(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem pravilniku imajo enak pomen,
kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na
njegovi podlagi.
III. Kanalizacijski sistemi po vrsti in namenu uporabe
|
|
4. člen |
III-I Delitev kanalizacijskih sistemov glede na vrsto
komunalne rabe |
|
(1) Glede na vrsto komunalne rabe se delijo
kanalizacijski sistemi na: |
·
javne kanalizacijske sisteme, |
·
interne kanalizacijske sisteme. |
(2) Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna
gospodarska javna infrastruktura. Lastninska pravica na parcelah
koridorjev javne kanalizacije se lahko, na osnovi pogodbe, omeji
s služnostjo v javno korist. |
|
5. člen |
Delitev kanalizacijskih sistemov glede na namen odvajanja: |
·
mešan: če je kanalizacijski sistem namenjen odvajanju komunalne
in padavinske odpadne vode skupaj; |
·
ločen: če je kanalizacijski sistem namenjen odvajanju komunalne
odpadne vode (»fekalna kanalizacija«) ali odvajanju samo
padavinske odpadne vode (»meteorna kanalizacija«). |
|
6. člen |
Sestavni deli kanalizacijskih sistemov so: |
·
omrežje in objekti na omrežju: jaški, požiralniki, peskolovi,
lovilci lahkih tekočin, lovilci maščob, lovilci olj, črpališča,
razbremenilniki, zadrževalni bazeni, nadzorni centri; |
·
objekti in naprave za čiščenje odpadne vode: komunalne čistilne
naprave (v nadaljevanju KČN) in male komunalne čistilne naprave
(v nadaljevanju MKČN); |
·
interna kanalizacija, vključno s kanalizacijskimi priključki kot
sestavnimi deli objekta v lasti uporabnika. |
|
7. člen |
(1) Objekti in naprave uporabnikov: interna kanalizacija
s priključkom na javni kanal do revizijskega jaška na javni
kanalizaciji, vključno z revizijskimi jaški, obstoječimi in
nepretočnimi greznicami, internimi črpališči, MKČN. Interno
kanalizacijo, vključno s priključkom na javno kanalizacijo,
uporabnik vzdržuje skladno z veljavnimi predpisi. |
(2) Ločnica med javno kanalizacijo in interno
kanalizacijo je obstoječi revizijski jašek v upravljanju
izvajalca GJS. V primeru, da uporabnik zgradi dodaten jašek na
javni kanalizaciji za potrebe priključitve, lahko tega zgradi
samo pod pogoji in nadzorom izvajalca GJS in le-tega po
izgradnji pisno preda lastniku ostale javne infrastrukture. |
|
8. člen |
Sistemi za odvodnjavanje cest, ulic in parkirišč in ostalih
utrjenih površin so v vzdrževanju upravljavcev navedenih
objektov. |
|
IV. Izdaja soglasij |
|
9. člen |
(1) Izvajalec GJS javne kanalizacije je pooblaščen za
izdajo: |
a) smernic in mnenj k prostorskim ureditvam in
izvedbenim aktom, |
b) projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam
in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti in za
pridobitev gradbenega dovoljenja, |
c) projektnih pogojev in soglasij za priključitev, |
d) projektnih pogojev in soglasij h križanju komunalnih
vodov, |
e) izjave k uporabnemu dovoljenju, |
f) potrdil v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave. |
(2) Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične
podatke iz katastra, ki jih izda izvajalec GJS na zahtevo
investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena,
izvajalec GJS zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi
storitve javne službe, ki so določene v ceniku izvajalca GJS. |
(3) Uporabnik mora pred priključitvijo na javno
kanalizacijsko omrežje pridobiti soglasje izvajalca GJS javne
kanalizacije. K vlogi za izdajo soglasja mora predložiti
naslednjo dokumentacijo: |
a) kopijo katastrskega načrta z vrisanim objektom, |
b) pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte, zgrajene
po letu 1967, |
c) izvedbeni načrt kanalskega priključka in interne
kanalizacije z absolutnimi kotami objekta,: |
d) dokazilo o pravici razpolaganja z zemljiščem, kjer bo
zgrajen oziroma potekal kanalizacijski priključek. |
(4) Z izdanim soglasjem za priključitev izvajalec GJS
javne kanalizacije predpiše pogoje, ki jih mora izpolniti
uporabnik, da si pridobi pravico do priključitve na javno
kanalizacijo ali za izgradnjo MKČN. Enako velja za priključitev
industrijskih objektov in odvajanje industrijske odpadne vode. |
(5) Brez izpolnitve pogojev iz izdanega soglasja za
priključitev ni mogoča priključitev na javno kanalizacijo in
uporaba kanalizacijskih objektov in naprav ter drugi posegi na
javni kanalizaciji. |
(6) Pri projektiranju kanalizacijskih priključkov za
odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode mora projektant,
poleg pogojev iz izdanega soglasja, upoštevati tudi pogoje
terena (plazovitost) in bližino kopalnih voda. |
(7) Priključitev objekta na javno kanalizacijo izvede
lastnik objekta pod nadzorom izvajalca GJS, ko: |
·
so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture,
|
·
je pridobljeno soglasje izvajalca GJS in |
·
to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne
kanalizacije. |
|
V. Prevzem kanalizacijskih objektov v upravljanje |
|
10. člen |
Javna kanalizacija se prenese izvajalcu GJS v najem in
upravljanje s pogodbo. |
|
VI. Prevzem novozgrajenih objektov |
|
11. člen |
Pri prevzemu novozgrajenih objektov so sestavni deli pogodbe: |
·
upravna in projektna dokumentacija (soglasja in dovoljenja za
posege v prostor, projekti PGD (DGD), PID, dokumentacija
izvedenih del, gradbeno in uporabno dovoljenje, služnostne
pogodbe); |
·
investicijska vrednost objekta po končnem obračunu. |
|
V.II Prevzem obstoječih objektov |
|
12. člen |
(1) Pri obstoječih objektih, za katere ne obstaja
dokumentacija, se izdela sanacijski program, ki mora vsebovati:
|
·
zapisnik o pregledu obstoječih objektov z analizo obstoječega
stanja; |
·
inventarizacijo objektov in naprav, katere sestavni del je
situacija, katastrski posnetek, popis objektov in naprav z
določitvijo njihove vrednosti; |
·
program sanacijskih del za varno in neoporečno odvajanje in
čiščenje odpadne vode s predračunom stroškov sanacije;
|
·
terminski plan izvedbe programa sanacijskih del; |
·
pogodbo za izvedbo sanacijskega programa z navedenimi viri
financiranja. |
(2) Pogoj za začasen prevzem objektov in naprav v uporabo
in upravljanje je potrditev sanacijskega programa. Pogoj za
končni prevzem objektov in naprav v najem in upravljanje je
izvedba in dokončanje celotnega sanacijskega programa. |
|
VI. Tehnični normativi za projektiranje, gradnjo,
vzdrževanje in obnovo |
|
VI-I Splošno |
|
13. člen |
(1) Pri načrtovanju, projektiranju, gradnji, obnovi in
posodobitvi kanalizacijskih sistemov ali posameznih sklopov je
potrebno zagotoviti, da bodo sistemi nemoteno in varno zbirali,
odvajali in čistili odpadno vodo. Upoštevani morajo biti vsi
ukrepi za varstvo zdravja ljudi in okolja in ukrepi za varstvo
delavcev pri obratovanju in vzdrževanju javne kanalizacije.
Zmogljivost sistemov mora biti usklajena s trenutnimi in
dolgoročnimi potrebami občin. |
(2) Javna kanalizacija mora biti izvedena tako, da ne
ovira drugih komunalnih sistemov in ni moteča za urbano okolje.
Uporabljeni materiali in tehnologija gradnje morajo zagotavljati
doseganje zahtevane obratovalne sposobnosti v celotni
življenjski dobi. Tehnične rešitve, nivelete in dimenzije
kanalov morajo zagotavljati varno obratovanje in zaščito
odvodnikov. |
(3) Posebno pozornost je treba posvetiti topografskim
značilnostim terena in geološki sestavi tal. Kjer so geološke
karte pomanjkljive, morajo biti izvedene geotehnične raziskave,
s katerimi pridobimo podatke o: |
·
obtežbah kanalov in objektov na njih, |
·
nevarnosti drsenja terena, |
·
posedanju terena, |
·
gibanju finih delcev, |
·
nabrekanju v glinenih slojih, |
·
toku in gladini podtalnice, |
·
možnostih napajanja vodonosnika, |
·
obremenitvah bližnjih objektov in cest, |
·
predhodni uporabi zemljišča (npr. rudarstvo), |
·
možnostih gradnje z alternativnimi vrstami gradnje, |
·
možnostih uporabe vrste cevi, |
·
možnostih uporabe posteljice cevi, |
·
agresivni zemljini ali podtalnici. |
(4) Pri presoji, ali so zahteve sistema za odvod odpadne
vode izpolnjene, je potrebno upoštevati vse razpoložljive
podatke, kot so: poplave, zamašitve, porušitve kanalov, poškodbe
kanalov, rezultate pregledov kanalov z video kamero in tlačnih
preizkusov, pritožbe o širjenju smradu, hidravlične presoje,
delovanje mehanskih in elektro naprav, preobremenitve,
boleznine, poškodbe vzdrževalnega osebja in tujih oseb. |
(5) Če postavljene zahteve niso izpolnjene, so potrebni
ukrepi za izboljšanje ob upoštevanju zahtevane prioritete. |
(6) Načrti in karte katastra kanalizacijskega sistema so
osnova za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo
kanalizacijskega sistema. |
|
VI-II Parametri onesnaženja |
|
14. člen |
(1) Koncentracije posameznih parametrov onesnaženja
odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo, morajo ustrezati
določilom veljavne Uredbe o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. |
(2) Mejne vrednosti parametrov za neposredno ali posredno
odvajanje komunalne odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav
so določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju
odpadnih vod iz KČN. |
(3) Mejne vrednosti parametrov za neposredno ali posredno
odvajanje komunalne odpadne vode iz MKČN so določene v predpisu,
ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih
komunalnih čistilnih naprav. |
(4) Mejne vrednosti parametrov za neposredno ali posredno
odvajanje padavinske odpadne vode z javnih cest so določene v
predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z
javnih cest. |
(5) Za posamezne proizvodne panoge veljajo določila
posebnih panožnih uredb in pravilnikov. |
(6) V primeru, da parametri onesnaženja odpadne vode na
uporabnikovem priključku ne ustrezajo navedenim zahtevam, mora
uporabnik s predčiščenjem, s spremembo tehnologije ali z drugimi
ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za maksimalne dovoljene
koncentracije za izpust v javno kanalizacijo ali pridobiti
mnenje izvajalca GJS, da je takšno odpadno vodo možno odvajati v
kanalizacijski sistem, ki se konča s KČN. |
