vsi predvideni SN in NN električni vodi se
položijo v predvideno kabelsko kanalizacijo, ki se izdela iz zaščitnih
cevi EPC in GDC Ø 160 mm. V predvideni kabelski kanalizaciji je potrebno
predvideti dodatne rezervne cevi za kasnejšo širitev električnega
omrežja. |
(4)
Izdelana je strokovna podlaga Ureditev električnih vodov na območju OPPN
Prekštan (Izdelal Elektro Celje d.d., št. proj. 115/21, februar 2021),
ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije. |
|
23. člen |
(javna
razsvetljava) |
(1)
Javne površine se na območju OPPN lahko opremi z javno razsvetljavo.
Izvedba javne razsvetljave na območju obvodnih površin z oznako ZD ni
dopustna. |
(2)
Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno
onesnaženje okolja in zmanjševanje porabe električne energije. |
(3)
Omrežje javne razsvetljave se načrtuje v čim večji oddaljenosti od
vodotoka Drete ter s tehničnimi rešitvami, da svetlobni snop ne
osvetljuje obrežnega pasu in struge. |
|
24. člen |
(omrežje
elektronskih komunikacij - TK) |
(1) V
območju OPPN ni obstoječega TK omrežja v upravljanju Telekom Slovenije
d.d. (v nadaljevanju TK omrežje). Pri posegih v prostor je treba
upoštevati obstoječe TK omrežje, ga zakoličiti in ga po potrebi ustrezno
zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih
upravljavca. |
(2)
Predvidi se zgraditev kabelske kanalizacije s PVC cevmi premera 110 mm
ali 125 mm s pomožnimi jaški in stebrički ter PEHD cevmi premera 50 mm
TK omrežje. |
(3) V
fazi izdelave projektne dokumentacije se izdela projekt TK priključka na
javno TK omrežje. |
|
25. člen |
(omrežje
elektronskih komunikacij - KKS) |
(1) V
območju OPPN ni obstoječega KKS omrežja v upravljanju Telemach d.o.o. (v
nadaljevanju KKS omrežje). |
(2)
Vstopna točka za priklop na omrežje KKS je v obstoječi samostojno
stoječi KKS omarici na parceli št. 191/4, k.o. Gornji Grad. |
(3)
Predvidi se zgraditev PVC cevi ustreznega premera (110 mm) z zaključkom
v vmesnih revizijskih jaških KKS (BC 80 cm z LTŽ pokrovi ustrezne
nosilnosti), na objektih pa z zaključkom v podometno vgrajeni ali
notranji omari ustreznih dimenzij, v kateri se zagotovi tudi električni
priključek 220 V. notranje instalacije (koaksialni in UTP razvod) v
objektu morajo biti izvedene v sistemu zvezdišča. Ob kabelskih jaških se
predvidi postavitev samostojno stoječih KKS omaric za vgradnjo potrebne
elektronske opreme in priključitev primarnih in sekundarnih koaks
kablov. |
|
26. člen |
(ogrevanje in učinkovita raba energije) |
(1) V
neposredni bližini območja OPPN je izgrajen sistem daljinskega ogrevanja
z lesno biomaso. Predvideni objekti se za potrebe ogrevanja in pripravo
sanitarne tople vode priključijo na sistem daljinskega ogrevanja. |
(2) Za
ogrevanje objektov in pripravo tople vode se lahko uporabljajo
obnovljivi viri ogrevanja. |
(3) Pri
projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in
predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih
virov energije. |
|
VII.
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
27. člen |
(ukrepi
za ohranjanje kulturne dediščine) |
(1) V
območju OPPN ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine. |
(2) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali
odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje
nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno
pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru
odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali
uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za
arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin
oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki
ogroža obstoj arheološke ostaline. |
(3)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo
kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala
zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik
zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del
obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. |
|
VIII.
