Na
podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja
(ZVO-1, Uradni list RS, št. 39/2006, UPB1; Uradni list RS, št. ,
49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US:, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A,
70/2008, 108/2009, 108/2009-ZPNačrt-A, 48/2012, 57/2012, 92/13, 56/15,
102/15 in 30/16) , 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št.94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF,
14/15-ZUUJFO in 76/16-odl.US);17. člena Zakona o prekrških
(ZP-1, Uradni list RS, št. 29/11, UPB 21/13, 111/13, 74/14; -odl. US,
92/14, -odl. US, 32/16 in 15/17-odl.US); 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah
(ZGJS; Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP,
38/2010-ZUKN, 57/2011-ORZGJS40); Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
(Uradni list RS, št.98/15) in 16. člena Statuta Občine Vitanje
UPB1 (UGSO št. 20/2012) je Občinski svet Občine Vitanje na 17. redni
seji dne 28. 9. 2017 sprejel |
|
ODLOK |
O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE IN
PADAVINSKE ODPADNE VODE NA OBMOČJU OBČINE VITANJE |
|
I. Splošne določbe |
|
1.člen |
(namen) |
(1) Ta odlok o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Vitanje
(v nadaljevanju: odlok), ureja način opravljanja obvezne gospodarske
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode (v
nadaljevanju: javna služba) tako, da določa: |
·
vrsto in obseg storitev javne
službe ter njihovo prostorsko razporeditev, |
·
pogoje izvajanja javne
službe, |
·
izvajanje javne službe na
območjih, ki so opremljena z javno kanalizacijo, |
·
izvajanje javne službe na
območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo, |
·
pravice in obveznosti
izvajalca in uporabnikov, |
·
financiranje javne službe, |
·
meritve in obračun, |
·
vrste in obseg objektov in
naprav za izvajanje javne službe, |
·
nadzor nad izvajanjem tega
odloka in kazenske določbe in |
·
druge elemente potrebne za
izvajanje javne službe. |
·
Namen odloka je: |
·
zagotavljanje učinkovitega
izvajanja javne službe, |
·
uskladitev s predpisi, ki se
nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda, |
·
zagotavljanje trajnostnega
razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora izvajanja javne
službe. |
(2) Podrobnejša vsebina o
tehnični izvedbi ter uporabi objektov in naprav za izvajanje javne
službe je opredeljena v Internem pravilniku o tehnični izvedbi ter
uporabi javnega kanalizacijskega sistema v občini Vitanje. (v
nadaljevanju: Interni pravilnik). |
|
2. člen |
(pomen izrazov) |
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo
naslednji pomen: |
(1)Izvajalec gospodarske javne službe (v
nadaljevanju: izvajalec) je Komunala Vitanje javno podjetje, d.o.o., ki
ima v najemu objekte in naprave za izvajanje |
gospodarske javne službe odvajanje in
čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih |
voda in jih vzdržuje. |
(2)Upravljavec javnega kanalizacijskega
omrežja je pravna oseba, ki zagotavlja pogoje za izvajane gospodarske
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
na njenem oskrbovanem področju. |
(3)Uporabnik javne službe je vsaka pravna
ali fizična oseba, ki je lastnik objekta ali |
zemljišča, kjer nastaja odpadna komunalna
voda. |
(4)Komunalna odpadna voda je voda, ki
nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih
prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. |
Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki
nastaja v stavbah v javni rabi ali pri |
kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku
in sestavi podobna vodi po uporabi v |
gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je
tudi odpadna voda, ki nastaja kot |
industrijska odpadna voda v proizvodnji ali
storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno
ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni
vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega
15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje
okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno
od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi,
predpisane v veljavni zakonodaji. |
(5)Padavinska odpadna voda je voda, skladna
s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo. |
(6)Ločen kanalizacijski sistem je sistem,
ko odvajamo komunalno odpadno vodo posebej v kanalu za komunalno odpadno
vodo in padavinsko odpadno vodo posebej v kanalu namenjenem padavinskim
odpadnim vodam. |
(7)Javna kanalizacija je javna kanalizacija
v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Je v lasti Občine in v
upravljanju pri izvajalcu javne službe. Javna kanalizacija so tudi
infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju
občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode. Priključki stavb na javno kanalizacijo,
greznice in male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od
50 PE, niso objekti javne kanalizacije. |
(8)Interna kanalizacija so cevovodi s
pripadajočo opremo, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske
odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno |
greznico, obstoječo greznico, malo
komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. |
(9)Kanalizacijski priključek je del interne
kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega
revizijskega jaška, ki se praviloma nahaja ob parcelni meji
nepremičnine, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega
jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek
poteka od zunanje stene stavbe pa do prvega jaška sekundarne
kanalizacije. |
(10)Primarno kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije je sistem kanalov ter z njimi povezanih objektov in
tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge
naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala,
razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in
padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne
vode, iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno
omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo
ali čistilno napravo padavinske odpadne vode. |
(11)Sekundarno kanalizacijsko omrežje je
sistem kanalov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov
(npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za
prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala,
razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in
padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem
delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na
območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni
čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno
ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode
ali z navezavo na primarno omrežje. |
(12)MKČN je mala komunalna čistilna naprava
za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od
2000 populacijskih ekvivalentov, skladno z zakonom, ki ureja male
komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju MKČN). |
(13)Obstoječa greznica je obstoječa
greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in je obratovala na
dan uveljavitve tega odloka. |
(14)Zbirni kataster gospodarske javne
infrastrukture (v nadaljevanju kataster GJI) je sistem zbirk prostorskih
podatkov, katere na nivoju države vodi GURS. Občina pooblasti IJS za
vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, posredovanje
podatkov državnim organom v skladu z zakonodajo in plača stroške
povezane s tem. |
(15)Kataster izvajalca javne službe (v