(7) Upoštevati se mora ustreznost iztočnih parametrov v
skladu z veljavno uredbo o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo za novo
priključene objekte, kot za izvajalca del za čas gradnje. |
|
VI-III Količina vode |
|
15. člen |
Dimenzioniranje kanalizacijskega sistema se izvaja na podlagi
specifičnih obremenitev in prostorskih značilnostih
obravnavanega območja ter z upoštevanjem parametrov: |
|
Tabela
1: Osnove za izračun hidravličnih parametrov
PARAMETER |
OZNAKA |
ENOTA/MERA |
hidravlična obremenitev |
Q |
m3/dan |
hidravlična obremenitev 8 ur (Qsušni) |
Q 8 |
m3/dan |
norma poraba za prebivalce |
NP |
l/dan/1PE |
norma poraba za zaposlene |
NP |
l/dan/1PE |
kritični dotok (10 min) |
q krit. |
l/s |
koeficient odtoka padavinskih vod |
|
0,4 |
gostota zazidave |
n |
preb./ha |
trenutni odtok v kanalizacijo |
qt |
l/s |
urni odtok v kanalizacijo |
qu |
l/s |
urni odtok v kanalizacijo |
Qu |
m3/dan |
dnevni odtok v kanalizacijo |
Qd |
m3/dan |
letni odtok v kanalizacijo |
Qa |
m3/a |
trenutni odtok na ha |
Qha |
l/ (s * ha) |
jakost odtoka za 15 min. naliv |
q15 |
l/ (s * ha) |
minimalna dnevna poraba |
qmin |
l/s |
maksimalna dnevna poraba |
qmax24 |
l/s |
srednja dnevna poraba |
qsr |
l/s |
maksimalni urni odtok |
qmax24=%Qd |
l/s |
gostota prebivalstva |
P/ha |
število prebivalcev |
VI-IV Sušni odtok |
|
16. člen |
(1) Količina odpadne vode je osnova za
dimenzioniranje kanalizacije za odpadno vodo in za
izračun sušnega odtoka pri dimenzioniranju zbiralnikov
mešanega sistema. |
(2) Sušni odtok se izračuna ob upoštevanju
predvidenega števila uporabnikov in norme porabe vode na
povprečen dan v letu, ki znaša za: |
·
gospodinjstva: 150 litrov/osebo/dan, |
·
turizem: 200 litrov/posteljo/dan
, |
·
gostinstvo: 15 litrov/gosta/dan, |
·
javne urade: 15 litrov/zaposlenega/dan,
|
·
šole: 10 litrov/dijaka/dan, |
·
javne bazene: 300 litrov/kopalca dan, |
·
pekarne: 150 litrov/zaposlenega/dan, |
·
frizerske salone: 100 litrov/zaposlenega/dan, |
·
avtopralnice: 200 litrov/avto, |
·
mlekarne: 4 litre/liter mleka, |
·
klavnice: 300 litrov/glavo zaklane živine, |
·
veliko živino: 80 litrov/glavo, |
·
malo živino: 60 litrov/glavo. |
(3) Če na določenem območju razpolagamo s podatki
o porabi vode, te podatke uporabimo za izračun,
upoštevajoč predvidene spremembe. |
(4) Količino industrijske odpadne vode se določi
na osnovi merjenih ali ocenjenih vrednosti porabe vode,
upoštevajoč predvidene spremembe. |
(5) Količina tuje vode se upošteva kot 100 %
sušni odtok ali kot specifična infiltracija 0,15 l/s/ha. |
(6) Urni maksimum za določitev sušnega odtoka je
odvisen od števila prebivalcev in zaposlenih na
obravnavanem območju, izražen v % dnevnega pretoka, in
navadno znaša 1/10 do 1/18 dnevne potrošnje. |
|
VI-V Deževni odtok |
|
17. člen |
(1) Mešana kanalizacija in kanalizacija za odvod
padavinske vode mora biti dimenzionirana za odvod
ustreznih količin deževne vode. Objekti morajo biti
priključeni na javno kanalizacijo tako, da so varni pred
poplavitvijo iz javne kanalizacije. |
(2) Projektant mora upoštevati ustrezno
intenzivnost in trajanje naliva za vsako območje, in
sicer tako da je trajanje naliva enako trajanju odtoka.
Koeficient odtoka se definira glede na pozidavo, nagib
in vrsto zemljišča. |
(3) Upoštevati je treba zmanjšanje odtoka zaradi
podaljšanja časa zbiranja (zakasnitve) in akumulacijske
sposobnosti kanalske mreže in objektov za zadrževanje
odtoka. Priključitev padavinskih vod na javno
kanalizacijo za odvajanje padavinskih vod je dovoljena
preko ustreznih zadrževalnikov. |
(4) Kanalizacija naj bo dimenzionirana tako, da
pri določenem nalivu ne poplavlja. Odtok naj bo
izračunan s pomočjo modela za simulacijo, zaradi
preverbe pogostosti poplavljanja. Zasnovo je treba
prilagoditi tam, kjer ni dosežena zaščita pred
poplavami. |
(5) Ta način ravnanja naj bo izbran tudi takrat,
kadar gre za preverbo obstoječih sistemov za odvod vode. |
(6) Na mešani kanalizaciji se začetna količina
onesnažene padavinske vode zadrži in očisti na KČN.
|
|
VI-VI Priključki objektov na javni kanal |
|
18. člen |
Priključki na javni kanal morajo biti priključeni -
izvedeni tako, da je onemogočeno povratno poplavljanje
zaradi povečane količine vode v javnem kanalu. To se
zagotovi s pravilnim projektiranjem hišnih
kanalizacijskih priključkov (višinska razlika med
priključnim jaškom in jaškom hišnega priključka mora
omogočati v primeru povečanih količin izliv vode na
jašku javne kanalizacije in ne v objektu), ali izjemoma
vgradnjo protipoplavnih loput, kjer teren ne omogoča
izvedbe priključka za varno priključitev. |
|
VI-VII Jakosti nalivov |
|
19. člen |
Jakost naliva se določi na podlagi vrednosti
enakovrednih nalivov za območje Maribor, Lenart,
Benedikt. |
|
Tabela 2: Pogostosti nalivov pri zasnovi kanalskega
omrežja in spremljajočih objektov |
|
Opomba: Pri nalivih ne sme priti do preobremenitve. |
|
Tabela 3: Vrednosti jakosti nalivov pri zasnovi
kanalskega omrežja in spremljajočih objektov |
Pogostost naliva |
|
n |
Jakost naliva |
0,1 |
284,97 |
0,2 |
258,7 |
0,5 |
180,7 |
0,67 |
169,0 |
1 |
153,2 |
VI-VIII Pretočne hitrosti |
|
20. člen |
Minimalna dovoljena hitrost odpadne vode v kanalu pri
sušnem pretoku je 0,4 m/s. Priporočena hitrost odpadne
vode je 3 m/s. Ta hitrost je lahko tudi višja, če
izbrani material to omogoča brez poškodb ostenja. |
|
VI-IX Minimalna globina in padec |
|
21. člen |
(1) Pri odločitvi o načinu gradnje naj se preuči
oziroma obravnava globina drenaž in kanalov v povezavi
z: |
·
zaščito pred poplavitvami priključenih objektov, |
·
vrsto tal, |
·
prisotnostjo talne vode, |
·
rastjo korenin dreves ali ostale vegetacije, |
·
zaščito pred zmrzaljo. |
(2) Minimalna začetna globina kanalov (teme
kanala) za odpadno vodo naj bo takšna, da bo omogočala
gravitacijsko odvajanje odtokov iz pritličij bližnjih
objektov in naj znaša 0,80 m. V primerih, ko ti pogoji
niso doseženi, si morajo uporabniki vgraditi interna
črpališča za odvajanje odpadne vode. |
(3) Minimalna začetna globina kanalov (teme
kanala) za padavinsko vodo naj bo takšna, da bo
omogočala priključitve cestnih požiralnikov in dvorišč
bližnjih objektov in naj znaša 0,8 m. |
(4) Pri projektiranju je najbolj ekonomično
slediti naravnemu padcu terena. |
(5) Minimalni padci javne kanalizacije so
določeni oziroma pogojeni z upoštevanjem minimalnih
dovoljenih hitrosti. V primerih, ko ni mogoče izvesti
primernih padcev in prihaja do usedanja v ceveh, je
treba predvideti naprave za ustrezno čiščenje teh
odsekov (prekucniki, čistilni val). |
|
VI-X Premeri in polnitve kanalov |
|
22. člen |
(1) Premeri kanalov se izberejo na podlagi
hidravličnega izračuna in pogojev vzdrževanja. |
(2) Osnova za izbiro premera kanala je: |
·
vrsta odpadne vode: komunalna in/ali padavinska odpadna
voda, za odvod katere bo grajena kanalizacija,
|
·
hidravlična obremenitev priključenega območja s
komunalno in/ali padavinsko odpadno vodo, |
·
varovanje objektov pred poplavitvijo, |
·
varovanje kanalov pred zamašitvijo, |
·
zadrževanje začetnih količin padavinske odpadne vode, |
·
upoštevanje pogojev vzdrževanja in čiščenja kanalov. |
(3) Minimalni premer javne kanalizacije za odvod
komunalne odpadne vode (fekalna kanalizacija) znaša DN
250, za odvod komunalne odpadne skupaj s padavinsko
odpadno vodo (mešana kanalizacija) najmanj DN 300 in
minimalni profil tlačnih vodov črpališč 80 mm.
|
(4) Ustreznost dimenzij kanalov je treba dokazati
s hidravličnim računom, pri katerem naj se za maksimalne
vrednosti polnitev upoštevajo naslednje vrednosti: |
·
kanal za komunalno odpadno vodo - do 50 % polnitev pri
maksimalnem sušnem odtoku, |
·
kanal za padavinsko odpadno vodo - do 70 % polnitev pri
projektiranem nalivu, |
·
kanal mešanega tipa - do 70 % polnitev pri projektiranem
nalivu in maksimalnem sušnem odtoku. |
|
VI-XI Zaščita kanalizacije pred mehanskimi vplivi |
|
23. člen |
(1) Cevi, jaški in ostali deli kanalizacijskega
omrežja morajo biti vgrajeni po navodilih proizvajalcev,
tako da so med transportom, vgradnjo in med
obratovanjem, zaščiteni pred poškodbami in mehanskimi
vplivi (obtežbe, vibracije, posedanje tal). |
(2) Kot najgloblja komunalna instalacija morajo
biti kanali lokacijsko vgrajeni po principu prioritete,
in sicer na takšen način, da je v primeru okvare možen
strojni izkop. |
(3) Na mestih, kjer iz objektivnih razlogov ni
mogoča kasnejša intervencija z izkopom, mora biti kanal
položen v kinetah. |
(4) Odločitev o obbetoniranju kanala mora
bazirati na statični presoji kanala. |
(5) S statičnim izračunom je treba dokazati
stopnjo varnosti po veljavnih standardih. |
(6) Ne glede na rezultat statičnega izračuna so
pri uporabi fleksibilnih cevi minimalne zahteve pri
vgradnji cevovoda naslednje: |
·
za nepovozne površine: |
·
priprava posteljice, obsip in zasip v skladu z navodili
proizvajalcev cevi in priporočili iz geološkega
poročila; |
·
za povozne površine: |
priprava posteljice, obsip in zasip v skladu z navodili
proizvajalcev cevi, vgradnja cevi temenske togosti
minimalno SN 8, upoštevati predvideno obremenitev in
priporočila iz geološkega poročila. V primeru zahtevane
povečane temenske nosilnosti cevi ali slabše kvalitete
zemljine, se vgradi posteljica iz pustega betona in
obsip in zasip cevi v coni cevovoda s cementno
stabilizacijo (100 kg cementa na 1000 kg agregata) ali
izvedei polnoobetoniranje cevovoda. Cona cevovoda je
območje od dna cevi do 20 cm nad temenom cevi. Preostali
zasip v skladu z navodili proizvajalcev cevi in
geološkimi priporočili. |
|
VI-XII Zahteve pri projektiranju in izvedbi kanalizacije |
|
|
24. člen |
(1) Pri projektiranju in izvedbi javne
kanalizacije, čistilnih naprav in kanalizacijskih
priključkov je potrebno upoštevati: |
Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu s pravili
stroke, veljavnimi predpisi in standardi (SIST EN 1610,
ATV, PTP..). |
1. Upoštevati ločen ali mešani sistem
odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode.
