Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 – ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 – ZUPUDPP, 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 76/2014 - odl. US, 14/2015 – ZUJFO in 61/2017 – ZureP-2), 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.  61/2017 – ZureP-2) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2018) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 28. redni seji, dne 20.06.2018 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE UREJANJA ŠENČUR ŠE-41 – 1. faza

I.   Splošne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/2017-UPB in 4/2018) (v nadaljevanju: OPN Šenčur) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja ŠE-41 (v nadaljevanju OPPN).

(2) Ta odlok določa:

·        območje OPPN,

·        vplive in povezave s sosednjimi območji,

·        arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

·        načrt parcelacije,

·        pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

·        rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

·        rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave,

·        rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

·        etapnost izvedbe in druge pogoje za izvajanje prostorskih ureditev,

·        dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.

(3) OPPN je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o., pod številko projekta P140660, v juniju 2018.

2. člen

(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)

(1) S tem OPPN se načrtuje širitev obstoječe poslovne cone s pripadajočimi zunanjimi ureditvami ter prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko in drugo infrastrukturo.

(2) Odlok določa celovito prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za urejanje utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne, telekomunikacijske in druge infrastrukture.

3. člen

(sestavni deli OPPN)

 (1)       OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.

(2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte:

1.   Načrt namenske rabe prostora:

1.1 Izsek iz kartografskega dela OPN Šenčur      M 1:2000

2.   Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja:

2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora     M 1:5000

3.   Načrt območja z načrtom parcelacije:

3.1 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN    M 1:500

3.2 Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra        M 1:500

4.   Načrt prostorske ureditve:

4.1 Zazidalna situacija – 1. etapa            M 1:500

4.2 Zazidalna situacija – 2. etapa            M 1:500

4.3 Prometno-tehnična situacija – 1. etapa          M 1:500

4.4 Prometno-tehnična situacija – 2. etapa          M 1:500

4.5 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav       M 1:500

(3) OPPN ima naslednje priloge:

·        izvleček iz OPN Šenčur,

·        prikaz stanja prostora,

·        strokovne podlage,

·        smernice in mnenja,

·        obrazložitev in utemeljitev OPPN,

·        povzetek za javnost.

II. Območje OPPN

4. člen

(območje OPPN)

 (1)       Območje OPPN obsega del enote urejanja prostora z oznako ŠE-40 in del enote urejanja prostora z oznako ŠE-41.

(2) Območje OPPN obsega zemljišča oz. dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami (stanje GURS, januar 2018):

·        EUP ŠE-41: 1316/1, 1317/1, 1318/9, 1320, 1321, 1323/2, 1324/6, 1328/2, 1333/3, 1333/5, 1334/8, 1334/16, 1334/17, 1892/4, 1892/5, 1892/8, 1892/9, 1893/2, vse k.o. Šenčur (2119)

·        EUP ŠE-40: 1333/2, 1334/14, 1334/15, vse k.o. Šenčur (2119).

(3) Površina območja OPPN meri cca. 1,8 ha.

(4) Širše območje OPPN obsega tudi zemljišča izven ureditvenega območja, na katera segajo priključki na obstoječa infrastrukturna omrežja, zato je poleg navedenih zemljišč v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN možno dodati tudi druge parcelne številke, v kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije za navezave na obstoječa infrastrukturna omrežja, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno.

(5) Območje OPPN je razdeljeno na pet funkcionalnih enot:

·        FE 1 je namenjena umeščanju novih stavb,

·        FE 2 je namenjena zunanjim ureditvam obstoječega objekta na zemljišču parc. št. 1334/12, k.o. Šenčur,

·        FE 3 obsega traso občinske ceste Poslovna cona B (del že obstoječe ceste ter zemljišča za predvideno navezavo na južni krak križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj – Sp. Brnik),

·        FE 4 predstavlja zemljišča, rezervirana za bodočo širitev glavne ceste G2-104/1136 Kranj – Sp. Brnik v štiripasovnico,

·        FE 5 predstavlja zemljišča, rezervirana za izvedbo navezave občinske ceste Poslovna cona B na dvopasovno spiralno krožno križišče K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj – Sp. Brnik (južni krak križišča).

(6) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnega dela OPPN.

III.      Vplivi in povezave s sosednjimi območji

5. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1) Območje OPPN se nahaja na južnem robu naselja Šenčur in predstavlja severovzhodni del obstoječe Poslovne cone (PC Šenčur). V naravi območje predstavlja nepozidano in pretežno ravno zemljišče, ki je na severni strani omejeno z glavno cesto G2-104/1136 Kranj – Sp. Brnik, na vzhodni strani s kmetijskimi zemljišči, na južni in zahodni strani pa s površinami obstoječe PC Šenčur.

(2) Območje OPPN predstavlja vzhodni rob obstoječe PC Šenčur in s tem mejo med urbanim delom naselja in kmetijskimi površinami. Zaradi navedenega je predvidena ozelenitev vzhodnega roba območja OPPN.

(3) Območje OPPN je dostopno preko obstoječega cestnega omrežja znotraj PC Šenčur in sicer s ceste Poslovna cona B, ki se na glavno cesto G2-104/1136 Kranj – Sp. Brnik navezuje:

·        preko ceste Poslovna cona A in krožnega križišča K3 ter

·        preko ceste Poslovna cona B in južnega kraka križišča K6.

(4) Predvidena je rekonstrukcija obstoječega križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj – Sp. Brnik in sicer se jo izvede v dveh etapah:

·        v prvi etapi (pred preureditvijo državne ceste v štiripasovnico) se križišče K6 izvede kot enopasovno krožno križišče – začasna rešitev;

·        v drugi etapi (po preureditvi državne ceste v štiripasovnico) se križišče K6 izvede kot dvopasovno spiralno krožno križišče – končna rešitev.

(5) Za potrebe širitve državne ceste je v OPPN upoštevana rezervacija prostora za izvedbo dodatnih voznih pasov, kolesarske steze, hodnika za pešce ter avtobusnega postajališča.