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave ter varovanje zdravja ljudi |
|
28. člen |
(varstvo
zraka) |
(1)
Zaradi zmanjševanja onesnaževanja zraka z emisijami prahu med gradnjo se
upošteva naslednje ukrepe za varstvo zraka: ureditev dovoznih poti na
gradbišče in zadostno močenje prevoznih poti ter odkritih površin ob
sušnih dnevih z namenom zmanjšanja prašenja. |
(2) Za
zmanjševanje onesnaževal v zrak se izvedejo naslednji ukrepi: |
·
za
oskrbo s toploto se objekti priključijo na daljinski sistem ogrevanja, |
·
načrtovanje in gradnja novih objektov se izvede v skladu s Pravilnikom o
učinkoviti rabi energije v stavbah. |
(3) Na
območje OPPN ni dovoljeno umeščanje objektov in dejavnosti, ki so lahko
pomembni viri emisij v zrak. |
|
29. člen |
(varstvo
voda) |
(1)
Preprečevanje onesnaženja podtalnih in padavinskih vod se zagotavlja z
gradnjo kanalizacijskega omrežja za komunalne odpadne vode zaključene z
biološko čistilno napravo. Padavinske odpadne vode se v ločenem
kanalizacijskem sistemu odvajajo v vodotok. |
(2) Pri
načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi,
ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. |
(3) Vsi
posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim
ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja
oziroma mnenja, ki ga pred gradnjo ali v sklopu postopka za pridobitev
gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode. |
|
30. člen |
(varstvo
tal) |
(1)
Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne
površine. |
(2) Pri
gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so
tehnično brezhibni. Pri skladiščenju gradbenih materialov je potrebno
preprečiti vnos nevarnih snovi v tla, zagotovi se ustrezno začasno
skladiščenje in predaja odpadnega materiala pooblaščenim prevzemnikom
odpadkov. Pri gradnji se humus odstrani tako, da se lahko ponovno
uporabi pri urejanju zelenic na istih gradbenih parcelah. S prometnih
površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala je treba v
največji meri preprečiti odtekanje padavinske vode v vodotok.
|
|
31. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1)
Območje OPPN je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju razvrščeno v II. stopnjo varstva pred hrupom. |
(2) Za
zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:
|
·
uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v
skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o
emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, |
·
upoštevajo se časovne omejitve rušitev in gradbenih del v vplivnem
območju stavb z varovanimi prostori (dnevni čas med 6:00 in 18:00 uro od
ponedeljka do petka, ob sobotah pa samo izjemoma oziroma v primeru
neodložljivih del, ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi, so
gradbena dela prepovedana), |
·
v
primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje
dovoljenjih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne
zaščitne ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije
hrupa – zmanjša se
število strojev, ki
delujejo sočasno. |
(3)
Obratovanje in uporaba naprav za prezračevanje, ogrevanje ali hlajenje
stanovanjskih objektov ne sme presegati predpisanih mejnih ravni hrupa
za II. stopnjo varstva pred hrupom. |
|
32. člen |
(varstvo
pred svetlobnim onesnaževanjem) |
Zunanja
razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja.
Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla. |
|
33. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1) Za
vsak objekt se na posamezni gradbeni parceli zagotovi ustrezno urejen
prostor za zabojnike ob ali v objektu kot zbirno mesto za odpadke in
embalažo. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto, če je zagotovljen
nemoten dovoz z vozilom za odvoz odpadkov. |
(2)
Zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) se uredi ob cesti v osrednjem
delu soseske. Prostor se ogradi in ozeleni s popenjavkami oziroma se
obsadi. |
(3)
Zbiralnica ločenih frakcij in prevzemna mesta za odpadke morajo biti
dostopna za neoviran in varen prevzem odpadkov v vseh vremenskih
razmerah in smejo biti oddaljeni od roba prometne poti največ 5,00 m.