|
2. Na kanalizacijo za odvod komunalne odpadne
vode ni dovoljeno priključevanje gnojevke, padavinskih,
zalednih, drenažnih ali tujih vod. |
3. Traso kanalizacije predvideti tako, da bo
omogočen neprekinjen in neoviran dostop za potrebe
obratovalnih, vzdrževalnih in obnovitvenih del z vozili
za čiščenje, snemanje in vzdrževanje kanalizacije. |
4. Upoštevati minimalni svetli premer
sekundarnega kanala za odvod komunalne odpadne vode
(fekalnega kanala) 200 mm. |
5. Pri uporabi cevi iz PE ali PVC je dovoljena
uporaba cevi trdnostnega razreda najmanj SN 8 ali več.
Predlaga se vgradnja gladkih PVC cevi SN 8. |
6. Projekt mora vsebovati statični izračun cevi
in kanalov po DIN – A 127 z upoštevanjem geomehanskih
vplivov. Pri izračunu upoštevati dejanske deformacijske
module zemljine ter ostale geomehanske karakteristike. V
ta namen je treba naročiti ustrezno geološko-geomehansko
poročilo, ki bo vsebovalo potrebne podatke. |
7. Projekt mora vsebovati hidravlični izračun
cevovoda. |
8. Zaradi ugodnejše statike cevi se predvidi čim
manjša širina izkopa. Širina izkopa na dnu naj bo
definirana po formuli Dz+,4 m (Dz – zunanji premer cevi)
na globinah od 1 m do 4 m. Ta pogoj ne prejudicira
zahtev Pravilnika o varnosti pri gradbenem delu. |
9. Projekt mora obvezno zajemati načrt
tehnologije polaganja cevovodov in vgrajevanje zasipa,
kot najbolj kritično fazo gradnje cevovoda, ki ga mora
izvajalec del dosledno upoštevati. |
10. Projekt mora vsebovati natančno tehnologijo
izvedbe kanalizacije z opisom tehnologije izkopa z
razpiranjem, navodila proizvajalcev za izbrani tip cevi,
s poudarkom na pripravi posteljice kanala z upoštevanjem
geomehanskega poročila. Poseben poudarek nameniti obsipu
in zasipu cevi ter komprimiranju obsipnega in nasipnega
materiala v coni cevovoda, ki poteka od dna cevi do
višine 20 cm nad teme cevi. Pri izdelavi poročila o
tehnologiji izvedbe je treba upoštevati smernice norm
DIN 4033 oziroma SIST EN 1610. |
11. Pri načrtovanju in sami izvedbi moramo poseben
poudarek nameniti: |
a. določitvi vrste posteljice, |
b. načinu izvedbe posteljice, |
c. širini in nagibu brežine jarka, |
d. obsipu in komprimaciji obsipa cevi glede na
vrsto materiala cevi (fleksibilne, toge), |
e. zasipnemu materialu, ki je lahko prebrana
zemljina samo v primeru, da sestava zemljine to dopušča
(sipek material do max granulacije 8 mm ali zemlja brez
kamnitih delcev), |
f. zasipu in komprimiranju pokrivne plasti in
glavnega zasipa kanala, kjer je potrebno zasip
komprimirati z ustreznimi komprimirnimi napravami na
vsakih 30 cm nasutja, |
g. definiranju načina komprimacije in vrste
komprimacijskih sredstev, |
h. vplivu izvleka opaža – v primeru izvedbe
kanala z razpiranjem. |
12. Načrt kanalizacijskega cevovoda v cestnem
telesu mora vsebovati podatke o geološki zgradbi terena
in geotehničnih razmerah, ki lahko nastopijo vzdolž
trase po izgradnji ceste. |
13. Na sekundarnem kanalu upoštevati revizijske
jaške premera DN 800 pri globinah priključne cevi do 1,5
m pod terenom in DN 1000 pri globinah, večjih od 1,5 m. |
14. Za pokrove razreda D (do 400 KN) se zahteva
vgradnja plavajočih pokrovov na betonski sidrni obroč, s
prenosom obtežbe v podlago cestišča okrog jaška. Obvezno
je treba predvideti uporabo izravnalnih obročev med
armiranobetonskimi sidrnimi obroči ter pokrovi jaškov. |
15. Popis zemeljskih in gradbenih del mora
vsebovati natančne popise in predizmere z ločenima
postavkama ročnih in strojnih izkopov. |
16. Popis del mora vključevati izvedbo vodotesnega
preizkusa, posnetek zgrajene kanalizacije z video kamero
in geodetski posnetek v skladu z zbirnim katastrom
podzemnih komunalnih vodov z vnosom podatkov v digitalni
kataster. |
17. Situacija kanalizacije mora poleg ostalih
podatkov vsebovati: |
a. pri jaških: koto pokrova, koto dna in premer
jaška; |
b. pri ceveh: dolžino odsekov med jaški, tip in
premer cevi ter padec v %. |
18. Vzdolžni profil kanalizacije mora poleg
ostalih podatkov vsebovati: |
a. globino izkopa na posameznih profilih, |
b. vpis dvojnih kot pri kaskadnih jaških. |
19. Na strmih odsekih z naklonom terena več kot 20
% je treba predvideti ustrezne umirjevalne jaške. |
20. Projekt mora vsebovati natančen seznam zračnih
pokrovov jaškov. Le-ti morajo biti pri ločenem sistemu
kanalizacije za odvod komunalne odpadne vode locirani
tako, da v času padavin ne omogočajo velikega dotoka
padavinske vode. |
21. Projekt za izvedbo PZI mora vsebovati popise
jaškov z naslednjimi podatki: |
a. premer jaška, |
b. višino vtoka, |
c. višino iztoka, |
d. naklon vtoka (kot alfa) pri umirjevalnih
jaških |
e. naklon iztoka pri umirjevalnih jaških |
f. tip pokrova. |
22. Iz situacije kanalizacije mora biti grafično
razvidna razmejitev cevovodov po namenu: primarna in
sekundarna kanalizacija, kanalizacijski priključki. |
23. Kjer je predviden potek kanalizacije v
cestišču, priporočamo njen potek v sredini enega voznega
pasu, v izogib ropotanju pokrovov jaškov in oviranju
prometa, v primeru izvajanja vzdrževalnih del.
|
24. Izogibati se postavitvi jaškov v sredini
cestišča, zaradi popolne zapore cestišča v času
vzdrževalnih del na kanalizaciji (čiščenje, snemanje
kanalizacije). |
25. Vsi zadrževalni bazeni, čistilni jaški,
peskolovi in črpališča odpadnih vod in na čistilnih
napravah morajo imeti izvedeno dno pod naklonom najmanj
10 %. Črpalke morajo biti vgrajene na najvišji točki
dna, v izogib mehanskim poškodbam zaradi morebitnih
dotekajočih večjih trdih delov v objekt. |
26. Vsa elektro - strojna oprema (pogoni, črpalke,
merilna oprema …) in tehnologija mora biti definirana in
potrjena s strani izvajalca GJS kot bodočega
upravljavca. |
27. Vse električne inštalacije morajo biti
izvedene po SIST standardih s področja NN elektro
inštalacij in strelovodne zaščite ter krmilnih sistemov
v strojih in napravah. |
|
VI-XIII Varovanje kanalizacijskega omrežja,
objektov in naprav |
|
25. člen |
(1) Varovanje kanalizacijskega omrežja, objektov
in naprav mora biti izvedeno tako, da ni možen pristop
ali kakršnokoli delovanje nepooblaščenih oseb ali
živali. |
(2) Črpališča odpadnih vod, KČN in MKČN se
varujejo tehnično preko nadzornega sistema pri JGS. |
|
VI-XIV Dimenzije in materiali elementov
kanalov |
|
26. člen |
Standardne dimenzije (DN) za javne kanale se označujejo
v mm in so naslednje: 200, 250, 300, 400, 500, 600, 700,
800, 900, 1000, 1100, 1200, 1400, 1600. |
|
27. člen |
(1) Pri izbiri materialov elementov kanalov se
upoštevajo naslednji vidiki: |
·
vodotesnost elementov, |
·
odpornost proti mehanskim, kemijskim in biološkim
vplivom, |
·
namen, obtežba kanala, |
·
hidravlično obremenitev, |
·
sposobnost čiščenja, |
·
minimalna življenjska doba 50 let. |
(2) Pri novih kanalih ali obnovah obstoječih
kanalov je dovoljeno uporabiti materiale z veljavnimi
standardi: |
·
polivinil klorid, polietilen, polipropilen, armirani
poliester, duktilno litino, keramiko, betonske in
armiranobetonske cevi v vodotesni izvedbi. |
|
VI-XV
Križanje, prečkanje kanalov in odmiki kanalizacije |
|
28. člen |
(1) Pri križanju kanalov z drugimi podzemnimi
komunalnimi vodi kanalizacija načeloma poteka
horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja morajo
potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja
maksimalno 45o. |
(2) Pri gradnji kanalizacije je treba
zagotavljati in ohranjati padce, zato ima lega
kanalizacija glede na druge komunalne vode prioritetni
položaj. Praviloma poteka pod drugimi komunalnimi vodi. |
(3) Pri križanju komunalnih vodov s kanalizacijo
je treba upoštevati naslednje omejitve: |
·
dimenzije in padce kanalov, ki se praviloma ne smejo
spreminjati, |
·
možnost izliva odpadne vode v druge komunalne naprave,
|
·
nevarnost okužbe vodovoda. |
|
29. člen |
Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi
objekti in drugimi podzemnimi instalacijami je najmanj
0,5 m. Odstopanje od navedenega odmika je dopustno ob
upoštevanju ustreznih ukrepov in z izpolnjevanjem
pogojev soglasja izvajalca GJS. |
|
30. člen |
Križanje kanalizacije z vodovodom |
Vodovod nad kanalizacijo: |
·
vodovod ni obvezno vgrajen v zaščitni cevi (v
vodonepropustnem zemljišču), |
·
vertikalni odmik od temena zaščitne cevi do temelja
kanala mora znašati najmanj 0,5 m, |
·
v primeru, da je odmik manjši od 0,5 m, mora biti
vodovod vgrajen v zaščitni cevi. |
Vodovod pod kanalizacijo: |
·
vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
·
ustji zaščitne cevi morata biti vodotesni in odmaknjeni
od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 3 m na vsako
stran, |
·
vertikalni odmik od temena zaščitne cevi do temelja
kanala mora znašati najmanj 0,5 m. |
|
31. člen |
Če predpisanih odmikov ni mogoče doseči, je treba s
posebnimi ukrepi preprečiti direktni stik. Preprečiti
moramo tudi prenose sil. |
|
32. člen |
Pri gradnji ostalih komunalnih vodov pod kanalizacijskim
cevovodom, moramo kanalizacijo zaščititi in zavarovati
pred poškodbami za čas gradnje in posedanjem po končanih
delih. Zagotoviti je treba zadostno utrditev in
stabilizacijo terena pod kanalizacijsko cevjo.