(6) Hkrati z rekonstrukcijo križišča K6 je predvidena tudi deviacija južnega kraka križišča K6 ter njegova navezava na cesto Poslovna cona B, ki poteka na južnem robu območja OPPN. Tudi deviacija južnega kraka križišča K6 je predvidena v dveh etapah in sicer tako, da se potek trase ceste prilagaja lokaciji krožnega križišča K6.

(7) Infrastrukturno se bo območje OPPN navezovalo na obstoječa omrežja komunalne, energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture, ki potekajo v trasi občinske ceste Poslovna cona B.

(8) Območje OPPN se delno prekriva z ureditvenim območjem državnega prostorskega načrta za predvideni prenosni plinovod R297B Šenčur – Cerklje na Gorenjskem (Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R297B Šenčur – Cerklje na Gorenjskem, Uradni list RS, št. 66/2012). Z navedenim državnim prostorskim načrtom je preko območja OPPN (preko južnega kraka križišča K6) predviden dostop do obstoječega plinovodnega omrežja, ki poteka južno od območja OPPN. Dostop do obstoječega prenosnega plinovodnega omrežja mora biti zagotovljen v vseh fazah izvajanja OPPN.

(9) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem delu OPPN.

IV. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev

6. člen

(vrste dopustnih gradenj)

(1) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:

·        gradnja novih objektov (tudi dozidave in nadzidave v okviru dopustnih kapacitet in gabaritov),

·        rekonstrukcije objektov,

·        odstranitve objektov,

·        spremembe namembnosti (v okviru dopustnih dejavnosti),

·        vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist,

·        gradnja in urejanje zunanjih zelenih in utrjenih površin,

·        postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov,

·        gradnja, rekonstrukcije, odstranitve in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture ter

·        utrjevanje, sanacija in izravnava zemljišč.

7. člen

(dopustni objekti in dejavnosti)

(1) Površina, namenjena gradnji stavb je določena le v funkcionalni enoti FE 1, preostale funkcionalne enote (FE 2, FE 3, FE 4 in FE 5) pa so namenjene zunanjim ureditvam ter površinam za urejanje prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture.

(2) Primarno se na območje OPPN umešča naslednje objekte in dejavnosti (po enotni klasifikaciji CC-SI):

·        122 Poslovne in upravne stavbe,

·        123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,

·        124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

·        125 Industrijske stavbe in skladišča.

(3) Poleg zgoraj naštetih se na območje kot spremljajoče dejavnosti lahko umešča tudi naslednje objekte in dejavnosti (po enotni klasifikaciji CC-SI):

·        121 Gostinske stavbe,

·        126 Stavbe splošnega družbenega pomena.

(4) Spremljajoče dejavnosti lahko zasedejo največ 50% BTP posameznega objekta oz. največ 30 % površin na območju OPPN.

(5) Na celotnem območju OPPN je dopustna tudi gradnja novih in vzdrževanje ter rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture in urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin (po enotni klasifikaciji CC-SI):

·        211 Ceste,

·        222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja,

·        241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.

8. člen

(opis načrtovanih rešitev po posameznih ureditvenih enotah)

(1) Na območju OPPN je predvidena širitev obstoječe PC Šenčur s pripadajočimi zunanjimi ureditvami ter prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko in drugo infrastrukturo.

(2) Zazidalne zasnove in zasnove zunanjih ureditev po posameznih funkcionalnih enotah (FE):

FE 1:

·        obsega osrednji del območja OPPN;

·        pozidava znotraj FE 1 je omejena z gradbenimi mejami (GM);

·        na vzhodni strani FE 1 sta določeni dve gradbeni meji (GM-1 in GM-2), ki določata zahtevane minimalne odmike od roba funkcionalne enote; gradbeni meji sta določeni glede na pozicijo južnega kraka križišča K6;

·        pogoj za razširitev površine za umeščanje stavb do GM-2 je poleg izvedbe končne deviacije južnega kraka križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj – Sp. Brnik tudi enotno lastništvo zemljišč znotraj funkcionalne enote FE 1;

·        dostop do FE 1 je predviden preko rekonstruiranega križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj – Sp. Brnik;

·        pozicije ter število uvozov z občinske ceste se lahko prilagajajo predvideni pozidavi znotraj funkcionalne enote;

·        preko površine, znotraj katere se lahko umeščajo stavbe, poteka trasa obstoječe fekalne kanalizacije (zahtevan minimalni odmik novih objektov je 3,00 m na vsako stran od cevi kanalizacije, premer cevi je 350 mm);

·        dopustna je prestavitev obstoječe trase kanalizacije, v kolikor je pridobljeno soglasje lastnika in upravljavca.

FE 2:

·        obsega skrajni jugozahodni del območja OPPN;

·        FE 2 je namenjena zunanjim ureditvam (zelenice, prometne, parkirne oz. manipulativne površine) obstoječega objekta na zemljišču parc. št. 1334/12, k.o. Šenčur;

·        dostop do FE 2 je urejen preko obstoječega cestnega omrežja znotraj PC Šenčur.

FE 3:

·        obsega skrajni južni del območja OPPN;

·        FE 3 obsega traso občinske ceste Poslovna cona B (del že obstoječe ceste ter zemljišča za predvideno navezavo na južni krak križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj – Sp. Brnik).

FE 4:

·        obsega skrajni severni del območja OPPN;

·        FE 4 predstavlja zemljišča, rezervirana za bodočo širitev glavne ceste G2-104/1136 Kranj – Sp. Brnik v štiripasovnico.

FE 5:

·        obsega skrajni vzhodni del območja OPPN;

·        FE 5 predstavlja zemljišča, rezervirana za izvedbo navezave občinske ceste Poslovna cona B na južni krak dvopasovnega spiralnega krožnega križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj – Sp. Brnik.