nadaljevanju kataster IJS) je sistem zbirk podatkov, ki vsebuje vse
spremembe na javnih vodih in hišnih priključkih, ki so posledica posegov
v komunalno infrastrukturo. V primerih novogradenj in vzdrževanja
komunalne infrastrukture stroške povezane z vpisom sprememb v kataster
IJS, poravna lastnik voda. |
(16)Aglomeracija je območje poselitve, kjer
sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena
tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode tako, da je mogoče
zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po
kanalizaciji v komunalno čistilno napravo. |
(17)Populacijski ekvivalent (v nadaljevanju
PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena z biokemijsko potrebo po
kisiku (v nadaljnjem besedilu: BPK(5)). |
|
II. Vrsta in obseg storitev ter
prostorska opredelitev javne službe |
|
3. člen |
(javna služba) |
(1) Javna služba na območju ali
njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, obsega: |
·
odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, |
·
vzdrževanje in čiščenje
objektov javne kanalizacije, |
·
odvajanje in čiščenje
komunalne in padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin
odvaja v javno kanalizacijo, |
·
vodenje evidenc v skladu z
veljavno zakonodajo, |
·
odvajanje in čiščenje
padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih
utrjenih površin, ki niso večje od 1OO m2 in pripadajo stavbi, iz katere
se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh. |
(2) Odvajanje in čiščenje
industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso
javne, se ne šteje za javno službo tudi če se takšna odpadna voda odvaja
v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. |
(3) Storitve iz prejšnjega
odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti
javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture
in v soglasju z lastnikom infrastrukture. |
(4) V okviru javne službe mora
izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno
zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti: |
·
redno praznjenje nepretočnih
greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni
napravi, |
·
prevzem blata iz MKČN in
obstoječih (pretočnih) greznic ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na
tri leta, |
·
izvedbo prve meritve in
obratovalni monitoring ali izdelavo ocene obratovanja za MKČN v skladu z
Uredbo, ki ureja monitoring in izdelavo ocene obratovanja, |
·
evidenco o izvoru, vrsti in
količini prevzetega blata oziroma odplak ter druge evidence v skladu z
veljavno zakonodajo. |
|
4. člen |
(izvajalec in uporabnik javne službe) |
(1) Občina Vitanje je lastnica
objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe v obliki javnega
podjetja na celotnem območju Občine Vitanje v obsegu in pod pogoji,
določenimi s tem odlokom. |
(2) Izvajalec javne službe ter
upravljavec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode na celotnem območju občine Vitanje je Komunala
Vitanje, javno podjetje d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec). |
(3) Uporabniki javne službe so
lastniki oziroma najemniki oziroma posestniki stavb, dela stavb,
gradbeno inženirskega objekta ali utrjenega zemljišča in upravljavci
javnih površin, za katerega se zagotavlja izvajanje javne službe. |
|
5. člen |
(program odvajanja in čiščenja) |
Občina Vitanje zagotavlja izvajanje
storitev javne službe na svojem območju v skladu z veljavno zakonodajo,
izvajalec pa javno službo na navedenem območju občine Vitanje, izvaja
skladno s predpisi in s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program). Program izdela
izvajalec skladno z Uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode in ga sprejme župan. |
|
6. člen |
(čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode) |
Čiščenje komunalne odpadne vode na območju
občine se prostorsko zagotavlja: |
·
v čistilni napravi Vitanje za
komunalne odpadne vode, ki se vanjo odvajajo prek javnega
kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so na to omrežje priključena, |
·
v MKČN z zmogljivostjo manjšo
od 50 PE za komunalne odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v
nadaljevanju: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z
njimi upravlja zasebni lastnik. |
|
7. člen |
(prevzem vsebin greznic in blata MKČN) |
Odvoz blata iz greznic in MKČN ter
komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic zagotavlja Komunala
Vitanje, javno podjetje d.o.o.. |
|
III. Pogoji izvajanja javne
službe |
|
8. člen |
(javna pooblastila) |
(1) Izvajalec ima javno
pooblastilo za vodenje katastra in posredovanje podatkov iz katastra
javne kanalizacije. |
(2) Izvajalec izdaja smernice za
načrtovanje predvidene prostorske ureditve, mnenja k dopolnjenim
predlogom prostorskih aktov, projektne pogoje, soglasja k projektnim
rešitvam, soglasja za priključitev in soglasja k izvedbi priključkov na
podlagi vloge in predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v
predpisih o graditvi objektov in prostorskem načrtovanju, Internem
pravilniku in tem odloku. |
(3) Izvajalec je dolžan izdati
soglasje za priključitev najpozneje v 30-ih dneh od prejema popolne
vloge. |
(4) Izvajalec je dolžan
posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičeni
interes. |
(5) Skladno z določili zakona, ki
ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec dolžan
posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za
katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane.
Informacije javnega značaja se posredujejo v skladu z veljavno
zakonodajo. |
(6) Izvajalec sodeluje pri
tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture
ter priključkov povezanih z javno infrastrukturo. |
|
9. člen |
(prevzem objektov in naprav javne
kanalizacije) |
(1) Občina kot lastnik in
investitor zagotavlja podatke o novozgrajenih objektih in omrežjih javne
kanalizacije in jih daje v upravljanje izvajalcu. |
(2) Medsebojna razmerja med
izvajalcem in lastnikom javne kanalizacije glede razpolaganja s to
komunalno infrastrukturo in druga, s komunalno infrastrukturo povezana
vprašanja se podrobneje uredijo v pogodbi o najemu, vzdrževanju in
uporabi javne infrastrukture. |
|
10.člen |
(sistem odvajanja) |
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno
v ločenem sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja se morajo praviloma
graditi v ločenem sistemu. |
|
IV. Objekti in naprave za
izvajanje javne službe |
|
11. člen |
(objekti in naprave javne kanalizacije) |
(1) Objekti in naprave javne
kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje. |
(2) Z objekti in napravami javne
kanalizacije upravlja izvajalec. |
(3) Izvajalec ima ves čas pravico
dostopa do objektov in naprav javne kanalizacije z namenom zagotavljanja
rednega vzdrževanja in kontrole, ne glede na lastništvo zemljišča, na
katerem so objekti in naprave javne kanalizacije. |
(4) Izvajalec je dolžan po
opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti
zemljišče v prvotno stanje v najkrajšem možnem času po izvedbi del. |
|
12. člen |
(objekti in naprave uporabnikov) |
Objekti in naprave uporabnikov so: |
·
kanalizacijski priključek, |
·
objekti in naprave za
predčiščenje odpadnih voda, peskolovi in lovilci olj, |
·
interna kanalizacija, |
·
interno črpališče, |
·
nepretočne greznice,
obstoječe greznice ter MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in enako
ali večjo od 50 PE za nestanovanjske stavbe v skladu z Uredbo in niso
objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi ali gradbenemu
inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna
voda. |
|
V. Izvajanje javne službe na
območjih, ki so opremljena z javno kanalizacijo |
|
13. člen |
(obveznosti, vezane na priključitev
objektov) |
(1) Na območju aglomeracije, kjer
je zgrajena javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev
obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo, v kateri nastaja
komunalna odpadna voda, obvezna. |
(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena se lahko na teh območjih komunalna odpadna voda izjemoma
odvaja v MKČN z zmogljivostjo pod 50 PE ali nepretočno greznico, če so
izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz MKČN, ki jih zagotavlja Občina in upravlja izvajalec
javne službe, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne
odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba
zagotoviti za |
priključitev stavbe na kanalizacijsko
omrežje javne kanalizacije, manjša od 0,02 PE, odvajanje komunalne
odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, v kanalizacijsko
omrežje javne kanalizacije pa ni mogoče brez naprav za prečrpavanje. |
(3) V kolikor je preračunana
obremenitev na 1 m dolžine kanalskega voda večja od 0,02PE, odvajanje pa
je možno s prečrpavanjem, je uporabnik dolžan izvesti interno črpališče. |
(4) V javno kanalizacijo se mora
neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi
zunaj območja aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka
manjša od 100m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede
na koristi za okolje. |
(5) Priključitev na javno
kanalizacijo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ni obvezna, ko
bi bile tehnične rešitve, ki bi le to omogočile, nesorazmerno drage. V
tem primeru je uporabnik dolžan vgraditi MKČN. |
(6) Izvajalec mora v roku 30 dni
po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo oz. po njeni
izgradnji, obvestiti lastnika objekta, da je priključitev njegovega
objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za
priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom
izvajalca opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni
priključitvi, razen če ni z odločbo o odmeri komunalnega prispevka ali
drugim pravnim aktom določeno drugače. |
(7) Objekt, iz katerega se je do
zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska
voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo
tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN odstrani ali očisti
in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode ter izvajalcu dopusti
nadzor nad izvedenimi deli. |
(8) Izvajalec lahko skladno s
predpisi in v soglasju za priključitev na kanalizacijo določi uporabniku
storitve javne kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve
količin in lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v
Internem pravilniku. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne
stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to
potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o
opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi. |
(9) Uporabnik, ki odvaja v javno
kanalizacijo industrijsko odpadno vodo obremenjeno z več kot 50 PE
oziroma 4.000 m3 na leto, mora v roku enega leta po uveljavitvi tega
odloka izvesti merilno mesto v skladu s predpisi in zahtevami izvajalca
javne službe. |
(11)Merilno mesto mora biti ob vsakem času
brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu. |
|
14. člen |
(način priključitve) |
(1) Za vsak objekt je dovoljen
samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne
konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objekta, se
izjemoma skladno s soglasjem izvajalca dovoli tudi izgradnja več
priključkov. |
(2) V primeru ločenega sistema
odvajanja odpadnih in padavinskih voda se mora izvajati dosledno
priključevanje odpadnih vod na sanitarni kanal in padavinskih vod na
meteorni kanal. |
(3) Kanalizacijski priključek
mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode
iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz objekta, pri katerem je
iztok odpadne vode nižji od temena javne kanalizacije se mora izvesti s
črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale
preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji
priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad
zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski
jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča,
po katerem poteka javna kanalizacija. Podrobnosti so določene v Internem
pravilniku. |
(4) V primeru priključitve preko
hišnega črpališča mora biti le-to zasnovano tako, da ne povzroča
prekomernega zastajanja odpadne vode. |
(5) Vsak kanalizacijski
priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za
preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni
vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda.
Revizijski jašek mora biti postavljen na takšnem mestu, da lahko do
njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. |
(6) V primeru, da priključek v
celoti ne poteka po zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora
lastnik tega objekta predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno
pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika zemljišča, po katerem poteka. |
(7) Izgradnja in vzdrževanje
objektov in naprav iz 12. člena in iz prvega odstavka tega člena, ki se
morajo graditi po enakih določilih kot veljajo za javno kanalizacijo,
bremeni uporabnika. Uporabnik je s temi objekti dolžan gospodariti tako,
da je omogočeno nemoteno odvajanje komunalne in padavinske vode v javni
kanalizaciji. |
|
15. člen |
(pogoji priključitve) |
(1) Priključitev objekta na javno
kanalizacijo se opravi ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
·
da to dopuščajo zmogljivosti
in tehnična izvedba javne kanalizacije, |
·
da je izdelan projekt
priključka, |
·
da je pridobljeno soglasje in
so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture, |
·
da so izpolnjeni vsi pogoji
iz soglasja izvajalca. |
Lastnik objekta je dolžan podati vlogo za
priključitev in izvajalca obvestiti o fizični izvedbi priključka najmanj
osem dni pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in
prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec na stroške
uporabnika. |
Po priključitvi objekta na javno
kanalizacijo, se novega uporabnika vpiše v evidenco uporabnikov javne
kanalizacije in v evidenco priključenih uporabnikov na čistilno napravo. |
(2) K vlogi za priključitev na javni
kanalizacijski sistem uporabniku ni potrebno predložiti projekta hišnega
priključka v primeru, da se gradi nova ulična kanalizacija in je
priključek že obravnavan v projektu nove ulične kanalizacije in je za
celotno območje izdelan projekt priključkov. |
|
16. člen |
(izvajanje priključkov) |
(1) Priključek na javno kanalizacijo lahko
izvede: |
·
izvajalec, |
·
drug, za to usposobljen in
registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z
Zakonom o graditvi objektov pod nadzorom izvajalca. |
(2) Priključitev na javno
kanalizacijo izvede izvajalec. |
(3) V primeru iz druge alineje
prvega odstavka, nadzor nad deli pri gradnji priključka izvede izvajalec
na stroške uporabnika. V ta namen izvajalec pred pričetkom del opravi
ogled za izvedbo priključka. |
(4) Izvajalec ob pregledu