|
|
33. člen |
(1) Horizontalni odmiki (svetli) spodnjega roba
podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne smejo biti
manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni kateti
pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom |
kanala
v osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu
temelja ali objekta, kot 350. |
2) Horizontalni odmik dreves in okrasnega
grmičevja od kanalizacije: |
·
drevesa minimalno 2,0 m, |
·
grmičevje minimalno 1,0 m. |
|
34. člen |
Trajno grajeni objekti morajo biti odmaknjeni od: |
·
povezovalnega kanalizacijskega voda, najmanj 5 m, |
·
primarnih in sekundarnih kanalizacijskih vodov najmanj 3
m. |
|
35. člen |
Tabela 4: Horizontalni svetli odmiki ostalih komunalnih
vodov od oboda kanalizacijske cevi |
Komunalni vod |
Globina komunalnega voda v odvisnosti od kanalizacije |
Horizontalni odmik |
Vodovod |
Večja ali enaka (fekalni ali mešani kanal) |
3,0 m |
Vodovod |
Večja ali enaka (padavinska kanalizacija) |
1,5 m |
Plinovodi, elektrovodi, kabli javne razsvetljave,
TV in PTT kabli |
Večja ali enaka
|
1,0 m |
Toplovod |
Večja ali enaka |
0,8 m |
Vodovod |
Manjša (fekalni ali mešani kanal) |
1,5 m |
Vodovod |
Manjša (padavinska kanalizacija) |
1,0 m |
Plinovodi, elektrovodi, kabli javne razsvetljave,
TV in PTT kabli |
Manjša |
1,0 m |
Toplovod |
Manjša |
0,5 m |
Horizontalni odmiki so v posebnih primerih in s
soglasjem izvajalca GJS lahko tudi drugačni. V tem
primeru morajo biti komunalni vodi položeni v ustrezni
zaščiti in za vsak posamezni primer detajlno obdelani.
Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi
stabilnost vseh prisotnih komunalnih vodov. |
|
VI-XVI Nadzemno prečkanje |
|
36. člen |
(1) Nadzemno prečkanje kanalizacije se lahko
izvede: |
·
s pomočjo samostojne mostne konstrukcije, ki poleg
urbanističnih pogojev in statike upošteva tudi pogoje,
določene v drugih točkah tega pravilnika, |
·
s pomočjo cestne mostne konstrukcije, ob upoštevanju
pogojev, določenih v drugih točkah tega pravilnika. |
(2) Kanal je lahko vidno obešen na mostno
konstrukcijo ali vgrajen v kineti. Kadar je vgrajen v
kineti, mora imeti po celotni dolžini montažne pokrove. |
(3) V vsakem primeru je treba upoštevati
dilatacije mostne konstrukcije in kanala ter temu
primerno izbrati način pritrditve kanala in kompenzacijo
dilatacij. |
|
VI-XVII Podzemno prečkanje vodotokov |
|
|
37. člen |
(1) Pri podzemnem prečkanju vodotokov se
kanalizacijske cevi polagajo v primerno izkopane jarke v
dnu vodotoka. Način izkopa, polaganje kanala in zasip so
odvisni od vrste vodotoka (širina, globina, pretok ..)
ter oblike in vrste terena brežin. Najprimernejša je
izvedba kanalizacije s pomočjo vrtanja pod dnom potoka.
|
(2) Pri sifonski izvedbi pod vodotoki je treba
vgraditi minimalno dve cevi, od katerih ima ena višji
vtok. Dimenzije cevi se določijo glede na pretok, tako
da je večkrat dnevno presežena minimalna hitrost vode
0,5 m/s. Sifonski cevovod se prične in zaključi v
revizijskem jašku. Za potrebe rednega čiščenja sifonov
mora biti do jaškov omogočen dovoz s specialnimi vozili
za čiščenje kanalov. |
|
VI-IXX Podzemno prečkanje cest |
|
38. člen |
(1) Podzemno prečkanje mestnih lokalnih cest se v
primeru polaganja cevovoda v odprt jarek praviloma
izvaja brez uporabe zaščitnih cevi, če je kanalizacijska
cev vgrajena v globini in položena na način, ki jo
predpisuje proizvajalec cevi. |
(2) Pri preboju se kanalizacijske cevi vgradijo v
zaščitne cevi z distančniki. |
|
VII. OBJEKTI NA KANALIZACIJSKEM SISTEMU |
|
39. člen |
Objekti na kanalizacijskem omrežju so namenjeni
zagotavljanju pravilnega delovanja in izvajanja
kontrole, čiščenja in vzdrževanja kanalizacijskega
omrežja. |
|
VII-I Revizijski jaški |
|
40. člen |
(1) Vsaka sprememba smeri, padca in profila cevi,
sprememba v materialu cevi in združitev dveh ali več
kanalov mora biti izvedena z revizijskim jaškom. Za
potrebe vzdrževanja se določijo optimalne razdalje med
jaški glede na količino priključkov, konfiguracijo in
dostopnost terena ter ostale dejavnike. |
(2) Če je sprememba smeri kanala manjša ali enaka
kotu 30o horizontalno, se sprememba lahko izvede tudi s
koleni z vmesnimi ravnimi odseki. |
(3) V primeru horizontalne spremembe smeri kanala
ali stranskega priključka v jašek, se izvede
priključitev v predfabricirane osnove jaškov s
priključki pod kotom 45o v smeri toka odpadne vode ali
pod kotom 90o s predfabriciranio pripravljeno muldo v
jašku pod kotom 45o. |
(4) Na priključnih ceveh v jašek je dovoljena
uporaba kolen 15o z enim kolenom oziroma maksimalno 30
stopinj za dvema kolenoma po 15o. |
(5) Maksimalna razdalja med revizijskimi
vstopnimi jaški je 80 m za cevovode do vključno DN 1000
in 150 m za prehodne cevovode (nad DN 1000).
|
(6) V primeru priključitve dotoka v jašek nad
osnovo PE jaška ali 0,5 m in več nad dnom jaška pri
betonskih jaških, je treba predvideti vpadni oziroma
kaskadni revizijski jašek. Pri kaskadnih jaških
(vpadnikih) se na zunanji strani jaška izvede vtok v dno
jaška s pomočjo T-kosa (ali odcepa 45°in kolena 45°),
vertikalne cevi in kolena. Stopnja se izvede iz istega
materiala ali materiala z boljšimi lastnostmi, kot je
osnovni kanal. |
(7) V primeru, ko so hitrosti odpadne vode v
kanalu velike, je na vertikalnih lomih treba vgraditi
umirjevalne elemente. Z umirjevalnimi elementi se
zmanjša energija curka na stene revizijskega jaška. |
|
41. člen |
Glede na funkcijo delimo revizijske jaške na: |
·
priključne revizijske jaške, |
·
umirjevalne jaške, ki zmanjšujejo hitrost na maksimalno
dovoljeno 3 m/s in tlak. |
·
merilne jaške, ki služijo za meritve pretokov in odvzem
vzorcev odpadne vode na javnem delu kanalizacije, |
·
jaške, ki služijo za vzdrževanje in čiščenje
kanalizacije, |
·
vpadne ali kaskadne jaške, kadar je višinska razlika med
dotokom in odtokom enaka ali večja kot 0,5 m. |
|
42. člen |
(1) Praviloma se izvajajo jaški iz
predfabriciranih elementov s tovarniško obdelanimi
muldami ter sistemsko obdelanimi rešitvami vstopnega
dela jaška v povoznih in nepovoznih površinah. Na mestu
izdelani jaški so dovoljeni samo izjemoma s predhodnim
soglasjem izvajalca GJS in izdelano dokumentacijo. Jaški
so lahko izdelani iz polietilenskih, poliestrskih, PVC
in armiranobetonskih materialov. |
(2) Prehodni (osnovni) del revizijskega jaška ima
minimalni premer DN 800 mm do globine 1,5 m in 1000 mm v
globini nad 1,5 m. Pokrovi naj bodo iz nodularne litine,
praviloma okrogle oblike, premera 600 mm, s trotočkovnim
zaklepanjem z varovalom pred nekontroliranim zapiranjem
ter protihrupno zaščito v primeru vgradnje v cestno
telo, z nosilnostjo 400 kN v povoznih površinah in
napisom KANALIZACIJA. Konstrukcija mora ustrezati
standardu EN 124. |
(3) Vsi pokrovi, dimenzij večjih od 600/600 mm,
morajo imeti vgrajen samodvižni hidravlični sistem. |
(4) Pri načrtovanju pokrovov jaškov na mešani
kanalizaciji ali kanalizaciji, ločeni za odvod komunalne
in padavinske odpadne vode, je treba upoštevati zračenje
kanalizacije. Projekt mora vsebovati natančen seznam
zračnih pokrovov jaškov. Le ti morajo biti pri ločenem
sistemu za odvajanje komunalne odpadne vode locirani
tako, da v času padavin ne omogočajo velikega dotoka
padavinske vode. Vgrajeni morajo biti izven utrjenih
površin, kjer je velika možnost vdora padavinskih vod
preko pokrovov jaškov. |
(5) Pokrovi jaškov morajo biti dostopni, vidni in
na nivoju terena. Ni dovoljeno zasipavanje pokrovov
jaškov z zemljo oziroma zniževanje le-teh pod nivo
terena. |
(6) Prenos obtežbe s pokrova na jašek oziroma
utrjeno površino okoli jaška mora biti izveden v skladu
s tipom jaška in navodili proizvajalcev jaškov. Stik med
jaškom in armiranobetonskim elementom pokrova jaška mora
biti izveden vodotesno. Pri vgradnji jaškov se morajo
upoštevati normativi za utrjevanje zemljine pri
zasipanju v okolici jaška, v izogib deformacijam in
poškodbam jaškov in kanalov pri zasipu. |
|
VII-II Črpališča |
|
43. člen |
Črpališča odpadnih vod se gradijo na območjih, kjer
odpadne vode ni mogoče odvajati gravitacijsko in jo je
treba prečrpavati na višji nivo terena. |
|
44. člen |
Pri dimenzioniranju črpališč je potrebno upoštevati: |
akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje
odpadne vode tudi pri minimalnem in maksimalnem dotoku,
čas akumuliranja med vklopoma črpalke je maksimalno 2
uri. Pri izračunu minimalne črpalne prostornine
akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje
dovoljeno število vklopov črpalk na uro glede na
karakteristike črpalk; |
črpališče mora biti opremljeno s peskolovom in čistilnim
jaškom za odstranjevanje maščob in plavajočih primesi v
odpadni vodi, peskolov mora biti lociran pred čistilnim
jaškom; |
čistilni jašek naj bo premera minimalno DN 1500 mm
zaradi boljšega umirjanja vode; |
čistilni jaški naj imajo vgrajeno fiksno sesalno cev s
fiksnim priključkom za zrak na globinah, večjih od 4 m,
za potrebe praznjenja; |
črpališče mora imeti dovolj manipulativnega prostora za
vgradnjo merilne opreme (ultrazvočnih in mehanskih
merilnikov nivoja odpadne vode); |
črpališče mora imeti fiksno lestev za dostop do črpalk; |
črpališče mora biti opremljeno z verigami za dvigovanje
in spuščanje črpalk; |
merilna oprema mora biti dostopna za potrebe
obratovalnih in vzdrževalnih posegov; |
premer tlačnega voda mora biti najmanj DN 80; |
zmogljivost črpalk se določa glede na maksimalni dotok v
akumulacijski sistem; |
črpališče z rezervnimi črpalkami mora biti krmiljeno
tako, da se rezervne črpalke izmenjujejo z aktivnimi. |
|
45. člen |
(1) Če je črpališče locirano na območju, kjer je
možen preliv brez večje ogroženosti recipienta
(vodotoka, jezera), je treba v črpališču vgraditi
elektro priključek za priklop mobilnega agregata.