9. člen

(pogoji za oblikovanje objektov)

(1) Urbanistično in arhitekturno oblikovanje celotnega območja mora biti usklajeno, hkrati je treba upoštevati tudi oblikovanje objektov na stičnih območjih.

(2) Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni. Fasade stavb morajo biti zasnovane s kakovostnimi, trajnimi in sodobnimi materiali (enostavnejše členitve fasad, dopustni so uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov).

(3) Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju fasad objektov, ki so obrnjene proti glavni cesti G2-104/1136 Kranj-Sp. Brnik.

(4) Prezračevalne in druge tehnološke naprave na fasadah in strehah objektov morajo biti oblikovno zastrte.

(5) Dovoljena je masivna in montažna gradnja.

(6) Strehe novih objektov naj bodo ravne oz. v minimalnih naklonih in praviloma skrite za fasadnimi elementi oziroma oblogami fasad (dopustni so npr. napušči kot arhitekturni poudarki).

(7) Dovoljujejo se poudarki in nadstreški, ki morajo biti oblikovani v skladu z zunanjo podobo stavbe in okolice.

(8) Izbor kritin in barva kritin morata biti načeloma enotna, svetleči in bleščeči materiali niso dopustni. Dopustna je izvedba ozelenjenih streh.

(9) Na strehah objektov je dopustno postavljati sončne zbiralnike ali sončne celice (fotovoltaika), vendar naj bodo ti umeščeni zadržano in z upoštevanjem vpliva na podobo območja in širše okolice.

(10)      Vse stavbe morajo biti načrtovane v skladu s prepisi o mehanski odpornosti in stabilnosti, požarni varnosti v stavbah, o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah in ostalimi bistvenimi zahtevami za graditev stavb ter veljavno zakonodajo.

(11)      Za vse objekte v javni rabi je potrebno zagotoviti neovirano uporabo in gibanje funkcionalno oviranim osebam, tako zunaj kot znotraj objekta.

10. člen

(lega objektov na zemljišču)

(1) Površina, znotraj katere se lahko umešča eno ali več stavb je določena v FE 1 in je omejena z gradbeno mejo.

(2) Gradbena meja (GM) je črta, ki je stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost zemljišč.

(3) Izven okvirov gradbenih mej je poleg zunanjih ureditev (površine za mirujoči promet, dostopi, krajinske ureditve, ipd.) možna podzemna izraba (gradnja kletnih etaž), vključno z uvoznimi klančinami v kletne etaže, in gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ter nadstreškov in vratarnic, pod pogojem, da se ne posega v trase interventnih poti ter v trase komunalnih vodov in v druga območja varovanj oz. so za take primere pridobljena soglasja upravljavcev.

(4) Znotraj funkcionalne enote FE 1 se lahko določi ena ali več parcel za gradnjo. Parcela, namenjena gradnji, mora biti določena tako, da poleg gradnje stavbe oz. objekta omogoča tudi njegovo nemoteno uporabo in vzdrževanje ter zagotavlja površine za manipulacijo, mirujoči promet in zelene površine.

(5) Odmiki objektov od parcelnih mej morajo biti v skladu z zazidalno situacijo oz. v okviru dopustnih odstopanj, pod pogojem, da so usklajeni z zahtevami nosilcev urejanja prostora, s predpisi s področja graditve objektov in varstva pred požarom.

(6) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.

(7) Kjer odmiki od sosednjih zemljišč niso določeni z gradbenimi mejami, morajo biti za zahtevne in manj zahtevne objekte najmanj 4 m, za enostavne in nezahtevne pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.

(8) Dovoljen faktor pozidanosti parcele za gradnjo je do 60% ob hkratnem pogoju, da objekt ne presega z OPPN določenih gradbenih mej ter da se znotraj parcele za gradnjo zagotovi ustrezno število parkirnih mest glede na dejavnosti v objektu in s tem odlokom določen minimalni delež zelenih površin.

(9) Objekti gospodarske javne infrastrukture ter druge prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče.

(10)      V grafičnem delu OPPN je poleg prikaza območja funkcionalne enote FE 1 in površine, znotraj katere se lahko umeščajo stavbe (omejena je z gradbenimi mejami, GM-1 in GM-2), prikazana tudi ena izmed možnih variant pozidave območja. Natančna razporeditev, velikost, število in namembnost stavb in drugih objektov (vključno z zunanjimi ureditvami) se opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju določil tega odloka in veljavnih predpisov za vrsto objekta, ki se gradi.

11. člen

(gabariti objektov)

(1) Maksimalni tlorisni gabariti stavb so opredeljeni z velikostjo funkcionalne enote FE 1, gradbenimi mejami, dopustnim faktorjem zazidanosti parcele, z zahtevanim deležem zelenih površin ter z obveznostjo zagotavljanja zadostnih površin za mirujoči promet in manipulacijo.

(2) Maksimalni višinski gabariti stavb in vseh drugih objektov na območju so omejeni na 12,5 m nad koto terena ob hkratnem pogoju, da ne posegajo v vodoravno omejitveno ravnino Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, ki se na območju OPPN nahaja na nadmorski višini 408 metrov (omejitev velja za vse dele objektov, tudi za klimatske naprave, antene in druga morebitna zvišanja osnovne višine objekta).

(3) Znotraj dopustne višine stavb je dopustna izvedba poljubnega števila etaž.

(4) Glede na geomehanske in geološko hidrotehnične pogoje ter racionalnost izgradnje je dovoljena gradnja več kletnih etaž.

12. člen

(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)

(1) Območje OPPN na vzhodni strani meji na odprte kmetijske površine, zato se za zmanjšanje vizualnega vpliva nove pozidave na obstoječo kulturno krajino vzhodni rob območja OPPN zasadi s pasom visokodebelne vegetacije. Za izvedbo predvidene zasaditve je potrebno izdelati načrt krajinske arhitekture.