priključka izdela izvedbeno skico ali geodetski načrt. Tehnični podatki
kanalizacijskega priključka se vnesejo v bazo kanalizacijskih
priključkov. Stroške izdelave izvedbene skice ali geodetskega načrta in
vnosa podatkov nosi uporabnik priključka v skladu z veljavnim cenikom
izvajalca. |
(5) Izvajalec po priključitvi
vpiše uporabnika v evidenco priključenih uporabnikov. |
|
17. člen |
(material kanalizacije priključkov) |
Priključek uporabnika mora biti grajen iz
materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustrezajo evropskim
normativom (SIST EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v
Internem pravilniku. |
|
18. člen |
(spremembe na priključkih) |
(1) Sprememba dimenzije ali trase
priključka, izvedba dodatnega priključka se obravnava na enak način kot
za nov kanalizacijski priključek. |
(2) Ukinitev priključka na javno
kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta ali
spremembe mesta priključitve. Za izvedbo ukinitve se smiselno uporabi
prvi in drugi odstavek 16. člena. |
(3) Vsaka sprememba priključka se
evidentira v interni bazi priključkov na stroške uporabnika. |
|
19. člen |
(padavinske in tuje vode) |
Javna kanalizacija je namenjena odvajanju
komunalne in padavinske odpadne vode. V javno kanalizacijo, ki mora biti
vodotesna, ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, podtalnice, vod odprtih
vodotokov, meteornih vod, kjer jih je mogoče speljati v ponikanje ali v
vodotok, vsebine greznic, malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov
čiščenja kanalizacijskih priključkov. Ravno tako ni dovoljeno odvajanje
kemikalij, olj, organskih odpadkov in jedkih snovi. V javno kanalizacijo
se sme odvajati samo komunalno odpadno vodo v skladu z veljavno
zakonodajo. |
|
20. člen |
(industrijske odpadne vode) |
V javno kanalizacijo se smejo odvajati
tiste industrijske odpadne vode, ki jih dovoljujejo proste zmogljivosti
omrežja in ustrezajo veljavnim predpisom o emisijah snovi, ki se smejo
odvajati iz virov onesnaževanja v javno kanalizacijo, pod pogoji, ki jih
določa ta odlok in soglasje izvajalca. |
|
VI. Izvajanje javne službe na
območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo |
|
21. člen |
(način odvajanja in čiščenja odpadnih
vod) |
(1) Na območjih, kjer po
operativnem programu |
opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni
predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov
dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko
predpisanih rokih in jih nadomestiti z MKČN ali izjemoma nepretočnimi
greznicami, ki morajo ustrezati vsem veljavnim predpisom. Posamezni
uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskim
omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije; za upravljanje s temi
objekti pa morajo lastniki izbrati in pooblastiti odgovornega
upravljavca - vzdrževalca naprav. |
(2) Skladno z veljavnimi predpisi
izvajalec na stroške lastnika ali uporabnika izdela obratovalni
monitoring oziroma oceno obratovanja MKČN. |
(3) Ob izdelavi ocene obratovanja
je potrebno preveriti: |
·
način nastajanja komunalne
odpadne vode, ki se odvaja v MKČN, v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz
Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz |
·
MKČN, |
·
način odvajanja očiščene
komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o
emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN, |
·
izpolnjevanje pogojev
ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz Uredbe o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz MKČN, |
·
- zmogljivost MKČN glede
na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo, |
·
skladnost MKČN s standardi
navedenimi v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN
ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v
MKČN, ki jih ministrstvo objavlja na svojih spletnih straneh, |
·
vodenje obratovalnega
dnevnika v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz
MKČN. |
|
22. člen |
(pogodba o praznjenju) |
Investitor, ki namerava graditi na območju
kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja, mora pred izdajo soglasja z
izvajalcem skleniti pogodbo o praznjenju malih komunalnih čistilnih
naprav oziroma greznic. |
|
23. člen |
(prevzem in ravnanje z blatom in
odpadnimi vodami iz greznic) |
(1) Izvajalec prevzema in
zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz nepretočnih greznic,
MKČN in obstoječih greznic na celotnem območju občine. Praznjenje
individualnih greznic se izvaja na podlagi programa praznjenja greznične
gošče oziroma na podlagi predhodnega naročila uporabnikov (najmanj
enkrat na tri leta). Uporabniki morajo v ta namen omogočiti dostop do
greznic. Izvajalec je dolžan voditi evidenco uporabnikov z
individualnimi greznicami in količino načrpane greznične gošče. |
(2) Izvajalec je uporabnika
dolžan obvestiti o obveznosti in datumu dejanske izvedbe prevzema blata
oziroma komunalne odpadne vode 14 dni pred izvedbo storitve elektronsko
ali po pošti. V kolikor praznjenje ni izvedeno v predpisanem roku in ali
se uporabnik ne odzove na obvestilo se uporabniku določi nov termin.
Obvestilo o izvedbi storitve z novim terminom se posreduje s priporočeno
pošto najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve. |
(3) Uporabniki javne službe iz
prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma opravljanja
obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo
storitve. V tem primeru mora biti obvezna storitev izvedena najpozneje v
30 dneh po poslani zahtevi. |
(4) Če uporabnik najavljenega
časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z izvajalcem ne
prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve ali če izvajalcu ne
omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške. Stroška
ravnanja z blatom izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen
zaračunati. |
(5) Uporabnik ni dolžan plačati
stroškov iz prejšnjega odstavka v primeru, ko zaradi daljše odsotnosti
upravičeno ni mogel odpovedati najavljenega opravljanja storitve. |
(6) Občina za posamezne stavbe
ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom,
namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni
mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem obsegu in s posebnimi
prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta
opredeljena v Programu, ki ga za obdobje štirih let pripravi izvajalec. |
(7) Praznjenje greznice ali MKČN
je obveznost izvajalca. |
(8) Izvajalec lahko odda storitev
praznjenja in čiščenja blata iz greznic in MKČN po pogodbi drugim
podizvajalcem. |
|
24. člen |
(obstoječe greznice in MKČN) |
(1) Storitve prevzema in ravnanja
z blatom iz obstoječih greznic in MKČN, izvajalec javne službe na
območju občine, zagotavlja iz prostornine prvega usedalnika, merjenega v
m3. |
(2) V primeru, da obstoječa
greznica ni zgrajena v skladu s predpisi, je izvajalec javne službe
dolžan izprazniti do 6 m3 vsebine iz obstoječe greznice ob enkratnem
praznjenju v obdobju treh (3) let za enostanovanjsko stavbo. |
|
25. člen |
(ravnanje z blatom znotraj kmetijskega
gospodarstva) |
(1) Blato iz MKČN ali greznic znotraj
kmetijskega gospodarstva se lahko zmeša skupaj z gnojevko oz. gnojnico
in mora biti skupaj skladiščena najmanj šest (6) mesecev pred uporabo za
gnojilo v kmetijstvu skladno s predpisom, ki ureja uporabo blata iz
komunalnih čistilnih naprav. Kmetijsko gospodarstvo je izvzeto iz
plačevanja storitev prevzema in ravnanja blata iz greznic ali MKČN.