|
(2) Na območju, kjer obstaja nevarnost večjih
posledic na okolje ob prelivu odpadne komunalne vode,
mora biti vgrajen stabilni agregat z avtomatskim zagonom
ali dvojno elektro napajanje iz javnega elektro omrežja. |
|
46. člen |
(1) Črpališče naj bo vodnjaške izvedbe ustreznih
dimenzij. Pokrito naj bo z neerjavečim pokrovom s
hidravličnim dvigom, ki se zaklepa. Črpališče mora imeti
vgrajen zračnik. Gradnja nadzemnega objekta je potrebna
pri črpališčih z grabljami. Objekt mora biti zaščiten z
ograjo in opremljen z napisno tablo o vrsti in
namembnosti objekta. Črpališča, ki so opremljena s
potopnimi črpalkami, morajo imeti elektro krmilne
omarice ustrezno varovane. |
(2) Elektro omarica z instrumenti in opremo za
kontrolo delovanja in napajanja objekta mora biti
locirana v neposredni bližini črpalnega bazena,
postavljena na betonski podstavek in izvedena po
predpisih oziroma zahtevah elektro distributerja. |
(3) Črpališča morajo biti procesno vodena in
povezana z nadzornim centrom vzdrževalca sistema (GSM). |
(4) Parametri procesnega vodenja in daljinskega
prenosa podatkov se definirajo za vsak projekt posebej. |
(5) Zagotoviti je treba pogoje, ki preprečujejo
nastanek kondenza in zmrzovanja. |
(6) Črpališče mora biti lahko dostopno z urejeno
dovozno cesto za specialna tovorna vozila. |
(7) Urejena mora biti tudi razsvetljava na
črpališču. |
(8) Neposredna okolica čistilnega jaška, krmilne
omarice ter samega črpališča naj bo asfaltirana. |
|
VII-III Tlačni vodi |
|
47. člen |
(1) Izvedbo tlačnega voda in izbiro materiala
narekujejo terenske razmere in dejanske možnosti
izvedbe. Globina vklopa tlačne cevi naj bo minimalno 0,8
m. |
(2) Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk
morajo biti s hidravličnim izračunom ugotovljena tlačna
nihanja za vsak vod, daljši od 20 m in predviden način
varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom. |
|
VII-IV Zadrževalni bazeni |
|
48. člen |
(1) To so objekti za odvod deževne vode. Grajeni
so z namenom, da del padavinskega odtoka začasno
zadržijo. S tem se doseže: |
·
zmanjšanje maksimalnega padavinskega odtoka in zato
potrebne manjše profile dolvodnih kanalov, |
·
zadržanje in delno čiščenje prvega vala močno onesnažene
padavinske vode. |
(2) Pri dimenzioniranju zadrževalnih bazenov, ki
so v sistemu javne kanalizacije, je treba: |
·
pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode,
predvsem prvi močno onesnaženi val, zadržati v sistemu
in ga odvajati na ČN, |
·
poleg izgradnje zadrževalnih bazenov izkoristiti tudi
zadrževalno kapaciteto obstoječe kanalske mreže, tako da
v primeru 10-letnega naliva ne bi prišlo do poplavljanja
terena. |
(3) Pri dimenzioniranju zadrževalnih bazenov na
lokalnih kanalskih sistemih je treba navedena določila
smiselno upoštevati in bazene dimenzionirati na podlagi
ustreznih tujih predpisov (predvsem ATV-A 128E). |
|
49. člen |
(1) Zadrževalni bazeni praviloma sestavljajo
naslednje enote: |
·
enote na dotoku v bazen (dotočni kanal, dotočna komora), |
·
akumulacija (pokrita/nepokrita, peskolov, korito za
sušni pretok, akumulacijski prostor, prelivna stena,
potopljene stene in drugo), |
·
enote na iztoku iz bazena (iztočni kanal, kanal za
prelito vodo z iztokom v odvodnik in drugo). |
(2) V bazene je po potrebi treba vgraditi
naslednjo opremo: |
·
čistilne elemente (avtomatske grablje, napravo za
kompaktiranje odpadkov s kontejnerjem, prekucnike za
izpiranje dna akumulacije, črpalke in mešala za usedline
ter drugo), |
·
regulacijske elemente (senzorje za merjenje pretoka in
nivoja, dušilke, zapornice in drugo), |
·
kontrolo delovanja naprav – brezžični ali kabelski
sistem zveze s prenosom podatkov v nadzorni center
vzdrževalne službe (postavitev antene na lokaciji
objektov, v prostoru upravljanja pa potrebno opremo,
vgrajeno v elektroomari). |
(3) Vgraditi je treba tudi nekatere inštalacije: |
·
tlačni sistem za izpiranje sten bazena; |
·
vodovodni priključek iz javnega vodovoda; |
·
nizkonapetostni elektro priključek iz omrežja z
možnostjo rezervnega napajanja iz mobilnega agregata; |
·
sistem za prisilno prezračevanje akumulacijskega
prostora - pri pokritih akumulacijah. |
(4) V primeru odvajanja padavinske vode v javno
mešano ali v ločeno kanalizacijo za padavinsko vodo
(meteorno kanalizacijo), je potrebno izdelati
hidravlični izračun in glede na hidravlično sposobnost
javne kanalizacije padavinsko vodo pred iztokom v javno
kanalizacijo zadrževati in kontrolirano, omejeno
odvajati. Iz projektne dokumentacije mora biti razviden
način zadrževanja padavinske vode z usedalnikom pred
omejenim iztokom v javno kanalizacijo. |
|
VII-V Razbremenilniki |
|
50. člen |
Razbremenilniki so objekti na kanalski mreži in služijo
za odvod padavinske vode. Gradimo jih z namenom, da v
času večjih padavin del padavinske vode odvajamo
neposredno v odvodnik in s tem znižamo maksimalne
pretoke v dolvodnih kanalih. |
|
51. člen |
Pri dimenzioniranju razbremenilnikov, ki so znotraj
centralnega sistema javne kanalizacije, je treba
upoštevati, da je pretežni del onesnažene padavinske
odpadne vode, predvsem prvi onesnaženi val, potrebno
zadržati v sistemu in ga odvajati na centralno čistilno
napravo. |
Pri dimenzioniranju razbremenilnikov na lokalnih
kanalizacijskih sistemih je treba navedena določila
smiselno upoštevati. Razbremenilnike moramo
dimenzionirati tako, da je zagotovljeno odvajanje
onesnažene padavinske vode, predvsem prvega močnega
onesnaženega vala, na čistilno napravo. |
|
VII-VI Peskolovi |
|
52. člen |
Peskolovi se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod
tam, kjer je treba preprečiti vnašanje peska in drugih
hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni morajo biti
tudi na vtoku v objekte (črpališča, razbremenilnike,
deževne bazene, čistilne naprave) na mešanem ali
padavinskem sistemu kanalizacije, kot samostojne enote
ali v kombinaciji z izločevalniki lahkih tekočin ali
maščob. Dimenzionirajo se tako, da izločajo hitro
usedljive snovi pri največjem možnem pretoku. Biti
morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden
strojni način odstranjevanja usedlin. Peskolovi, ki se
vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti
spričevalo o ustreznosti. |
|
VII-VII Lovilci maščob |
|
53. člen |
Lovilci maščob se vgrajujejo v mešano in ločeno
kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba iz
odpadne vode izločiti maščobe, ki jih po predpisih ni
dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo. Izdelani in
dimenzionirani morajo biti po veljavnih standardih. Biti
morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden
način odstranjevanja izločenih maščob. Če so vgrajeni na
kanalizacijskem priključku, so del interne kanalizacije
uporabnika, katerega dolžnost je skrb za vzdrževanje in
redno odstranjevanje izločenih maščob. Lovilci maščob,
ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo
imeti spričevalo o ustreznosti. Vgradnja lovilcev maščob
v objekte za pripravo hrane je obvezna. |
|
VII-VIII Meritve količin in parametrov
onesnaženja |
|
54. člen |
(1) Namen meritev je določitev količin in
parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov
onesnaževanja. Izvajajo se na stalnih merilnih mestih,
ki so locirana na vseh iztokih tehnoloških odpadnih voda
pred vtokom v kanalizacijski sistem, na KČN, na vseh
pomembnejših iztokih komunalne odpadne vode v odvodnike
ter na točkah, ki so pomembne za določitev parametrov na
samem kanalskem omrežju. Glede na količino tehnoloških
odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja KČN so meritve
lahko trajne ali občasne. |
(2) Meritve odpadne vode se morajo izvajati v
skladu z veljavnimi pravilniki, uredbami, standardi in
tehničnimi predpisi. |
|
VII-IX Čistilne naprave |
|
55. člen |
(1) Čistilne naprave za čiščenje odpadne vode
morajo ustrezati naslednjim zahtevam, ki morajo biti
upoštevane že pri načrtovanju objekta: |
upoštevani morajo biti veljavni predpisi in standardi za
to področje, |
nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti
zmanjšane na najmanjšo možno mero, |
projektirana uporabna doba objektov in naprav: 50 let za
gradbene objekte, 10 let za elektro opremo in 20 let za
strojno opremo, ki mora biti izdelana iz nerjavečih
materialov, |
dosežena mora biti predpisana vodotesnost bazenov in
drugih podobnih objektov, |
načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje, |
omogočeno mora biti povečanje oziroma spremembe procesov
na objektih in napravah, |
poraba energije mora biti zmanjšana na najmanjšo možno
mere, |
objekt mora biti zaščiten z ograjo in opremljen z
napisno tablo o vrsti objekta, |
čistilne naprave in MKČN morajo biti procesno vodene in
povezane z nadzornim centrom upravljavca. |
(2) Parametri procesnega vodenja in daljinskega
prenosa podatkov se definirajo za vsak projekt posebej. |
(3) ČN in MKČN morajo biti lahko dostopne z
urejeno dovozno cesto za specialna tovorna vozila. |
(4) V projektu mora biti predvideno varno in
ekonomično odstranjevanje zgoščin, trdih odpadkov in
odvečnega blata. |
(5) Pri zasnovi MKČN moramo upoštevati: |
podatke o sestavi vode, |
podatke o klimatskih razmerah in značilnosti lokacije, |
zahteve, ki se nanašajo na hrup, smrad, prah, pene,
vibracije in ostalo, |
posebne zahteve, ki se nanašajo na zasnovo ČN, |
posebne zahteve, ki se nanašajo na vzdrževanje, |
hidrogeološke podatke, |
podatke o vodotoku oziroma o prostoru za ponikanje. |
|
VII-X MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE |
|
56. člen |
(1) Pri načrtovanju, vgradnji in obratovanju MKČN
z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, je treba upoštevati
veljavne predpise in standarde za to področje. |
(2) Kapaciteta vgrajene MKČN mora biti skladna z
vsoto obremenitev vanjo stekajočih se odpadnih vod iz
priključenih objektov. V MKČN z zmogljivostjo, manjšo od
50 PE, je prepovedano odvajati industrijsko ali
padavinsko odpadno vodo. |
(3) MKČN mora biti vgrajena na mestu, ki je
dostopno za vozilo za izčrpavanje blata. Premer odprtine
za izčrpavanje blata ne sme biti manjši od 200 mm.