(2) Ureditev zelenega pasu v obcestnem prostoru mora izpolnjevati zahteve, ki jih postavlja varnost prometa, in ne sme ovirati preglednosti na cesti. Zasaditve se predvidi izven pregledne berme, preglednostnih trikotnikov ter izven prostora za postavitev prometne signalizacije in opreme.

(3) V okviru posamezne parcele za gradnjo je potrebno zagotoviti najmanj 10 % zelenih površin.

(4) Izbrane rastlinske vrste za urejanje zelenih površin znotraj območja OPPN morajo biti avtohtone in ne smejo biti prenašalke hruševega ožiga. Prepovedana je uporaba invazivnih tujerodnih vrst rastlin ter pri drevesnih vrstah uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce.

(5) Višinske kote zunanjih ureditev objektov morajo biti prilagojene kotam dostopnih cest v območju in kotam okoliškega terena.

(6) Višinske razlike na zemljišču je potrebno premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, se praviloma izvedela v kaskadah.

(7) Oporni zidovi in škarpe morajo biti arhitekturno oblikovani in obdelani z naravnimi materiali in/ali ozelenjeni.

(8) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Odvajanje meteornih vod iz parkirnih površin mora biti urejeno preko lovilcev olj.

(9) Parkirni prostori za potrebe objektov morajo biti zagotovljeni v sklopu parcel za gradnjo posameznih objektov, lahko se jih zagotavlja tudi pod nivojem terena (v kletnih etažah objektov).

(10)      Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest, je potrebno ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 parkirnih mest. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena. Odstopanja so dovoljena pri urejanju parkirnih mest nad kletnimi garažami.

(11)      Na celotnem območju OPPN je ob upoštevanju veljavnega občinskega odloka o oglaševanju dopustno umeščanje objektov za oglaševanje. Višina samostojnih objektov za oglaševanje ne sme presegati dopustnega višinskega gabarita stavb (12,5 m nad koto terena ter nadmorske višine 408 m).

(12)      Dopustno je ograjevanje parcel z ograjami iz žičnega pletiva, v zeleni ali sivi barvi, na nosilcih enake barve. Višina ograj je lahko največ 2,00 m.

(13)      Medposestne ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m.

(14)      Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od cestnega sveta 0,5 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.

(15)      Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.

(16)      Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. Na območjih uvozov na gradbene parcele morajo biti ograje odmaknjene od cestnega telesa minimalno 5,0 m. Odstopanje je dopustno ob soglasju upravljavca cest. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika.

(17)      Morebitno postavitev ograj, zasaditev, objektov za oglaševanje, ipd. v varovalnem pasu državne ceste je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti njegovo soglasje. Pri načrtovanju je med drugim treba upoštevati, da morajo biti ograje, zasaditev, objekti za oglaševanje, ipd. ob državni cesti postavljene izven pasu za postavitev prometne signalizacije in opreme ter izven pregledne berme in preglednostnih trikotnikov.

(18)      Osvetlitev zunanjih površin ob stavbah v območju OPPN bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave. Izvedena mora biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

13. člen

(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)

(1) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno postavljati ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:

·        pomožni objekt v javni rabi,

·        ograja in podporni zid,

·        rezervoar,

·        vodnjak in vodomet,

·        priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,

·        samostojno parkirišče,

·        kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,

·        športno igrišče na prostem,

·        vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,

·        objekt za oglaševanje,

·        pomožni komunalni objekt,

·        pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

·        objekti (tudi proizvodi), ki niso trajno povezani s tlemi. Ti objekti se lahko umeščajo le na parceli, namenjeni gradnji stavbe, h kateri pripadajo in sicer najdlje za čas njenega obstoja.

(2) Za gradnjo in oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov na območju OPPN je potrebno upoštevati OPN Šenčur, vključno s Prilogo 1.

V.  Načrt parcelacije

14. člen

(načrt parcelacije)

(1) Območje OPPN je skladno z Zazidalno situacijo razdeljeno na (5) pet funkcionalnih enot.

(2) Funkcionalna enota FE 1 se lahko deli na več parcel za gradnjo, vendar mora velikost in oblika posameznih parcel upoštevati oz. zagotoviti:

·        odmike od parcelnih mej, gradbenih črt in podobno,

·        namen, velikost in zmogljivost objektov,

·        možnost priključitve na javno prometno omrežje in na infrastrukturne vode, objekte in naprave,

·        lastniško in obstoječo parcelno strukturo zemljišča,

·        spremljajoče dejavnosti osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni objekti, parkirni prostori,

·        manipulativne površine),

·        predpisane intervencijske dostope in površine za gasilska in druga reševalna vozila,

·        potrebne odmike ali požarne ločitve za omejevanje širjenja požara na sosednje parcele v skladu s predpisi, ki določajo površine za gasilce ob zgradbah.

(3) Ne glede na določila tega člena je dopustna tudi parcelacija preostalih funkcionalnih enot, npr. za potrebe objektov gospodarske javne infrastrukture (ceste, transformatorske postaje, črpališča, zadrževalniki, ipd ...).

(4) Mejne točke novih parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so razvidne iz grafičnega dela OPPN.

15. člen

(javne površine)

(1) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo parcele namenjene javnim cestam in obsegajo zemljišča in dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami (vse k.o. Šenčur):

·        FE 1: 1317/1, 1318/9, 1320, 1321 in 1323/2 (po izvedbi dvopasovnega spiralnega krožnega križišča K6 ter prilagoditvi pozicije južnega kraka križišča K6 na končno stanje, se zemljišča, potrebna za začasno traso južnega kraka križišča K6 lahko priključijo k območju za umeščanje stavb, kot to določa potek GM -2 ter vzhodna meja funkcionalne enote FE 1);

·        FE 3: 1316/1, 1317/1, 1333/5 in 1893/2;

·        FE 4: 1320, 1321, 1323/2, 1324/6, 1328/2, 1334/15 in 1893/2;

·        FE 5: 1317/1, 1318/9 in 1320.

·        (2)  Površine, namenjene javnemu dobru, so prikazane v grafičnem delu OPPN.