Izvajalec v tem primeru kot obvezno storitev javne službe zagotavlja
samo prve meritve in obratovalni monitoring, oziroma oceno obratovanja
za MKČN. Uporabnik te storitve plača po ceniku izvajalca javne službe. |
(2) Lastnik kmetijskega
gospodarstva rejnih živali mora izvajalcu ob začetku, prenehanju ali
kakršnikoli spremembi, v zvezi z opravljanjem te dejavnosti vložiti
zahtevek za oprostitev plačila storitve, povezane z greznicami in MKČN
do 50 PE, ki nastaja v kmetijskem gospodarstvu na območju občine Vitanje
za dostaviti obrazec o kmetijskem gospodarstvu in obrazec o staležu
rejnih živali ali kopijo zadnjega izpiska iz registra živali (GVŽ), ki
pa ne sme biti starejši od šest (6) mesecev, ter predložiti pisno
izjavo, da je ravnanje z blatom namenjeno za gnojilo v kmetijstvu
skladno s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih
naprav v kmetijstvu. |
(3) Če lastnik kmetijskega
gospodarstva izvajalcu ne dostavi ustreznih potrdil oziroma ne sporoči
sprememb skladno s prejšnjim odstavkom, mu izvajalec zaračuna stroške
odvajanja in čiščenja odpadnih voda oziroma storitve, povezane z
nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami ali MKČN. Vse spremembe
se upoštevajo naslednji mesec od dneva prejema potrdila, izvajalec javne
službe uporabniku za nazaj ne sme povrniti stroškov odvajanja in
čiščenja odpadnih voda in storitev, povezanih z greznicami ali MKČN,
merjenih po m3 dobavljene pitne vode. |
|
VII. Monitoring |
|
26. člen |
(obveznost opravljanja periodičnih
meritev) |
(1) Izvajalec v soglasju, ki
ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in
javno kanalizacijo, določi uporabniku obveznost opravljati periodične
meritve količin in kvalitete odpadne vode in izgradnje merilnega mesta. |
(2) Naprave, s katerimi uporabnik
izvaja meritve, vzdržuje na lastne stroške. |
|
27. člen |
(izvajanje meritev) |
(1) Prve meritve in obratovalni
monitoring odpadnih vod, določene v soglasju, izvaja uporabnik sam pri
za to pooblaščenem izvajalcu, ki je pridobil zahtevano pooblastilo. |
(2) Izvajalec predpiše način
vzorčenja, pogostost meritev in analizne parametre. |
|
28. člen |
(način merjenja, obseg meritev in
poročanja) |
(1) Izvajalec lahko v skladu z
veljavno zakonodajo določi način merjenja količin, stopnjo onesnaženosti
in pogostost meritev odpadnih voda. |
(2) Izvajalec lahko zmanjša
pogostost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik
dokaže, da so lastnosti odpadne vode na priključku na javno kanalizacijo
ustrezne, vendar ne v manjšem obsegu kot predpisuje Uredba o prvih
meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za
njegovo izvajanje. |
(3) O rezultatih meritev je
uporabnik dolžan obveščati izvajalca v skladu z določili v soglasju,
oziroma najmanj enkrat na leto, najkasneje do 31.1. tekočega leta za
preteklo leto. |
|
29. člen |
(merilno mesto) |
(1) Uporabnik mora izvajalcu
predložiti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta. |
(2) Uporabnik mora v roku osmih
dni po izgradnji merilnega mesta pisno zaprositi izvajalca za nadzorni
pregled merilnega mesta. Uporabnik mora izvajalcu dovoliti dostop do
merilnega mesta in mu omogočiti odvzem vzorcev odpadne vode in pregled
delovanja merilnih naprav. Merilno mesto mora biti dostopno izvajalcu 24
ur na dan. |
(3) Kadar izvajalec presodi, da
uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi
bila gradnja tega mesta nesorazmerno draga, lahko izvajalec predvidi
druge načine za določitev količin in kvalitete odpadnih voda. |
|
30. člen |
(stroški) |
Vse stroške za meritve plača uporabnik. |
|
VIII. Pravice in obveznosti
izvajalca in uporabnikov |
|
31. člen |
(obveznosti izvajalca) |
Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec
naslednje obveznosti: |
·
zagotavljati javno službo
odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se
odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, skladno z veljavno
zakonodajo, |
·
zagotavljati odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja
v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, |
·
zagotavljati odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s
površin, ki niso javne površine ter manjše od 1OO m2, in industrijske
odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. Navedene storitve
izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne
kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v
soglasju z lastnikom infrastrukture, |
·
zagotavljati prevzemanje in
ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN, |
·
- zagotavljati odvajanje
in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic, |
·
izdelovati Program odvajanja
in čiščenja v skladu z veljavno zakonodajo, |
·
na poziv Občine sodelovati
pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru
opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo, |
·
izdajati ocene obratovanja
MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh objektih, |
·
obveščati uporabnike o
načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja
prekinitev, |
·
voditi kataster o objektih in
napravah javne kanalizacije na stroške lastnika infrastrukture, |
·
voditi predpisane evidence o
javni infrastrukturi in druge evidence, |
·
izdelovati in posredovati na
ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v zvezi z
dejavnostjo odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območjih z urejeno
javno infrastrukturo ali pa brez nje, |
·
redno obračunavati storitve
javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov, |
·
izvajati preglede javne
kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN, |
·
izvajati obnovitvena dela v
skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika infrastrukture na
objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, |
·
uporabnikom omogočati
priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem
odlokom, in jih o tem obveščati v rokih, določenih v tem odloku, |
·
iz naslova zagotavljanja
nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje
kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt
uporabnika, |
·
izvajati priprave za hitro
vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in
drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne
vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja, |
·
voditi evidence na podlagi
podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih
objektov, organov lokalne skupnosti ter državnih organov in služb na
podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona o lokalni
samoupravi in odloka, vendar v skladu s predpisi o varstvu osebnih
podatkov, |
·
izdajati projektne pogoje in
soglasja ter voditi evidenco o njih, |
·
izvajati dežurno službo, |
·
izvajati druge obveznosti
tega odloka. |
|
32. člen |
(vzdrževanje in izvajanje investicij) |
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del
na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe, lahko pa določena
dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno naroči pri tretji
osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za vzdrževalna
dela se krijejo iz cene storitve javne službe. |
(2) Investitor v novogradnjo
javne kanalizacije je Občina, ki pa izvajalca javne službe lahko s
pogodbo pooblasti za vodenje in nadzor investicije. |
(3) Če vzdrževalnih ali
investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba,
mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v
javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec del pa mora tak nadzor