|
(4) Očiščeno komunalno odpadno vodo iz MKČN je
dovoljeno odvajati v podzemno vodo preko objekta za
ponikanje ali neposredno v površinsko vodo po zaprtem
jašku. |
(5) Lastnik MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50
PE, mora v celotnem obdobju obratovanja MKČN hraniti
dokumentacijo o opravljenih delih na MKČN, podatke o
ravnanju z blatom in podatke o izrednih dogodkih, ki
nastanejo med obratovanjem zaradi drugačne sestave
odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja
čistilne naprave iz podobnih razlogov, ter času
njihovega trajanja. |
(6) Lastnik MKČN mora omogočiti izvajalcu GJS
javne kanalizacije izvedbo Ocene obratovanja MKČN, ki
zajema kontrolo kapacitete MKČN, preverjanja ustreznosti
odvajanja odpadne vode v in iz MKČN in pregled delovanja
vgrajene MKČN. |
(7) Dovoli se vgradnja le certificiranih MKČN.
|
|
VIII. Lokalno krmiljenje in telemetrija |
|
57. člen |
(1) Pri projektiranju črpališč odpadnih voda in
ČN je treba poleg klasičnega projekta vključiti v
investicijski program tudi projekt sistema zvez in
avtomatizacije po zahtevah in pogojih upravljavca. |
(2) Izbira načina povezave med lokalnimi in
centralnim nadzornim sistemom je odvisna od topografije
terena. Vzpostavijo se lahko: |
·
GPRS povezava ali |
·
klasična telefonska povezava. |
(3) Projekt telemetrije mora v primeru uporabe
UKW povezave zajemati tudi elaborat UKW zveze ter
pridobitev ustreznih dovoljenj s strani ministrstva za
promet in zveze. |
(4) Zahteva se uporaba standardne opreme in
protokolov, ki mora biti absolutno kompatibilna z
obstoječo opremo in tehnologijo centralnega nadzornega
sistema ter v skladu z zakonodajo. |
(5) Komunikacija med centrom in posameznim
lokalnim sistemom mora biti omogočena na način
komuniciranja posameznih enot iz centra ter javljanje
posameznih lokalov v primeru kritičnih alarmov, ki jih
definira izvajalec GJS. |
(6) Za posamezne objekte (črpališča, ČN, …)
morajo biti določeni potrebni parametri meritev (npr.:
signal vstopa, signal delovanja črpalk, nivo, pretok,
signal napake, signal tarife na NN priključku, signal
izpada napetosti, alarm preliva, možnost krmiljenja iz
nadzornega centra, itd.) |
|
VIII-I. Zahteve za elektro instalacije in krmiljenje na
objektih in napravah |
|
58. člen |
(1) Črpališča odpadnih vod, ČN in MKČN so
postavljene praviloma na prostem. Montirana oprema mora
brezhibno delovati v vseh vremenskih pogojih, še posebej
takrat, ko so ti najbolj neugodni. To pa zahteva oziroma
narekuje vgradnjo in uporabo kvalitetnih materialov in
opreme v vsakem sklopu objekta. |
(2) Specifična poraba električne energije je na
teh objektih zelo velika in narekuje premišljeno izbiro
črpalnih agregatov in uporabo sodobnih krmilno -
regulacijskih naprav, ki zmanjšujejo porabo te energije
in ne obremenjujejo električno omrežje. |
(3) Redno vzdrževanje teh objektov zahteva
občasno popolno izpraznitev zbirnih komor. |
(4) Za kvaliteten nadzor obratovalnega stanja
naprav moramo stremeti k uporabi naprav in sklopov, ki
se med sabo povežejo preko interne mreže s standardnim
protokolom. |
(5) Smotrno je tudi programsko in krmilno
združevanje posameznih objektov, ki so si lokacijsko
blizu. |
(6) Pri projektiranju in montaži moramo
upoštevati: |
dobavo in vgradnjo kvalitetne opreme (izdelati
primerjavo nabavne cene kvalitetne opreme z višino
obratovalnih in vzdrževalnih stroškov za obratovalno
dobo opreme slabše kvalitete); |
zahteve merilnih naprav za njihovo pravilno delovanje; |
v primeru vodotesne izvedbe jaškov (brez praznotoka) je
treba uporabiti merilnike z IP68 zaščito ali pa izvesti
prisilno praznjenje in samodejni izklop naprav. |
(7) Gradbena obdelava razdelilnih omar mora biti
izvedena tako, da preprečuje vstop glodavcev in mrčesa v
njeno okolico in v notranjost. |
(8) Povezovalne oziroma kabelske cevi med
objektom in razdelilnikom morajo biti položene za vsak
vodnik posebej. Ustrezna zatesnitev cevi na obeh straneh
mora preprečiti vstop golazni vanjo. |
|
VIII-II Izvedba instalacije |
|
Razdelilniki |
|
59. člen |
Energetski priključek objekta mora biti izveden z
zemeljskim priklopom na fasadi objekta ali s prosto
stoječo omarico. V njej naj bo poleg merilne garniture
izvedena tudi prenapetostna zaščita I. stopnje.: |
Glavni razdelilnik mora imeti fizično ločen močnostni in
krmilni del, v kolikor je združen v celoto. |
Priklopi kablov na razdelilnik (sponke) morajo biti
vidno in krajevno ločeni. |
Zahtevana je ustrezno velika poliestrska izvedba z
zaklepanjem vrat. |
Izogibati se je treba montaži električnih elementov na
vrata. |
Vgrajeno mora biti grelno telo za sušenje oz. ogrevanje
notranjosti razdelilnika. |
Zahtevana je izvedba razdelilnika z zaprtim dnom in PG
uvodi kablov. |
V prosto stoječi izvedbi mora imeti nad sabo ustrezno
streho, ki zagotavlja servisni poseg tudi v slabem
vremenu. |
Na vstopu dovodnega kabla se pred glavnim stikalom
zahteva prenapetostna zaščita II. stopnje. |
Glavno stikalo mora biti izmenično, z možnostjo priklopa
objekta na pomožni agregat s pomočjo motorskega vtikača. |
V kolikor se zahteva TT zaščitni ukrep, mora biti le ta
izveden s funkcijo ponovnega vklopa. |
|
60. člen |
(1) Napajanje krmilnega dela in meritev mora biti
izvedeno preko ustreznega UPS-a, ki ima za sabo
prenapetostno zaščito III. stopnje: |
Krmilni del razdelilnika mora imeti vmesno ploščo na
kateri se nahajajo stikala za krmiljenje in
prikazovalnik, ki služi za kontrolo stanj, meritev,
izhodov, itd. |
Ločene merilne zanke so na krmilno enoto priključene
preko za to namenjenih 24 V troslojnih prenapetostnih
zaščit. |
Elementi morajo biti logično postavljeni: krmilnik v
zgornjem delu in pod njim elementi za prenapetostno
zaščito ter galvanska ločitev vhodnih in izhodnih
digitalnih signalov. |
Izogibati se križanju vodnikov, ki potekajo pred in za
zaščitami ali galvanskimi ločilniki. |
(2) Vse vtičnice izven razdelilnika morajo biti
montirane v posebni omarici ali ustrezni niši, v kolikor
je razdelilnik na prostem. |
|
Instalacije |
|
61. člen |
(1) Praviloma so naprave montirane na prostem in
zato se mora uporabljati ustrezen instalacijski
material, ki je odporen na mehanske poškodbe, vremenske
vplive in korozijo. |
(2) Črpališče mora imeti samodejno zunanjo
razsvetljavo. |
(3) Priključni kabli črpalk morajo biti ustrezne
dolžine, tako da zagotavljajo servisiranje črpalk in
omogočajo neposreden priklop na sponke v razdelilniku. |
(4) Ozemljitve kovinskih delov oziroma izenačitev
potenciala se mora izvesti z ločeno instalacijo. |
(5) Ozemljilni vodi zaščit morajo biti predvsem v
funkciji najkrajših možnih odvodnikov prenapetosti in ne
samo kot ozemljitev teh zaščit. |
(6) Šibkotočni del se izvede z ustreznimi
signalnimi kabli in ozemljenim plaščem na enem koncu. |
(7) Uporabiti se morajo dajalniki s plavajočo
analogno tokovno zanko 4-20 mA ali standardno interno
mrežo. Pri montaži se mora upoštevati navodila
posameznih proizvajalcev. |
(8) Za signalna stanja uporabiti stikala brez
gibljivih delov. |
Komunikacija med objekti |
|
62. člen |
(1) Prenos meritev in signalov med posameznimi
objekti poteka po telefonskem (TK 59) ali 4-žilnem
optičnem kablu, položenem na nivo cevovoda in
odmaknjenim najmanj 30 cm desno v smeri pretoka vode.