VI. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

16. člen

(pogoji za prometno urejanje)

Ureditve na območju glavne ceste G2-104/1136 Kranj-Brnik:

(1) Območje OPPN je dostopno preko obstoječega cestnega omrežja znotraj PC Šenčur in sicer s ceste Poslovna cona B, ki se na glavno cesto G2-104/1136 Kranj – Sp. Brnik navezuje:

·        preko ceste Poslovna cona A in krožnega križišča K3 ter

·        preko južnega kraka križišča K6.

(2) Predvidena je rekonstrukcija obstoječega križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj – Sp. Brnik in sicer se jo izvede v dveh etapah:

·        v prvi etapi (pred preureditvijo državne ceste v štiripasovnico) se križišče K6 izvede kot enopasovno krožno križišče – začasna rešitev;

·        v drugi etapi (po preureditvi državne ceste v štiripasovnico) se križišče K6 izvede kot dvopasovno spiralno krožno križišče – končna rešitev.

(3) Začasna rešitev (1. etapa) rekonstrukcije križišča K6 (enopasovno krožno križišče) se izvede skladno z izdelano projektno dokumentacijo: Izvedbeni načrt za izvedbo – Ureditev enopasovnega montažnega krožnega križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj-Spodnji Brnik, v km 2+710 (cca), načrt križišča, št. projekta: P-542, Planing, d.o.o., maj 2016.

(4) Končna rešitev (2. etapa) rekonstrukcije križišča K6 (dvopasovno spiralno krožno križišče) se izvede skladno z izdelano projektno dokumentacijo: IDP – Rekonstrukcija glavne ceste G2-104/1136, Kranj – Spodnji Brnik, od km 2+125 do km 3+150, št. projekta: 531, BPI – Biro za projektiranje in inženiring d.o.o., september 2017.

(5) V OPPN je na osnovi navedenih projektov predvidena rezervacija prostora za bodočo ureditev državne ceste G2-104/1136 Kranj-Sp. Brnik na tangiranem odseku.

Ureditve na območju OPPN:

(6) Znotraj območja OPPN je predvidena deviacija južnega kraka križišča K6 ter njegova navezava na obstoječo občinsko cesto Poslovna cona B.

(7) Deviacija južnega kraka križišča K6 se izvede v dveh etapah:

·        v prvi etapi se južni krak prilagodi poziciji začasnega enopasovnega krožnega križišča K6 ter poteka preko vzhodnega dela funkcionalnih enot FE 1 in FE 4 ter delno preko FE 5;

·        v drugi etapi se južni krak prilagodi poziciji dvopasovnega spiralnega krožnega križišča K6 ter poteka preko vzhodnega dela funkcionalne enote FE 4 in preko FE 5 ter delno izven območja OPPN.

(8) Prečni profil južnega kraka križišča K6 mora biti:

·        v prvi etapi: cestišče širine najmanj 6,30 m, enostranski pločnik širine najmanj 1,60 m;

·        v drugi etapi: cestišče širine najmanj 6,50 m, enostranski pločnik širine najmanj 1,60 m ter obojestranska kolesarska steza širine najmanj 1,50 m.

(9) Iz ceste Poslovna cona B je potrebno urediti priključek na obstoječo javno pot (JP 890731), ki poteka južno od območja OPPN.

(10)      Ob deviaciji občinske ceste je (v obeh etapah) potrebno urediti javno razsvetljavo, ki se jo naveže na obstoječi sistem javne razsvetljave ob cesti Poslovna cona B.

(11)      Do vseh objektov na območju morajo biti zagotovljene intervencijske poti in dostopi za komunalna vozila.

(12)      Za potrebe novogradenj je v okviru parcel za gradnjo potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Glede na namembnosti ali dejavnosti v objektih je potrebno pri izračunu parkirnih mest upoštevati normative predpisane z OPN Šenčur.

(13)      Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.

(14)      V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.

(15)      Poleg zahtevanega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot 10 parkirnih mest, potrebno zagotoviti še najmanj 20% dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila.

(16)      Prometne ureditve so razvidne iz grafičnega dela OPPN.

17. člen

(splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)

(1) Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in je v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(2) Pri načrtovanju in izvedbi infrastrukturnih omrežij je potrebno upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med posameznimi vodi ter pogoje in smernice upravljavcev za priključitve na obstoječe sisteme komunalne in druge infrastrukture.

(3) Nova infrastrukturna omrežja se praviloma umešča v koridorje javnih prometnic. Razvodna omrežja morajo biti medsebojno usklajena in izvedena v podzemni izvedbi. Vse električne in telekomunikacijske vode je obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.

(4) Načrtovana komunalna oprema območja obsega: dovoze, elektriko, vodovod, fekalno in meteorno kanalizacijo, javno razsvetljavo, plin in telekomunikacijsko omrežje.

(5) Vse stavbe je potrebno priključiti na elektriko, vodovod in kanalizacijo, vse parcele, namenjene gradnji, pa morajo imeti zagotovljeno priključevanje na javno cestno omrežje.

(6) Spodbuja se uporaba okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporaba obnovljivih virov energije. Kot energetski vir za objekte na območju OPPN je predviden zemeljski plin, ki se ga lahko uporablja v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Obnovljivi viri energije so lahko tudi edini vir energije za ogrevanje objektov.

(7) Potrebno je upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.

(8) Gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno.

(9) Obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi.

18. člen

(vodovodno omrežje za sanitarno vodo in vodo za gašenje)

(1) Za potrebe oskrbe objektov z vodo je potrebno izvesti povezavo obstoječega vodovoda (DN150), ki poteka v trasi ceste Poslovna cona B z obstoječim vodovodom (DN150), ki se nahaja na območju križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj – Sp. Brnik.

(2) Na javnem vodovodnem omrežju se predvidijo ustrezno razporejeni hidranti namenjeni požarni varnosti. Voda za požarno varnost se iz javnega vodovoda zagotavlja v količini 10 l/s.