Najmanjša širina dostopne poti do prevzemnega mesta je 3,00 m, svetla
višina pa praviloma 4,00 m. Izvede se obračališče v obliki črke T na
južnem delu predvidene ceste 1 z najmanjšim notranjim radijem 6,5 m. |
(4) Pri
ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki
urejajo področje ravnanja z odpadki. Način zbiranja in odvoz odpadkov se
izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v
občini. |
|
34. člen |
(ohranjanje narave) |
(1)
Skrajni jugovzhodni del območja OPPN sega v območje z naravovarstvenim
statusom naravne vrednote Dreta s pritoki (id. št. 4481 V) s statusom
naravne vrednote državnega pomena. Na tem delu so opredeljene zelene
površine z oznako ZD, na katerih se ohranjajo obvodna vegetacija in
razlivne površine. |
(2)
Posegi in ureditve za zagotavljanje protipoplavne varnosti ali druge
rešitve za upravljanje z vodami se načrtujejo tako, da se z gradnjo ne
bo posegalo v obvodni pas in strugo reke Drete. Iztoki meteornih vod se
načrtujejo v strugo pritoka Drete v Srednji potok. Izvedejo se tako, da
ne bodo predstavljali pasti za prostoživeče živali (npr. odprti jaški,
ograje, kanali z navpičnimi stenami). Na Dreti se po potrebi predvidi
dopolnitev obstoječe zaščite brežine ob iztoku pritoka. Dopolnitev se
izvede s kamnito zložbo v suho, pri čemer se ne sme spreminjati
pretočnega profila vodotoka, prav tako se ne sme bistveno posegati v
zarast na brežini Drete. Po potrebi se posamezne skale stabilizira z
lesenimi piloti. |
(3) Na
obvodnem pasu Drete se ne izvaja krčitve vlagoljubne obvodne vegetacije,
iz sestoja se lahko odstrani le poškodovana drevesa in grmičevje. V
primeru močno oviranega pretoka se lahko odstranijo debla in veje vendar
tako, da se v strugi ohranja panje in korenine. |
(4) Na
območju se izvajajo ukrepi za preprečitev razraščanja tujerodnih
invazivnih rastlinskih vrst. |
(5)
Izkopane zemlje, gradbenih odpadkov ali kakršnegakoli drugega odpadnega
materiala se ne odlaga na brežino ali v strugo vodotoka Drete. Višek
izkopanega materiala naj se vgradi v nasipne platoje stavbnih zemljišč
za gradnjo objektov ali se odpelje na za to urejeno deponijo.
|
(6)
Glavna zemeljska in večja gradbena dela, vključno z gradnjo gospodarske
javne infrastrukture (elektro omrežje in toplovod), naj se ne izvajajo v
zgodnjem spomladanskem času, ki je najbolj občutljivo obdobje
razmnoževanja prostoživečih živali in razvoja vegetacije (od. 1. 3. do
1. 6.). |
(7)
Prečkanje vodov gospodarske javne infrastrukture preko vodotoka Dreta
naj se izvede s podvrtavanjem struge ter na način, ki ne bo zahteval
izvedbo posebnih zaščitnih ukrepov za zavarovanje struge vodotoka, kot
je npr. betoniranje, kamnomet. Prečkanja pod strugo vodotoka je treba
načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka. |
(8) K
projektni dokumentaciji za posege v območju z naravovarstvenim statusom
naravne vrednote Dreta s pritoki je obvezna pridobitev mnenja pristojne
enote Zavoda RS za varstvo narave. |
|
35. člen |
(varovanje gozdnih zemljišč) |
(1)
Območje OPPN se nahaja ob robu obstoječega gozda, ki ima zmerno
poudarjene ekološke ter socialne funkcije. |
(2)
Predvideni stanovanjski objekti so v neposredni bližini gozda. Ker
obstaja možnost, da bo odmik objektov od gozda manjši od drevesne višine
odraslega gozda oziroma 25 m, se v soglasju z lastnikom gozda oblikuje
stopničasti gozdni rob s posekom visokih robnih dreves. |
|
IX.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, varstvo pred požarom |
|
36. člen |
(varstvo
pred poplavo) |
(1)
Izdelana je Hidrološko hidravlična študija za območje OPPN Prekštan
(izdelal EHO PROJEKT d.o.o., št. H-22/22, junij 2022, dopolnitev
december 2022). |
(2)
Območje OPPN se nahaja v poplavno ogroženem območju in sicer na območje
sega razred preostale (Pp), male (Pm) in srednje poplavne nevarnosti
(Ps) in v manjšem delu razred velike poplavne nevarnosti (Pv). V
načrtovanem stanju z izvedenimi ukrepi so načrtovani objekti izven
območij razredov poplavne nevarnosti. Poplavljeno ostaja območje
obvodnih površin z oznako ZD, ki se ohranjajo kot razlivne površine,
kjer so opredeljeni razred preostale (Pp), male (Pm), srednje (Ps) in v
manjšem delu razred velike poplavne nevarnosti (Pv). |
(3)
Načrtuje se celovite ukrepe s katerimi se bo zagotovilo poplavno varnost
predvidenega OPPN pred poplavnimi vodami, ki morajo biti izvedeni pred
gradnjo oziroma sočasno z gradnjo posameznih načrtovanih objektov.