Kabli morajo biti iz enega kosa in zaključeni takoj po
vstopu v objekt z linijsko telefonsko prenapetostno
zaščito. |
(2) Prvotno poteka prenos podatkov med
posameznimi objekti lokalnega sistema ločeno po
posameznih parih. Med lokalnim centrom in centralnim
nadzorom poteka prenos preko standardnih modemskih
povezav. |
(3) V kolikor to ni izvedljivo, se prenos lahko
vrši preko brezžične GPRS (GSM) povezave. |
(4) Zveza se mora nemoteno vključiti v že
obstoječi komunikacijski sistem. |
|
IX. Kanalizacijski priključki |
|
IX-I Splošno |
|
63. člen |
(1) Kanalizacijski priključek je del interne
kanalizacije objekta, ki je v lasti uporabnika in je
namenjen odvajanju komunalne odpadne vode ločeno ali
skupaj s padavinsko odpadno vodo v javno kanalizacijsko
omrežje. |
(2) Za izvedbo in projektiranje kanalizacijskih
priključkov smiselno veljajo vsa druga določila tega
pravilnika, ki v tem poglavju niso posebej navedena. |
(3) Za vsak kanalizacijski priključek se izdela
projektna dokumentacija, ki upošteva potrebe uporabnika
in obvezno temelji na tehničnih karakteristikah javne
kanalizacije. Kanalizacijski priključek praviloma izvaja
izvajalec GJS. |
|
IX-I Primer interne kanalizacije s kanalizacijskim
priključkom na mešano javno kanalizacijo za odvod
komunalne odpadne in padavinske vode |
IX-III Primer interne kanalizacije z ločenim odvodom padavinske
vode in kanalizacijskim priključkom na javno kanalizacijo za
odvajanje komunalne odpadne vode – fekalno kanalizacijo
LEGENDA :
RJ = revizijski jašek
uporabnika
PrRJ = priključni revizijski
jašek na javnem kanalu
MP = mesto priključka
IX-IV Tehnični pogoji izvedbe
priključkov |
|
64. člen |
(1) Priključek (spoj na javno kanalizacijo) se
izvede praviloma s priključnim revizijskim jaškom PrRJ
pod kotom 45° v smeri toka vode v javnem kanalu, in
sicer na niveleto gladine stalnega pretoka v javnem
kanalu. |
(2) Pravilna priključitev na javno kanalizacijsko
omrežje: |
·
priporočljivo je, da so kote tal pritličja nad
kotami pokrovov jaškov na javni kanalizaciji in s tem
nad nivojem maksimalne gladine odpadne vode; |
·
ločeno odvajanje komunalne in padavinske
odpadne vode; |
·
pri objektih, ki so podkleteni, se komunalna
odpadna voda, ki nastaja v pritličju in zgornjih
nadstropjih odvede direktno v javno kanalizacijo; |
·
odpadno vodo iz kleti oziroma niže ležečih
prostorov ni dovoljeno priključiti direktno na javno
kanalizacijo. Dovoljeno jo je priključiti samo preko
hišnega črpališča; |
·
zaščita pred poplavitvijo z vgradnjo povratne
lopute je dovoljena izjemoma, ob zavedanju uporabnika:
(1) da se ob pojavu visoke vode v javni kanalizaciji
odtoki v objektu ne uporabljajo, (2) da za loputo nimajo
priključene padavinske vode, (3) da redno skrbijo za
čiščenje lopute in (4) skrbijo za tehnično brezhibnost
vgrajene lopute; |
·
zagotovljena mora biti zadostna hidravlična
prevodnost hišnega kanalizacijskega priključka in
interne kanalizacije ter zračenje kanalizacijskega
priključka preko pokrovov jaškov, v nasprotnem primeru
lahko prihaja do poplavitev iz priključkov, kar je zelo
pogost pojav; |
·
v primeru, da v obstoječih objektih poteka
interna kanalizacija za odvod padavinske vode pod
objektom, mora biti grajena vodotesno, brez vmesnih
priključkov, jaškov ali sifonov, ki bi omogočali
poplavitev objekta. |
65. člen |
Vse spremembe smeri kanalizacijskih priključkov v
neposrednem območju priključitve na javni kanal se lahko
izvajajo le z uporabo lokov do največ 45°. |
|
66. člen |
Revizijski jaški na kanalizacijskih priključkih do
globine dna priključne cevi do 1,30 m pod terenom so
lahko notranjega premera 600 mm, globlji jaški pa so
notranjega premera 800 mm. |
|
67. člen |
Najmanjši profil kanalizacijskega priključka je DN 150
mm. |
|
68. člen |
Priporočljiv minimalni padec kanalizacijskega priključka
je 2 %ₒ, vendar ne manj kot 1 %ₒ. |
|
69. člen |
Odvod odpadnih voda se lahko izvede neposredno, če je
kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo
nameščeni sanitarni elementi, najmanj 10 cm nad koto
pokrova bližjih revizijskih jaškov na javnem kanalu. |
|
70. člen |
Če je kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali
bodo nameščeni sanitarni elementi, nižja od kote pokrova
najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu,
povišana za 10 cm, se odpadne vode iz više lociranih
prostorov ali objektov preko interne kanalizacije vodijo
ločeno do zunanjega revizijskega jaška na javnem
kanalizacijskem priključku. Iz kletnih prostorov pa se
ločeno odvajajo odpadne vode preko ustrezno
dimenzioniranega internega črpališča do istega zunanjega
revizijskega jaška. |
|
71. člen |
Odsek tlačnega voda iz internega črpališča mora potekati
višje od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na
javnem kanalu. Če to ni možno, mora biti v tlačni vod
vgrajena nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj
neodvisnima zaporama, pri čemer se mora zapirati ena
zapora samodejno pri zajezitvah (povratna loputa), drugo
zaporo pa je možno odpreti oziroma zapreti. V tem
primeru mora biti sestavni del dokumentacije podpisana
izjava uporabnika, da v celoti krije stroške ob
morebitni preplavitvi objekta. |
|
72. člen |
Izjemoma je pri ločenih sistemih javne kanalizacije
možna neposredna priključitev odvoda odpadnih voda iz
kletnih prostorov, katerih kota tal je do 50 cm pod koto
pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu
– kota temena javnega kanala na tem mestu pa je najmanj
80 cm pod koto tal kleti, z uporabo nepovratnih zaklopk,
kot je to predvideno v prejšnjem členu. Tovrstne rešitve
se lahko predvidijo in izvedejo le v individualnih
objektih, kjer je to v osebnem interesu lastnika
objekta. Tudi v tem primeru mora biti sestavni del
dokumentacije podpisana izjava uporabnika, da v celoti
krije stroške ob morebitni preplavitvi objekta. |
|
IX-V Posebni pogoji |
|
73. člen |
(1) Če vsebnost odpadnih voda uporabnika
prekoračuje mejne vrednosti za iztok v javno
kanalizacijo, mora biti na interni kanalizaciji vgrajena
ustrezna čistilna naprava in na kanalizacijskem
priključku izveden merilni jašek v skladu z določili
tega pravilnika. |
(2) Če je zaradi potreb uporabnika in vrste javne
kanalizacije (mešani sistem) dovoljeno na javno
kanalizacijo, poleg komunalne odpadne vode, priključiti
tudi padavinske vode, se interna kanalizacija za
odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode izvede
ločeno tako, da se združi v zadnjem revizijskem jašku
pred priključitvijo na javni kanal. |
(3) Greznične gošče iz obstoječih greznic, blato
iz MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih
greznic se mora odvažati izključno na Centralno čistilno
napravo Murska Sobota. Odvažanje in odlaganje v javno
kanalizacijo, okolje (kmetijske površine in ostala
zemljišča), v površinske ali podzemne vode je strogo
prepovedano. |
(4) Lastniki objektov in naprav lahko
vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje
kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic, MKČN s
pogodbo prenesejo na izvajalca javne službe ali na drugo
pravno osebo, ki izvaja te storitve. |
|
IX-VI Drugi pogoji |
|
74. člen |
(1) Kanalizacijski priključek na javno
kanalizacijo se lahko izvede, ko izvajalec GJS na osnovi
zahtevka uporabnika in predložene dokumentacije, v
kateri so upoštevani izdani projektni pogoji, izda
soglasje za priključitev na javno kanalizacijsko
omrežje. Neposredna priključitev na javni kanal se lahko
izvede samo pod nadzorom izvajalca GJS, ki izvede
prijavo kanalizacijskega priključka. Lastnik
kanalizacijskega priključka mora izvajalcu GJS
predložiti potrdilo o vodotesnosti hišnega priključka in
posnetke pregleda s TV kamero. |
(2) Pred zasipom kanalizacijskega priključka je
obvezna izvedba katastrskega posnetka v skladu z zbirnim
katastrom podzemnih komunalnih vodov. Katastrski
posnetek je treba predati izvajalcu GJS, ki izvrši vnos
posnetka v zbirni kataster. |
(3) Izvajalec GJS ima skladno z 8. členom odloka
javno pooblastilo za vodenje katastra komunalnih naprav
in evidenc, kjer se vodijo podatki tudi o: |
objektih in napravah sekundarnega in primarnega javnega
kanalizacijskega omrežja, |
KČN in MKČN, |
kanalizacijskih priključkih. |
|
X. Preizkušanje kanalov |
|
75. člen |
(1) Zmogljivost sistemov za odvod vode je treba
preizkušati in presojati med gradnjo, pri rekonstrukciji
in obnovi, po zaključku posamezne gradbene faze, kot
tudi med celotnim obdobjem uporabe. |
(2) Med samo gradnjo se izvede vmesni tlačni
preizkus pri obteženih ceveh in odprtih spojih. Tega je
treba izvajati za vsak odsek med dvema revizijskima
jaškoma. Ustreznost vmesnih tlačnih preizkusov mora
potrditi nadzornik izvajalca GJS z vpisom v gradbeni
dnevnik. Ob končanju del se mora izvesti končni tlačni
preizkus. |
(3) Preskusi in presoje obsegajo: |
preizkusi tesnosti z vodo, po standardu SIST EN 1610; |
preizkus tesnosti z zrakom, po standardu SIST EN 1610; |
preizkus infiltracije; |
preizkus s pregledom pohodnih kanalov; |
pregled kanalov s TV kamero; |
določitev sušnega odtoka; |
nadzor dotokov v sistem; |
nadzor nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na
izpustnih mestih v odvodnik; |
nadzor nad strupenostjo in eksplozivno plinov (mešanic
plinov z zrakom) v sistemu; |
nadzor nad dotokom na čistilno napravo. |
(4) Izbira vrste preizkusov in presoj je odvisna
od tega, ali gre za nov ali obstoječ sistem za odvod
vode. Preizkus tesnosti se opravi na vsakem
novozgrajenem, rekonstruiranem ali obnovljenem kanalu.