(3) Za povezavo vodovodnega omrežja ter izvedbo priključkov za predvidene objekte je treba v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s predpisi s področja vodovoda in skladno s pogoji pristojnega upravljavca vodovoda.

(4) Na obstoječem vodovodnem omrežju, v trasi ceste Poslovna cona B, je že pripravljen slepi priključni vod , ki se ga po potrebi prestavi na ustrezno lokacijo. Za potrebe drugih objektov se lahko izvede dodatne odcepe za hišne priključke.

(5) Voda za gašenje se znotraj gradbenih parcel lahko zagotavlja le preko merilne naprave.

19. člen

(odvajanje odpadnih in padavinskih vod)

Odpadna kanalizacija:

(1) Vsi objekti, ki bodo oskrbovani s pitno vodo iz vodovodnega omrežja, morajo biti priključeni na omrežje javne fekalne kanalizacije, ki se zaključi s Centralno čistilno napravo Kranj.

(2) Za potrebe priključitve objektov na javno kanalizacijsko omrežje se znotraj območja OPPN predvidi gradnja novih priključkov z navezavo na fekalni kanal, ki poteka na južni strani območja v cesti Poslovna cona B.

(3) Preko južnega in vzhodnega dela funkcionalne enote FE 1 poteka trasa obstoječe fekalne kanalizacije (zahtevan minimalni odmik novih objektov je 3,00 m na vsako stran od cevi kanalizacije, premer cevi je 350 mm). V primeru umeščanja objektov na območje obstoječega fekalnega kanala, je predhodno potrebna njegova prestavitev izven območja površin za umeščanje stavb (omejena so z GM). Prestavitev kanala je potrebno izvesti skladno s pogoji upravljavca.

(4) Za priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje ter za morebitno prestavitev obstoječega kanala je treba v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s predpisi s področja odpadnih vod in skladno s pogoji pristojnega izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod.

Padavinska kanalizacija:

(5) Padavinske vode je potrebno ponikati na zemljišču investitorja. Padavinske vode s parkirnih in manipulativnih površin se preko lovilca olj odvaja v ponikovalnico na zemljišču investitorja.

(6) Padavinska voda z javnih površin se preko novo predvidene meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice.

Tehnološke odpadne vode:

(7) V primeru nastajanja tehnoloških odpadnih vod, ki v skladu s predpisi niso primerne za odvod v javno kanalizacijo, mora povzročitelj na svoji gradbeni parceli zagotoviti ustrezno predčiščenje industrijske odpadne vode.

(8) Lastnik objekta, v katerem bo nastajala industrijska odpadna voda, mora pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo pridobiti mnenje izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod.

20. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Zahodno od območja OPPN se nahaja obstoječa transformatorska postaja TP 1264 PC Šenčur 4, od katere je za potrebe napajanja območja, v cesti Poslovna cona B, že zgrajena elektro-kabelska kanalizacija.

(2) Za potrebe napajanja novih porabnikov na območju OPPN je potrebno zgraditi nove NN priključke iz obstoječe TP 1264 PC Šenčur 4 do priključno merilnih omaric na parcelah posameznih objektov.

(3) Priključno merilne omarice morajo biti locirane na parcelnih mejah posameznih objektov oziroma morajo biti dostopne z javnih površin. Njihove lokacije bodo določene v projektu elektrifikacije območja.

(4) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov.

(5) Za priključitev na elektroenergetsko omrežje je treba v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s tehničnimi predpisi in standardi ter skladno s pogoji pristojnega upravljavca distribucijskega omrežja.

(6) Točen način priključitve bo podan v soglasju za priključitev, ko bodo poznane potrebe po električni moči.

(7) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba upoštevati zakonska določila in določila veljavnih podzakonskih predpisov, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.

(8) V primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je investitor dolžan pri upravljavcu distribucijskega omrežja naročiti projektno dokumentacijo prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav. Vse stroške izdelave te projektne dokumentacije nosi investitor. Vsa morebitna dela prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav lahko opravi samo upravljavec distribucijskega omrežja, na stroške investitorja.

21. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1) Na južni strani območja OPPN v cesti Poslovna cona B ter na severni strani območja OPPN ob državni cesti potekajo obstoječi TK vodi upravljavca Telekom Slovenije.

(2) Na vzhodni strani območja OPPN se za zagotovitev redundantnih povezav predvidi povezava med obstoječimi TK vodi.

(3) Iz obstoječe kabelske kanalizacije Telekoma so v cesti Poslovna cona B že izvedeni odcepi do območja OPPN.

(4) V trasi ceste Poslovna cona B poteka tudi TK kabelska kanalizacija upravljavca T2 iz katere so že izvedeni odcepi do območja OPPN.

(5) Za priklope objektov na telekomunikacijska omrežja je potrebno izdelati projekt telekomunikacijskega omrežja v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami.

(6) V primeru gradbenih del v območju obstoječih telekomunikacijskih naprav je treba izdelati projektno dokumentacijo in izvesti prestavitve oziroma zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav v skladu s predpisi in pogoji pristojnega upravljavca.

(7) Morebitno potrebne prestavitve in zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav je potrebno projektno obdelati v skladu s predpisi in pogoji upravljavca. Za prestavitev obstoječih telekomunikacijskih naprav mora investitor pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastnikov zemljišč.

(8) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih naprav pri posegih v prostor izvede upravljavec TK omrežja.

22. člen

(plinovodno omrežje)

Distribucijsko plinovodno omrežje:

(1) Operater distribucijskega sistema zemeljskega plina na obravnavanem območju je PETROL, d.d., Ljubljana.

(2) Za poseganja v varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina se upošteva Energetski zakon (Uradni list RS, št. 17/2014 in 81/2015).

(3) Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi.

(4) V varovalnem pasu distribucijskega sistema zemeljskega plina se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od plinovodov in objektov tega omrežja glede na njihovo vrsto in namen.