omogočiti. |
(4) V primeru rekonstrukcije in
novogradnje javne kanalizacije mora projekt nove kanalizacije predvideti
mesto priključitve vseh obstoječih in predvidenih objektov. Mesta
priključitve morajo biti vrisana v situaciji in podolžnem profilu. V
projektu za izvedbo morajo biti v situaciji vrisani hišni priključki v
celoti z vsemi višinskimi kotami za vsak obstoječ objekt, od mesta
priključitve na javno kanalizacijo do iztoka iz objekta. |
(5) V primeru vzdrževanja,
rekonstrukcije in novogradnje javne kanalizacije se v sklopu izvedbe
izvedejo odcepi za hišne priključke do parcelne meje oziroma roba
cestnega telesa tako, da je možna kasnejša izvedba priključka brez
posega v cestno telo. |
(6) Izvajalec ima zaradi
izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do
kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic, vendar mora pisno
ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča. |
|
33. člen |
(obveznosti uporabnikov) |
Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
·
zgraditi objekt in naprave
interne kanalizacije skladno s soglasjem za priključitev in projektno
dokumentacijo; |
·
omogočiti izvajalcu pregled
interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven
obratovalnega časa; |
·
redno vzdrževati
(pregledovati, čistiti,...) interno kanalizacijo, z vsemi objekti in
napravami, ter voditi dnevnik obratovanja posamezne MKČN in lovilca
olja; |
·
redno kontrolirati sestavo
odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo posredovati izvajalcu; |
·
pravočasno opozarjati na
ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji; |
·
obveščati izvajalca o vseh
spremembah pogojev za priključitev; |
·
redno plačevati odvajanje in
čiščenje odpadnih voda na podlagi izdanih računov; |
·
odvajati odpadno vodo, ki ne
prekoračuje mejnih koncentracij, določenih v uredbi, ki ureja emisije
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo; |
·
prijaviti izvajalcu vsako
spremembo količine in kvalitete komunalne odpadne in padavinske vode; |
·
spremeniti priključek v
primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne in padavinske vode; |
·
pri odvajanju odpadno
tehnološke vode v javno kanalizacijo najmanj štirikrat letno oziroma pri
vseh spremembah proizvodnje, ki bi imele za posledico spremembo sestave
odpadne vode, predložiti izvajalcu analizo odpadne vode, izdelano v
skladu z Uredbami Vlade RS; |
·
preprečiti spuščanje odpadne
vode, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo in ne smejo
odpadne vode pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo
vodo (pitno, hladilno, drenažno) da bi z redčenjem dosegli zahtevane
lastnosti; |
·
v primeru, da naprava za
predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pisno
obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi
dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih
učinkov predčiščenja; |
·
od izvajalca pridobiti
soglasje za priključitev na javno kanalizacijo; |
·
ne smejo preprečiti odvoda
odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti; |
·
upoštevati, da ne smejo v
javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v
takšni koncentraciji, ki bi lahko: |
·
povzročila požar ali
nevarnost eksplozije, |
·
povzročila korozijo ali kako
drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožala zdravje
zaposlenega osebja, |
·
povzročala ovire v kanalih
ali kako drugače motila delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in
lepljivih snovi, o stalno ali občasno povzročala hidravlične
preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne
kanalizacije, povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane
temperature, |
·
povzročala, da bi v kanalih
nastajal vodikov sulfid, |
·
zavirala tehnološke postopke
na čistilni napravi, |
·
povzročala, da nastaja
neprijeten vonj, |
·
povzročala onesnaženje z
radioaktivnimi snovmi |
·
pisno obvestiti upravljavca o
spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali uvedbi dodatnih
tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov
predčiščenja, če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov; |
·
poravnati stroške in odpravo
škode zaradi nepravilnega ravnanja. |
|
34. člen |
(posegi v območju kanalizacije) |
(1) Uporabnikom in drugim
nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne
kanalizacije. V varovalnem pasu kanalizacije se ne sme graditi objektov,
spreminjati višine nadkritja (zasipa) kanalizacijskega omrežja,
zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko
povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo
delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe
interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim
celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje. |
(2) Izvajalci del morajo pri
vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti
kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje. |
(3) Upravljavci drugih objektov
in naprav (vodovodnega, elektro, PTT, toplovodnega, plinovodnega omrežje
ipd.) morajo o opravljanju del na svojih objektih in napravah v
varovalnem pasu kanalizacije obvestiti izvajalca in izvajati dela tako,
da ostanejo kanalizacijske naprave nepoškodovane. V primeru poškodb
morajo na lastne stroške naročiti popravila. |
|
IX. Prekinitev odvajanja in
čiščenja odpadne vode |
|
35. člen |
(prekinitev odvajanja) |
(1) Izvajalec lahko na stroške
uporabnika brez objave prekine odvajanje in čiščenje |
odpadne vode v naslednjih primerih: |
·
če z odvodom odpadne vode
povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod; |
·
če odpadna voda ogroža
zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije; |
·
če odpadna voda prekorači
dovoljeno količino maščob, kislin, trdih predmetov, radioaktivnih
strupenih, gorljivih, eksplozivnih, korozivnih in drugih škodljivih
snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi ogrožajo nemoteno delovanje
omrežja in naprav; |
·
če je bil priključek na
kanalizacijsko omrežje izveden brez soglasja izvajalca ali v nasprotju z
njim, ali če uporabnik brez soglasja izvajalca spremeni način izvedbe
priključka; |
·
če uporabnik onemogoča
pooblaščenim delavcem izvajalca odčitavanje, zamenjavo in pregled
merilca pretoka; |
·
če uporabnik brez privolitve
izvajalca odstrani plombo na merilcu pretoka ali kako drugače spremeni
izvedbo priključka; |
·
če uporabnik izvajalcu
onemogoči izvajanje nujnih vzdrževalnih del; |
·
če je prostor, kjer se nahaja
obračunski vodomer nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati
količine porabljene vode; |
·
če uporabnik ne vzdržuje
merskega mesta in v njem instalirane merilne opreme; |
·
če uporabnik v sanitarni
sistem nedovoljeno odvaja padavinsko, drenažno ali izvorno vodo; |
·
če uporabnik, ki mora
izvajati redni monitoring, izvajalcu ne predloži analize odpadne vode
ali če te analize ni opravil pooblaščeni laboratorij; |
·
če uporabnik ne plača računa
niti v roku 7 dni po prejemu pisnega opomina. |
(2) Odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni
odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve
in ponovne priključitve. |
|
36. člen |
(povrnitev povzročene škode) |
Uporabnik je dolžan povrniti škodo na
objektih in napravah javne kanalizacije, ki jo je povzročila njegova
odpadna voda s tem, ko je zaradi njegovega ravnanja prišla v omrežje. |
|
37. člen |
(začasna prekinitev) |
(1) Izvajalec ima pravico
prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del