Ukrepi so: |
·
Na
Srednjem potoku se predlaga na gorvodnem delu izvedba uvajalno
zaplavnega praga s stopnjo H = 1.00 m. Podslapje se uredi z zložbo iz
lomljenca v betonu, ki se jo sinusoidno naveže na vtok v prepust pod
javno potjo. Na poti se izvede cevni prepust fi 100 cm z vtočno iztočnim
zidom ter naklonom nivelete ca 3-5%. Enak prepust se predvidi tudi
dolvodno na dostopni poti do predvidenih objektov. Dolvodno od prepusta
na JP se predvidi odvodni jarek širine v dnu B = 0.5 – 0.6 m, višine H =
0.6 m, naklon brežin 1:1.2. Predlaga se zaščito pete brežine z
lomljencem v suho. Stabilizacijo nivelete se uredi z lesenimi talnimi in
stopenjskimi pragovi. Na Dreti se po potrebi predvidi dopolnitev
obstoječe zaščite brežine ob iztoku pritoka. Dopolnitev se izvede s
kamnito zložbo v suho, pri čemer se ne sme spreminjati pretočnega
profila vodotoka, prav tako se ne sme bistveno posegati v zarast na
brežini Drete. Po potrebi se posamezne skale stabilizira z lesenimi
piloti. |
·
Na
Južnem pritoku 1 se predlaga na gorvodnem delu navezavo na obstoječo
strugo. Jarek se uredi s trapeznim profilom širine v dnu B = 0. 6 m (nad
sotočjem z Južnim pritokom 2) oz. 0,8 m (pod sotočjem), višine H = 0.6 m
(nad sotočjem) oz. 0.7 m (pod sotočjem), naklon brežin 1:1.2. Predlaga
se zaščito pete brežine z lomljencem v suho. Stabilizacijo nivelete se
uredi z lesenimi talnimi in stopenjskimi pragovi. Na javni poti se
izvede cevni prepust fi 100 cm z vtočno iztočnim zidom ter naklonom
nivelete ca 3%. Na Dreti se po potrebi predvidi dopolnitev obstoječe
zaščite brežine ob iztoku pritoka. Dopolnitev se izvede s kamnito zložbo
v suho, pri čemer se ne sme spreminjati pretočnega profila vodotoka,
prav tako se ne sme bistveno posegati v zarast na brežini Drete. Po
potrebi se posamezne skale stabilizira z lesenimi piloti. |
·
Na
Južnem pritoku 2 se predlaga na gorvodnem delu navezavo na obstoječo
strugo. Jarek se uredi s trapeznim profilom širine v dnu B = 0. 5 m,
višine H = 0.5 m, naklon brežin 1:1.2. Stabilizacijo nivelete se uredi z
lesenimi talnimi in stopenjskimi pragovi. Sotočje z Južnim pritokom 1 se
uredi z ugodnim sotočnim kotom. |
·
Na
območju gozdne vlake, ki poteka ob gozdni meji na skrajnem zahodnem delu
predvidenega OPPN, se predlaga zajem zalednih voda, ki bi potencialno
lahko pritekle z gozdnatega pobočja. Predlaga se izvedbo linijskega
zajema nad ali pod gozdno vlako in odvod v Srednji pritok na območju
prepusta na javni poti. |
(4) Ob
upoštevanju vseh ugotovitev in omilitvenih ukrepov bo načrtovana
lokacija OPPN varna pred nastopom visokih voda. Objekti ne bodo imeli
vpliva na dvig poplavnih voda na območju ter se zaradi predmetnih
gradenj ne bo povečala obstoječa stopnja ogroženosti na širšem poplavnem
območju in izven njega. |
(5) Vsi
posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim
ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja
Direkcije RS za okolje. |
|
37. člen |
(varstvo
pred potresom) |
Pri
načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki
urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v
(g) 0.175. |
|
38. člen |
(zaklanjanje) |
Gradnja
zaklonišč ali ojačitev prve plošče kot dopolnilna zaščita ni potrebna. |
|
39. člen |
(varstvo
pred požarom) |
(1)
Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po
obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na
zunanje zelene površine in prometne površine. |
(2) Voda