(5) Za vse posege in ureditve v varovalnem pasu distribucijskega sistema zemeljskega plina je potrebno pridobiti soglasje operaterja.

(6) Plinovodne cevi obstoječega distribucijskega sistema zemeljskega plina potekajo ob južnem, severnem in zahodnem robu območja OPPN.

(7) Za priključitev na obstoječ distribucijski sistem zemeljskega plina plinovodno omrežje je treba v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s pogoji operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina.

(8) Hišni plinovodni priključki se izvedejo iz obstoječega plinovoda v cesti Poslovna cona B.

Prenosno plinovodno omrežje:

(9) Obravnavano območje ne sega v varovalne pasove obstoječih prenosnih plinovodov, se pa območje OPPN delno prekriva z ureditvenim območjem državnega prostorskega načrta za predvideni prenosni plinovod R297B Šenčur – Cerklje na Gorenjskem (Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R297B Šenčur – Cerklje na Gorenjskem, Uradni list RS, št. 66/2012). Z navedenim državnim prostorskim načrtom je preko območja OPPN (preko južnega kraka križišča K6) predviden dostop do obstoječega plinovodnega omrežja, ki poteka južno od območja OPPN. Dostop do obstoječega prenosnega plinovodnega omrežja mora biti zagotovljen v vseh fazah izvajanja OPPN.

23. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Na gradbenih parcelah objektov je treba zagotoviti prevzemna mesta za zbiranje komunalnih odpadkov, ki morajo biti primerne velikosti, asfaltirana ali tlakovana ter dostopna pooblaščeni organizaciji za odvoz odpadkov. Prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.

(2) Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti grajenih ali drugih ovir.

(3) S posameznimi vrstami odpadkov je treba ravnati skladno s predpisi s področja ravnanja z odpadki.

(4) Investitor oziroma izvajalec morata v času gradnje poskrbeti za pravilno zbiranje in odvoz odpadkov na ustrezno deponijo v skladu z veljavnimi predpisi. 

VII.      Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

24. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Obravnavano območje OPPN se nahaja v vplivnem območju enote kulturne dediščine Šenčur – Vas, EŠD 14469, naselbinska dediščina.

(2) V kolikor predhodne arheološke raziskave ne bodo opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je treba pristojnemu Zavodu za varstvo kulturne dediščine zaradi varstva arheoloških ostalin, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

(3) Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del.

(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti na območju OPPN velja tudi obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.

(5) Za gradnjo in druge posege na podlagi tega odloka ni potrebno pridobiti kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

VIII.    Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave

25. člen

(varstvo narave)

Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij, pomembnih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti in območij, predvidenih za zavarovanje.

26. člen

(varstvo zraka)

(1) V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S sprotnim vlaženjem sipkih materialov je potrebno preprečevati prašenje gradbišč in okolice,  potrebno je upoštevati predpise o emisijah gradbene mehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos materiala z gradbišč.

(2) Med uporabo objektov morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje dima skladni z veljavno zakonodajo, snovi, ki se izpuščajo v ozračje, pa ne smejo presegati predpisanih mejnih količin.

27. člen

(varstvo voda)

(1) Območje OPPN ne tangira poplavnih, vodnih ali priobalnih zemljišč, niti ne posega na območje varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja.

(2) Varstvo voda se zagotavlja z odvajanjem odpadnih vod v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo in z rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema ter z vodenjem onesnaženih padavinskih vod z manipulativnih in parkirnih površin preko lovilcev olj in goriv v meteorno kanalizacijo z odtokom v ponikovalnice.

(3) Vsi posegi v prostor naj bodo načrtovani tako, da ne pride do čezmernega poslabšanja stanja voda in da se omogoči varstvo pred škodljivim delovanjem voda.

(4) Za čas gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda ali podtalnice, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje.

28. člen

(varstvo tal)

(1) Posege v tla je treba izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine je treba prednostno uporabiti obstoječe infrastrukturne površine in druge manipulativne površine. Čas in obseg gradnje je treba omejiti na za gradbišče določeno območje in za gradnjo določen čas.

(2) Pri gradnji je treba uporabljati transportna sredstva in gradbene stroje, ki so tehnično brezhibni, in materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Predvideti je treba nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi, zaradi nezgod na tehnoloških površinah.

(3) Na nestabilnih in pogojno stabilnih površinah je treba predvideti rešitve za zavarovanje in stabilizacijo, s katerimi bo zagotovljena ustrezna stopnja stabilnosti terena.

(4) Pri vseh posegih znotraj in izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo komunalne in energetske infrastrukture, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje.

29. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Obravnavano območje je glede na predvidene dejavnosti razvrščeno v IV. stopnjo varstva pred hrupom.

(2) Za vse objekte oziroma varovane prostore v objektih, kjer bo treba zagotavljati povečano stopnjo varstva pred hrupom, mora biti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja izkazana ustrezna zvočna zaščita objektov in predvidena ustrezna pasivna zaščita.

(3) Izvedba vseh protihrupnih ukrepov za zaščito objektov in območja je obveznost investitorjev novih posegov.

30. člen

(svetlobno onesnaženje)

(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu.

IX. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

31. člen

(varstvo pred požarom in drugimi nesrečami)

(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Za zaščito pred požarom je potrebno zagotoviti:

·        pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja;

·        odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve;

·        neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila;

·        vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (hidrantno omrežje v skladu s predpisi);

·        površine za potrebe evakuacije.

(2) Za območje OPPN je bilo izdelano Strokovno mnenje požarne varnosti (izdelal Ekosystem, d.o.o., št. 0021-02-18 SMPV, februar 2018, v katerem so določene usmeritve za načrtovanje požarne varnosti območja, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi projektne dokumentacije za posamezne objekte in ureditve na območju OPPN.

(3) V fazi izdelave projektne dokumentacije za posamezne objekte je treba, če to zahtevajo požarni predpisi, izdelati študijo oziroma zasnovo požarne varnosti.