na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora v času trajanja
prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev
javnega obveščanja. |
(2) V primeru intervencije na
objektih in napravah lahko izvajalec prekine odvajanje odpadne vode,
vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike. |
|
X. Prekinitev odvajanja odpadnih
in padavinskih voda v primeru višje sile |
|
38. člen |
(prekinitev v primeru višje sile) |
V primeru višje sile kot so potres, požar,
izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi,
vdori in izlitji škodljivih snovi v kanalizacijo, ima IJS pravico brez
povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih voda, vendar mora o tem
obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za
take primere. |
|
XI. Financiranje in plačevanje
storitev |
|
39. člen |
(viri financiranja) |
(1) Viri financiranja javne
službe so: |
·
cena odvajanja odpadne
komunalne in padavinske odpadne vode; |
·
cena čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode; |
·
komunalni prispevek; |
·
okoljska dajatev za
onesnaževanje odpadnih voda; |
·
cena storitve, povezane z
greznicami in MKČN; |
·
sredstva občinskega
proračuna; |
·
lastna sredstva občanov in
pravnih oseb; |
·
sredstva državnega proračuna
in državnih skladov; |
·
sredstva Evropske unije; |
·
različne dotacije ali
subvencije; |
·
druga sredstva, namenjena
izgradnji javne kanalizacije. |
(2) Cene odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode, potrjuje Občinski svet Občine
Vitanje. |
|
40. člen |
(obračun) |
(1) Odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode se plačuje glede na količino v javno
kanalizacijsko omrežje odvedene vode. Enota za obračun je m3. |
(2) Uporabnik ima lahko
padavinske odpadne vode s streh speljane v javno kanalizacijo preko
urejenega zadrževalnika ( zbiralnika deževnice). Zbiralniki deževnice so
objekti in naprave na interni kanalizaciji objekta in so namenjeni za
zbiranje strešne padavinske vode, ki v gospodinjstvu lahko nadomestijo
porabo pitne vode za potrebe: sanitarnega izplakovanja, pranja perila,
zalivanja vrtov ipd. |
(3) Če ima uporabnik padavinske
odpadne vode s streh speljane v javno kanalizacijo preko ustrezno
urejenega zadrževalnika, plača samo 50 % količin padavinskih odpadnih
voda s strehe. |
(4) Za delno – 50 odstotno
oprostitev plačila komunalnih storitev iz predhodnega odstavka tega
člena mora imeti uporabnik ustrezni volumen zadrževalnika, in sicer
najmanj : |
·
3 m3 za padavinsko vodo iz
strehe tlorisne površine do 250 m2 |
·
6 m3 za padavinsko vodo iz
strehe tlorisne površine nad 250 m2 |
(5) V primeru, ko se za
zadrževalnik oz. zbiralnik uporablja opuščena greznica, mora uporabnik
ustreznost volumna iz prejšnjega odstavka dokazati upravljavcu z
gradbenim dovoljenjem oz. z načrtom iz PGD dokumentacije. Če uporabnik z
navedeno dokumentacijo ne razpolaga (velja za objekte zgrajene pred
letom 1967), poda izjavo o velikosti greznice. V tem primeru ima
izvajalec možnost, da navedbe uporabnika preveri na terenu. |
(6) Količina meteorne vode se
določi in obračuna v skladu z veljavnimi predpisi. |
(7) Velikost strešnih in zasebnih
utrjenih površin posameznega uporabnika se določi na podlagi projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma na podlagi podatkov iz uradnih
evidenc. |
|
41. člen |
(obračun na podlagi porabe vode iz
lastnega vodnega vira) |
(1) Uporabniki, ki uporabljajo
vodo iz lastnih vodnih virov ali vodovodov plačajo stroške odvedene vode
v količini kot jo načrpajo. Količina porabljene vode se meri z internim
vodomerom. Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo
vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi. |
(2) Uporabniki vode, ki z
lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih
vodomerov, plačujejo povpreček za količino kot jo določa Uredba o
metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
služb varstva okolja (0,15 m3 odvedene vode na osebo na dan). |
|
42. člen |
(obračun na podlagi nemerjene porabe
vode) |
(1) Če izvajalec ali uporabnik
ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen
nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati
obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v
zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. |
(2) Če še ni bilo nobenega
obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se obračuna porabo na podlagi
standardov porabe. |
|
43. člen |
(oprostitve) |
(1) Uporabnik, ki vodo uporablja
v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v
kmetijski proizvodnji), jo odvaja neposredno v vodotok ali ponika, ima
pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračuna odvajanja,
stroška čiščenja in okoljske dajatve za obremenjevanje vode, pod
naslednjimi pogoji: |
·
da se količina tako
uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom, |
·
da razpolaga s sistemom za
ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in da je za ta objekt pridobil
tudi uporabno dovoljenje in vsa soglasja za objekte za katere se
zahteva. |
(2) Nosilci dejavnosti, ki vodo
uporabljajo v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko ob
izpolnjevanju določila iz prve alineje tega člena vložijo zahtevek za
oprostitev stroškov odvajanja, stroškov čiščenja in okoljske dajatve za
obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda za nosilce
dejavnosti po 43. členu Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode na območju občine Vitanje. |
|
XII. Nadzor |
|
44. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka
opravljajo inšpektorji Medobčinskega inšpektorata in redarstva, katerega
soustanoviteljica je Občina Vitanje. |
|
45. člen |
(obseg inšpekcijskega nadzorstva) |
Občinski inšpektor pri opravljanju
inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti: |
·
ali se kanalizacijska omrežje
uporabljajo za namen ter na način in pod pogoji, kot jih določajo ta
odlok in predpisi, izdani na njegovi podlagi; |
·
ali so izpolnjeni pogoji za
gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli
drugih objektov in naprav, postavljanje objektov za obveščanje in
oglaševanje, gradnjo gospodarske javne infrastrukture ter za druge
posege v območju javnega kanalizacijskega omrežja po tem odloku; |
·
ali se priključki na
kanalizacijsko omrežje gradijo, rekonstruirajo ter ali so zgrajeni in
vzdrževani skladno s pogoji določenimi v tem odloku in predpisi izdanimi
na podlagi tega odloka; |
|
46. člen |
(vodenje inšpekcijskega postopka) |
(1) Vodenje inšpekcijskega postopka,
izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se izvede po določbah
zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor. |
(2) V primeru nujnih ukrepov v javnem
interesu se za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o
poskusu vročanja, šteje tudi gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja
del, v zvezi s katerim se vodi postopek. |
|
47. člen |
(prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov) |
Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov,
izdanih v skladu z določbami tega odloka, se opravlja po določbah
zakona, ki ureja splošni upravni postopek. |
|
48. člen |
(splošni inšpekcijski ukrepi) |
Pristojni občinski inšpektor z opozorilom,
če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo: |
1. odredi, da se v roku, ki ga določi,
odpravijo nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi: |
·
z vzdrževalnimi deli na
javnem kanalizacijskem omrežju v nasprotju z odlokom ali izvedbenimi
predpisi; |