za gašenje požarov se zagotovi iz načrtovanega vodovodnega omrežja. Za
zagotovitev požarne varnosti je predvidena izgradnja hidranta. |
(3)
Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni
zahteve glede požarne varnosti v stavbah z namenom preprečitve širjenja
požara na sosednje objekte in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje
požara na sosednje parcele. |
(4)
Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v
skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. |
|
40. člen |
(erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost) |
(1)
Območje OPPN ni plazovito ogroženo s snežnimi plazovi. Nahaja se na
erozijskem območju, kjer se načrtujejo običajni zaščitni ukrepi in na
plazljivem območju z majhno in srednjo verjetnostjo pojavljanja plazov;
(geoportal ARSO, gis.arso.gov.si). |
(2)
Izdelano je Geološko-geotehnično poročilo o pogojih ponikanja in
temeljenja za objekte na območju OPPN v EUP Prekštan v Gornjem Gradu
(izdelal Geoekspert, Igor Resanovič s.p., št. proj. 07/21, januar 2021).
V poročilu je ugotovljeno, da območje ni erozijsko ali plazljivo
območje. |
(3) Pri
izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi objekta se upoštevajo
pogoji: |
·
Objekt
se sme temeljiti na temeljni plošči pod katerimi se izvede sloj pustega
betona MB20 v debelini 0,20m. |
·
Začasni
izkopi se izvedejo v nagibu 1:2 (suha gradbena jama) in se zavarujejo
proti lokalnim zdrsom z uporabo PVC folije. Izkope je prepovedano
pustiti nezavarovane in nepodprte več dni. |
·
Upošteva
naj se dopustna nosilnost temeljnih tal 100 kPa (nedrenirani pogoji) ter
koeficient modula reakcije temeljnih tal 10.000 kN/m3. Za
dimenzioniranje dostopnih cest in parkirišč naj projektant uporabi CBR
4%. |
·
Glede na
sestavo temeljnih tal in pričakovane obtežbe ocenjujemo izvršitev
posedkov v rangu do 2 cm, vendar le ti zaradi nespremenljivega terena na
območju predvidenega objekta ne bodo diferenčni in tako mejno stanje
uporabnosti in stabilnosti ne bosta presežena. |
·
Okoli
objekta naj se na koti temeljenja, za preprečitev dotoka podzemnih vod,
položi horizontalna drenaža s kontroliranim odvodom vode. Drenažna cev
naj se položi na podložni beton, zasipa s prodnatim filtrskim materialom
in zaščiti z uporabo ločilnega geosintetika 250g/m2. Zasip za
plitvimi temelji naj se izvede s kvalitetnim, zmrzlinsko odpornim
peščeno prodnim zasipom. |
·
Reši,
uredi in izvede naj se kontroliran odvod vseh vod (meteornih, precejnih,
zalednih, očiščenih fekalnih), ki se morajo odvesti iz neposrednega
območja objekta. Glede na sestavo temeljnih tal in stabilno območje
padavinske vode in očiščene vode iz male čistilne naprave odsvetujemo
ponikovati. Za vertikalno prepustnost privzamemo vrednost ca. 1×10-8
m/sec. |
·
Prepovedano je kakršnokoli nekontrolirano spuščanje vod po površini
zemljine v okolici objekta. Uredi naj se odvodnjevanje okolice objekta
ter dovoznega cestišča tako, da voda ne erodira lokacije objekta in
temeljev pod njim |
·
Pri
eventuelni izgradnji gradbene jame, se lahko za zaščito uporabijo
zagatnice. V primeru izvedbe gradbene jame je potrebno narediti Projekt
zaščite gradbene jame. |
(4) Pri
izvedbi vkopov in ostalih zemeljskih delih je obvezna prisotnost
geotehnika (stalen geotehnični nadzor). Za vse predvidene objekte je
potrebno pregledati in z vpisom v dnevnik potrditi ustreznost temeljnih
tal. |
|
41. člen |
(razlitje nevarnih snovi) |
V
območju OPPN ni pričakovati razlitja olj. |
|
X.