(4) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz hidrantnega omrežja, ki mora zagotavljati odvzem vode najmanj 10 l/s, s trajanjem najmanj 2 uri. Če pretok vode ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.

(5) Manipulacijske površine ob objektih morajo zagotavljati ustrezen dovoz in površine za intervencijska vozila.

(6) Medsebojni odmiki med objekti morajo zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednja zemljišča ali sosednje objekte.

(7) Če odmiki ne zagotavljajo predpisanih požarnovarnostnih zahtev, je treba načrtovati protipožarne ločitve v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah ter z izbranimi materiali preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi.

(8) Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev ter omogoča vožnjo gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton.

(9) Intervencijske poti morajo ohranjati predpisan svetli profil, drevesa, urbana oprema in druge grajene oziroma nepremične ovire ne smejo posegati vanj.

(10)      V projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih in dalje do cest na območju OPPN.

(11)      Objekti morajo biti načrtovani potresno varno, upoštevati je potrebno projektni pospešek tal (0,225g), geološko sestavo in namembnost objekta ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost in ustrezne tehnične rešitve gradnje.

(12)      Območje OPPN ni poplavno ogroženo ter se ne nahaja na plazljivih ali erozijskih območjih.

X.  Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje prostorske ureditve

32. člen

(etapnost izvedbe)

(1) OPPN se lahko izvaja etapno, vendar mora biti sočasno z izgradnjo posameznih objektov zagotovljena tudi izgradnja za obratovanje objekta potrebne komunalne, energetske in prometne infrastrukture. Etapnost izgradnje objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme , da se zagotavlja nemoteno funkcioniranje novo zgrajenih objektov.

(2) Objekti so lahko zgrajeni v več neodvisnih etapah, ki si lahko sledijo v poljubnem časovnem zaporedju.

(3) Dopustna je tudi fazna gradnja posameznih objektov, če zgrajen del objekta predstavlja zaključeno funkcionalno celoto.

(4) Rekonstrukcija križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj – Sp. Brnik, deviacija ter navezava južnega kraka križišča K6 na cesto Poslovna cona B morajo biti izvedene najkasneje do pričetka uporabe objektov na območju OPPN.

33. člen

(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do obstoječih objektov ter pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.

(2) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin.

(3) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(4) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je potrebno upoštevati tudi vse pogoje in omejitve iz smernic posameznih nosilcev urejanja prostora ter vso veljavno zakonodajo.

XI. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

34. člen

(dopustna odstopanja)

Odstopanja pri legi in velikosti objektov:

(1) Toleranca pri določanju fiksnih točk za zakoličbo regulacijskih linij je 0,50 m.

(2) Dopustna so odstopanja navzdol od dopustnega višinskega gabarita stavb (12,5 m nad koto terena ter nadmorska višina 408 m), odstopanje navzgor pa je dopustno le v primeru, če so novi objekti zakriti z drugimi enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa. Za tako preseganje mora biti pridobljeno soglasje Agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije.

(3) V grafičnem delu OPPN je poleg prikaza območja, znotraj katerega se lahko umeščajo stavbe (omejeno je z gradbenimi mejami), prikazana tudi ena izmed možnih variant pozidave območja. Natančna razporeditev, velikost, število in namembnost stavb in drugih objektov (vključno z zunanjimi ureditvami) se opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju določil tega odloka in veljavnih predpisov za vrsto objekta, ki se gradi.

(4) V kolikor je lastništvo zemljišč znotraj FE 1 enotno, se faktor pozidanosti lahko zagotavlja na območju celotne FE 1, enako velja za zagotavljanje površin za mirujoči promet ter za zagotavljanje zahtevanega deleža zelenih površin.

Odstopanja od predvidene parcelacije:

(5) Znotraj posameznih funkcionalnih enot je dovoljeno združevanje in delitev zemljišč.

(6) Po izvedbi predvidenih prometnih ureditev se parcelacija lahko prilagodi izvedenemu stanju, tudi če to ni skladno z območji funkcionalnih enot.

Odstopanja pri izgradnji komunalne infrastrukture:

(7) Pri prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih ureditvah so dopustna odstopanja od v grafičnem delu prikazanih potekov tras, priključnih mest, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. Odstopanja so dopustna, če gre za prilagajanje stanju na terenu, prilagajanje zasnovi stavb oz. za izboljšave tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, krajinskega, finančnega ali okoljevarstvenega vidika. Zaradi odstopanj ne sme biti ovirana izvedba z OPPN predvidenih ureditev, prav tako se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji, z odstopanji pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

(8) Odstopanja pri izgradnji infrastrukture in priključkov na infrastrukturna omrežja zunaj območja OPPN so dovoljena v skladu s konceptom razvoja sosednjih območij in ob upoštevanju strokovno korektnih tehničnih rešitev, zanje pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnih nosilcev urejanja prostora.

(9) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko šteje tudi gradnja druge prometne, komunalne, energetske, komunikacijske in druge infrastrukture, ki ni določena s tem odlokom, pod pogojem, da se z njeno izvedbo ne onemogoča izvedba in uporaba prostorskih ureditev po tem odloku.

(10)      Ob soglasju upravljavcev cest je možno prilagajanje pozicij uvozov na posamezne gradbene parcele.

XII.      Končne določbe

35. člen

(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)

Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:

·        odstranitev naprav in objektov,

·        vzdrževalna dela, rekonstrukcije, nadzidave, dozidave in novogradnje na mestu odstranjenih objektov (do s tem odlokom dopustnih gabaritov in izrabe zemljišč),

·        postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni na območju OPPN,

·        spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN,

če je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest.

36. člen

(vpogled)

OPPN je na vpogled na Občini Šenčur in na Upravni enoti Kranj.

37. člen

(nadzorstvo)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

38. člen

(veljavnost)

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter na spletni strani Občine Šenčur in začne veljati osmi dan po objavi.

Številka: 350-00014/2017-13

Datum: 20.06.2018