·
s priključki na javno
kanalizacijsko omrežje, ki se gradijo, rekonstruirajo, ali so zgrajeni v
nasprotju s soglasjem, oziroma niso vzdrževani skladno s soglasjem
oziroma s predpisi, ki urejajo priključitev na kanalizacijsko omrežje; |
·
z gradnjo in rekonstrukcijo
stavb in objektov, postavljanjem kakršnih koli drugih objektov in naprav
ter izvajanjem kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem
pasu javnega kanalizacijskega omrežja v nasprotju s soglasjem; |
·
z gradnjo gospodarske javne
infrastrukture oziroma drugimi posegi v območju javnega kanalizacijskega
omrežja brez soglasja ali če niso izpolnjeni pogoji izdanega soglasja; |
·
z ukrepi kjer se posega v
kanalizacijsko omrežje (odstranitev plomb, okvara na priključku. ); |
2. odredi, da se do pridobitve soglasja ali
do izpolnitve pogojev iz izdanega soglasja ustavi: |
·
gradnja oziroma
rekonstrukcija priključkov na kanalizacijsko omrežje brez soglasja; |
·
gradnja gospodarske javne
infrastrukture oziroma drugi posegi v območju javnega kanalizacijskega
omrežja brez soglasja; |
·
gradnja ali rekonstrukcija
stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav
ter izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem
pasu ali zunaj varovalnega pasu javnega kanalizacijskega omrežja brez
soglasja; |
3. odredi, da se do odprave
ugotovljenih nepravilnosti ustavi vsa dela vezana na posege v javno
kanalizacijsko omrežje, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v
roku, ki ga je določil; |
4. prepove izvedbo priključka na javno
vodno omrežje: |
·
ki je zgrajen brez soglasja; |
·
ki je zgrajen v nasprotju s
pogoji izdanega soglasja in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v
roku, ki ga je določil; |
·
ki ni vzdrževan v skladu s
pogoji izdanega soglasja oziroma v skladu s pogoji iz tega odloka, in
niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil; |
5. odredi odstranitev predmetov,
opreme ali materiala s katerimi se posega v območju javnega
kanalizacijskega omrežja brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz
izdanega soglasja ali se uporablja v nasprotju s pogoji iz izdanega
soglasja; |
6. odredi vzpostavitev prejšnjega
stanja ali drugačno sanacijo priključka ali javnega kanalizacijskega
omrežja, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, po drugi osebi, na
stroške povzročitelja. |
|
49. člen |
(začasni ukrep omejitve odvajanja
odpadne vode) |
(1) Pristojni občinski inšpektor sme v
primerih iz tega odloka, ko bi bilo ogroženo odvajanje odpadne vode in
bi lahko nastale škodljive posledice za kanalizacijsko omrežje izvesti
začasni ukrep omejitve odvajanja odpadne vode, ter druge ukrepe, da se
odvrne nevarnost ali prepreči škoda na kanalizacijskem omrežju. |
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka
je začasen in traja dokler so razlogi zanj. |
(3) O ukrepih iz prvega odstavka
tega člena mora pristojni občinski inšpektor obvestiti Občinsko upravo,
upravljavca in policijo. |
|
XIII. Kazenske določbe |
|
50. člen |
(globe za izvajalca) |
(1) Z globo 1.400,00 € se kaznuje
izvajalec, če: |
·
prekine odvod odpadnih vod
brez predhodnega obvestila uporabnikom (37. člen), |
·
ne izda soglasja kot to
določa 8. člen, |
·
ne dopusti priključitve, kot
to določa 15. člen |
·
ne izpolnjuje obveznosti iz
23., 31. in 57. člena. |
(2) Z globo 400,00 € se kaznuje
za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba
izvajalca. |
|
51. člen |
(globe za fizične osebe) |
Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek
fizična oseba, če: |
·
se ne priključi in ne
uporablja javne kanalizacije (13., 14. In 15. člen), |
·
ne izprazni opuščene greznice
in ne odstrani MKČN (13. člen), |
·
ne prazni greznice in MKČN v
okviru javne službe in posreduje netočne podatke MKČN (21. In 22. člen), |
·
ne izključi greznice iz
sistema odvajanja odpadne vode (54. člen), |
·
ne evidentira spremembe
priključka v interni bazi priključkov (18. člen), |
·
dovoli prazniti greznice ali
MKČN pravni ali fizični osebi, ki ni pooblaščeni izvajalec (23. člen), |
·
nepooblaščeno izvaja
praznjenje greznic ali MKČN uporabniku (23. člen). |
|
52. člen |
(globe za pravne osebe - tehnološke
vode) |
(1) Z globo 1.400,00 € se kaznuje
pravna oseba, ki pri odvajanju tehnoloških odpadnih voda: |
·
ne obvesti upravljavca
javnega kanalizacijskega omrežja o izpustu nevarnih in škodljivih snovi
v javno kanalizacijo (33. člen), |
·
ne zaprosi za pregled
merilnega mesta oziroma ne omogoči dostopnosti do le-tega v vsakem času,
ter ne obvešča o rezultatih meritev (28. in 29. člen), |
·
prekine odvajanje odpadne
vode drugemu uporabniku oziroma s svojim ravnanjem onesnaži vodo v
omrežju (33. člen), |
·
ne izpolnjuje pogojev iz 33.
člena, |
·
ne evidentira spremembe
priključka v interni bazi priključkov (18. člen). |
(2) Z globo 400,00 € se kaznuje
za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori |
prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
53. člen |
(globe za pravne osebe - ostalo) |
(1) Z globo 1.400,00 € se kaznuje pravna
oseba, ki: |
·
ne poskrbi, da pri
vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic in trgov ostanejo objekti in
naprave javne kanalizacije v prvotnem stanju (34. člen), |
·
pri opravljanju del na svojih
objektih ne zagotovijo, da ostanejo objekti in naprave javne
kanalizacije v prvotnem stanju (34. člen), |
·
ne opravljajo meritev,
predpisanih v soglasju (26. člen), |
·
dovoli prazniti greznice ali
MKČN pravni ali fizični osebi, ki ni pooblaščeni izvajalec (23. člen), |
·
nepooblaščeno izvaja
praznjenje greznic ali MKČN uporabniku (23. člen). |
(2) Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek
odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena. |
|
XIV. Prehodne in končne določbe |
|
54. člen |
(ukinitev greznic) |
(1) V naselju, kjer obstaja javna
kanalizacija se morajo nanjo priključiti vsi povzročitelji odpadnih
voda, v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka. |
(2) Objekt, iz katerega se je do
zgraditve centralne čistilne naprave komunalna odpadna voda odvajala v
kanalizacijo preko greznice, mora greznico v roku šestih mesecev,
izključiti iz sistema odvajanja odpadne vode, če ni prejel s strani
izvajalca drugačnih navodil. |
|
55. člen |
(evidenca uporabnikov) |
Uporabniki, ki niso vpisani v evidenco
uporabnikov, se morajo prijaviti izvajalcu v roku šestih mesecev od
uveljavitve tega odloka. |
|
56. člen |
(lokacija deponiranja blata in greznične
gošče) |
Izvajalec javne službe gošče iz greznic,
ter blato iz MKČN odvaža na drugo, za to usposobljeno čistilno napravo.
Vse stroške prevoza in čiščenja krije uporabnik. |
|
57. člen |
(Interni tehnični pravilnik) |
(1) Izvajalec je dolžan v roku
šestih mesecev od uveljavitve tega odloka sprejeti Interni pravilnik o
tehnični izvedbi in uporabi javnega kanalizacijskega sistema v občini
Vitanje in ga objaviti na svoji spletni stani. |
(2) Do uveljavitve novega
Internega pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnega
kanalizacijskega sistema v občini Vitanje se uporablja Interni pravilnik
o tehnični izvedbi in uporabi javnega kanalizacijskega sistema, ki je v
veljavi. |
|
58. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha
veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih
voda na območju občine Vitanje (Uradni list RS, št.4/2000). |
|
59. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 9000-007/2017-005 |
Datum: 28. 9. 2017 |
|
|
Občina Vitanje |
|
Mirko Polutnik, župan |
|