ETapnost izvedbe prostorske ureditve |
|
42. člen |
(etapnost) |
(1)
Celoviti ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti morajo biti izvedeni
pred gradnjo oziroma sočasno z gradnjo načrtovanih objektov. |
(2)
Posamezne objekte je možno izvajati etapno, pri čemer se etape
oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno
celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje
(izvedba potrebnih z OPPN načrtovanih skupnih prometnih, komunalnih,
energetskih in komunikacijskih ureditev). Po izgradnji celotne
gospodarske javne infrastrukture in celovitih ukrepov za zagotavljanje
poplavne varnosti se lahko gradnja stanovanjskih stavb izvaja v
poljubnem vrstnem redu. |
|
XI.
Drugi pogoji in zahteve za izvajanje |
|
43. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
Za
zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po
njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: |
·
morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale
zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške, |
·
pred
začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne,
energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi
zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode, |
·
zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem
omrežju cest in poti, |
·
sanirati
oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi
uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane, |
·
v času
gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov
preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav, |
·
v času
gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo
gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo
zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih
škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode, |
·
postavitev objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob
vodnem dobru ali izvajalcu gospodarske službe onemogočale neškodljiv
dostop do vodnega zemljišča ni dopustna, |
·
vsi
navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje
pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja
ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
|
44. člen |
(gradbene parcele ter merila in pogoji za parcelacijo) |
Posameznim novim stanovanjskim stavbam, cestam in obstoječim
manipulacijskim površinam za nakladanje in odvoz lesa (občasna raba) se
opredelijo gradbene parcele, ki določajo predvideno parcelacijo. Načrt
parcelacije z elementi za zakoličbo je prikazan na karti št. 5 Geodetska
kotirana situacija z načrtom parcelacije. |
|
XII.
Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
|
45. člen |
(dopustna odstopanja) |
(1)
Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
|
·
spremembe tlorisnih gabaritov stanovanjskih objektov do +/-2,00 m,
|
·
dopustna
je sprememba mikrolokacije objektov v mejah opredeljene gradbene meje in
ob upoštevanju odmikov, določenih s tem odlokom, |
·
odstopanje lokacije predvidenih parcelnih mej od opredeljenih v OPPN
(zamik) do +/-2,00 m, |
·
odstopanje mikrolokacije dovoznih priključkov z javne ceste na gradbeno
parcelo, ob upoštevanju zahtevanih odmikov, določenih s tem odlokom;
prestavitev dovoznega priključka, da bi le ta potekal iz druge javne
ceste od opredeljene v OPPN, ni dopustna, |
·
dopustna
je sprememba smeri slemena objektov 5, 14 in 15 (vzporedno z obstoječo
cesto) ter objekta 9 (vzporedno s predvideno cesto 1), |
·
pri
povečanju in zmanjšanju tlorisnih gabaritov, pri spremembi mikrolokacije
objektov se ne sme zmanjševati v OPPN določenih odmikov od parcelnih
mej, ki so obvezni in odmikov od vodov gospodarske javne infrastrukture
skladno z veljavno zakonodajo, |
·
odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in
komunikacijskega omrežja ter vodnogospodarskih ureditev (ukrepov) na
območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri
nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih
in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno
tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo
primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska
vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske
javne infrastrukture. |
(2)
Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in
arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere. |
|
XIII.
Končne določbe |
|
46. člen |
(vpogled) |
Projekt
iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine
Gornji Grad in na Upravni enoti Mozirje. |
|
47. člen |
(nadzor) |
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske
inšpekcijske službe. |
|
48. člen |
(začetek
veljavnosti) |
Odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka: 032-0004/2024-5 |
Datum:
11.4.2024 |
|
|
Občina Gornji Grad |
|
Anton Špeh, župan |
|