Zapisnik o uspešno opravljenem preizkusu tesnosti je
sestavni del investicijske dokumentacije. |
|
XI. Vzdrževanje in obnova javne kanalizacije |
|
76. člen |
(1) Na objektih javne kanalizacije je izvajalec
GJS odgovoren za izvajanje vzdrževalnih del. Vzdrževanje
javne kanalizacije zajema izvedbo del, s katerimi se
ohranja ali povečuje zanesljivost, uporabnost in
vrednost javnega kanala, s čimer se ne posega v
namembnost, v konstrukcijo objektov in zunanji videz.
|
(2) Obnovitvena dela na javni kanalizaciji se
štejejo za dela v javno korist. Dela v javno korist so
dela na objektih javne infrastrukture, s katerimi se
nadomesti kanalizacijski vod in z njim povezana oprema,
kot predpisuje zakonodaja (ZGO). |
|
77. člen |
(1) Pred začetkom obnove mora biti izdelana
dokumentacija, katere sestavni del je: |
·
analiza obstoječega stanja, poškodb (število
ugotovljenih lokalnih poškodb na cevovodu ali napravah
na podlagi pregledov s TV kamero, opravljenih meritev
pretokov in preizkusov tesnosti, hidravlične in statične
presoje dimenzij in padcev, evidence popravil, evidence
motenj, kot so preplavitve, zamašitve, porušitve,
posedanja itd.), |
·
situacija obstoječega voda, objekta ali naprave, |
·
situacija ostalih obstoječih komunalnih vodov na
obravnavanem območju, |
·
predlog rešitve – obnova ali zamenjava, |
·
stanje obremenitev in obstoječih pogojev vgradnje, |
·
omejitve pri predvidenih gradbenih posegih (promet,
dostopnost do objektov), |
·
popis del s predračunom. |
(2) Po opravljenih vzdrževalnih delih in obnovah
mora biti izveden tesnostni preizkus in pregled s TV
kamero vzdrževanega oziroma obnovljenega
kanalizacijskega omrežja. |
|
XII. Označevanje kanalizacijskih sistemov |
|
|
|
78. člen |
(1) Vsi obstoječi in novozgrajeni kanalizacijski
sistemi, vključno s kanalizacijskimi priključki, morajo
biti geodetsko posneti v skladu z zbirnim katastrom
podzemnih komunalnih vodov. Kataster komunalnih vodov se
vodi v obliki digitalnega katastra. |
(2) Predaja izdelanega katastra upravljavcu
digitalnega katastra kanalizacijskega sistema mora biti
izvedena v digitalni obliki v skladu z Navodilom
katastra vodovoda in kanalizacije, izdelanim pri
izvajalcu GJS javne kanalizacije. |
|
XIII. Pregled projektov |
|
79. člen |
Vsi predvideni posegi ali gradnje, ki se izvajajo in
vplivajo na obstoječe ali predvideno obratovanje
kanalizacijskega sistema, morajo biti projektno obdelani
v skladu z veljavnimi predpisi, zakonodajo in s tem
pravilnikom. Vsi ti projekti morajo biti izvajalcu GJS
javnega kanalizacijskega sistema predloženi v pregled in
soglasje. Izvajalec GJS ima pravico nepopolno
dokumentacijo zavrniti in zahtevati njeno dopolnitev,
skladno z določbami tega pravilnika in izdanih
projektnih pogojev. |
|
XIV. Nadzor |
|
80. člen |
(1) Investitor, ki gradi ali rekonstruira
kanalizacijsko omrežje z objekti in napravami, ki jih bo
po izgradnji prevzel v upravljanje izvajalec GJS, mora
pridobiti ustrezno soglasje izvajalca GJS. |
(2) Izvajalec GJS izvaja kontrolo upoštevanja
projektnih pogojev pri izvajanju del ob/na obstoječi ali
predvideni javni kanalizaciji. Za vse posege v omrežje
javne kanalizacije vrši izvajalec GJS upravljavski
nadzor, po potrebi in lastni presoji, skladno s pogoji
iz izdanih projektnih pogojev in soglasij, odloka o
odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne
vode za območje občine Benedikt, tega pravilnika in
ostalih predpisov in standardov, ki veljajo za tovrstno
področje. |
|
XV. Oblikovanje cen storitev odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne, industrijske in padavinske vode |
|
XV-I Obračun odvajanja in čiščenja komunalne odpadne
vode uporabnikom z lastnimi zajetji vode |
|
81. člen |
Pri uporabnikih, ki so priključeni na javno kanalizacijo
in razpolagajo z lastnimi zajetji vode, se kot osnova za
obračun, ob predložitvi ustreznih potrdil, upošteva
količina zajete vode, merjena z vodomerom, ki ustreza
veljavnim predpisom za obračun porabljene vode, pri
čemer se odšteje morebitni delež vode, uporabljen v
reprodukcijske namene (kmetijstvo, industrija).
Uporabnikom, ki nimajo vgrajenih vodomerov, se
zaračunava pavšal v višini 50 m3/osebo/na leto.
|
|
XV-II Obrt in industrija |
|
82. člen |
Z izvajalcem GJS sklenejo posebno pogodbo uporabniki, ki
niso upravičenci gospodarske javne službe (obrt,
industrija). Cena storitve za te uporabnike se oblikuje
v skladu z veljavno zakonodajo in v odvisnosti od
parametrov onesnaženosti odpadne vode. |
|
83. člen |
(1) Prispevek za čiščenje je odvisen od količine
in obremenjenosti odpadne vode: |
P = Q * F * C |
P = prispevek v EUR/mesec |
Q = količina odvedene vode v m3/mesec |
F = skupni faktor onesnaženja odpadne vode (vsota
faktorjev komunalnega, dodatnega in hidravličnega
onesnaženja odpadne vode) do 600 mg O2/l, celokupni
dušik do 40 mg/l, in celokupni fosfor do 5 mg/l. |
C = cena za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode z
naslednjo sestavo: usedljive snovi 5ml/l, KPK(d) 600 mg
O2/l, celokupni dušik 40 mg N/l in celokupni fosfor 5 mg
P/l ( povprečne vrednosti odplak običajnega
gospodinjstva). |
(2) Za povprečno gospodinjstvo velja vrednost
skupnega faktorja onesnaženja F=1. |
|
84. člen |
(1) Osnova za izračun faktorja onesnaženja so
pretočne količine, izmerjene na merskem mestu, in
rezultati analize vsebnosti odpadnih snovi v vodi, ki
jih opravi pooblaščeni izvajalec monitoringa.
|
(2) Med dvema meritvama se za izračun upošteva
faktor onesnaženja, ki je bil določen na osnovi podatkov
predhodne meritve. |
(3) Vzorec se odvzame nenapovedano. V primeru, da
izvajalec GJS dvomi v verodostojnost podatkov
opravljenih meritev, ima pravico na lastne stroške
naročiti dodatno meritev, ki jo opravi drug pooblaščen
izvajalec monitoringa. |
|
85. člen |
(1) Komunalno onesnaženje odpadne vode je
določeno z vsebnostjo usedljivih snovi (5 ml/l),
kemijskega onesnaženja (600 mg O2/l, izmerjeno po
dikromatni metodi), dušika (40mg/l) in fosforja (5
mg/l). |
(2) V primeru, da so te vrednosti prekoračene, se
obračuna faktor komunalnega onesnaženja s pomočjo
naslednje formule: |
fk = faktor komunalnega onesnaženja |
A = množina usedljivih snovi v ml/l |
KPKd = kemijska poraba kisika (mg O2/l)
določena s pomočjo dikromatne metode |
N = celokupni dušik (mg/l) |
P = celokupni fosfor (mg/l) |
|
86. člen |
(1) Če odpadna voda vsebuje tudi škodljive snovi,
katerih vsebnost je omejena s predpisi o emisiji snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaževanja, se k faktorju komunalnega onesnaženja
prišteje faktor dodatnega onesnaženja. Osnova za izračun
faktorja dodatnega onesnaženja je koncentracija tiste
nečistoče, ki presega zakonsko dovoljeno vrednost: |
fd = faktor dodatnega onesnaženja
zaradi previsoke vsebnosti škodljive snovi |
C = vsebnost nečistoče v preiskovanem
vzorcu vode |
CMDK = maksimalno dopustna vsebnost odpadne
snovi v vodi. |
|
(2) V primeru, ko pH vrednost odpadne vode
presega zgornjo ali spodnjo s predpisi dovoljeno
vrednost, se obračuna faktor dodatnega onesnaženja
zaradi neustrezne pH vrednosti po formuli: |
fdpH = faktor dodatnega onesnaženja zaradi
neustrezne pH vrednosti
ΔpH = pH - pH2 v primeru, ko je pH vrednost nad
zgornjo dovoljeno vrednostjo
ΔpH = pH3 - pH v primeru, ko je pH vrednost pod
spodnjo dovoljeno vrednostjo
pH = izmerjena pH vrednost
pH3 = spodnja dovoljena vrednost
pH2 = zgornja dovoljena vrednost
(3) Če odpadna voda vsebuje hkrati več odpadnih snovi, ki
presegajo dovoljene vrednosti, se faktorji dodatnega onesnaženja
za te snovi medsebojno seštevajo:
fd = skupni faktor dodatnega onesnaženja
n
Σf di = vsota posamičnih faktorjev onesnaženja
i=1
n = skupno število različnih vrst onesnaženja,
katerih vsebnost v odpadni vodi presega
zakonsko dovoljene vrednosti.
87. člen
Faktor hidravlične preobremenitve sistema se upošteva pri
velikih onesnaževalcih, ki nimajo zgrajenih egalizacijskih
bazenov in ob proizvodnih konicah ali ob dotoku meteorne vode v
času intenzivnih padavin, kadar vode prekomerno obremenijo javni
kanalizacijski sistem, povzročijo motnje v delovanju čistilne
naprave in povečajo stroške. Osnova za obračun je dnevni pretok,
izmerjen na merskem mestu. V primeru, da dnevni pretok ne
presega povprečnega letnega pretoka, izraženega v m3/dan, se
upošteva, da je faktor hidravlične obremenitve enak nič. V
nasprotnem primeru se faktor izračuna s pomočjo formule:
fh = faktor hidravlične obremenitve
m
Σ Qhdi = vsota dnevnih pretokov m3/dan za tiste dni v
mesecu, ko je bil dnevni pretok višji i = 1 od
povprečnega letnega pretoka
v = število dni v mesecu, ko je bil dnevni pretok
višji od povprečnega pretoka
m = število dni v mesecu
QL = povprečni letni pretok izražen v m3/leto
88. člen
(1) Skupni faktor onesnaženja odpadne vode se izračuna s
pomočjo formule:
F = skupni faktor onesnaženja odpadne vode
fk = faktor komunalnega onesnaženja
fd = skupni faktor dodatnega onesnaženja
fh = faktor hidravlične obremenitve.
(2) Parametri, ki se upoštevajo pri izračunu faktorja
dodatnega onesnaženja, se določijo na podlagi opravljenih prvih,
s predpisi določenih meritev.
(3) V primeru, da nobena od nečistoč ne presega
zakonsko določenih vrednosti, se za izračun upošteva fd=0.
(4) Če je komunalni faktor onesnaženja manjši od 1, se
v formuli za izračun upošteva vrednost fk=1.
(5) Če je skupni faktor onesnaženja manjši od 1, se v
formuli za izračun upošteva F=1.
XV-III Mersko mesto
89. člen
Pri večjih onesnaževalcih, kjer dnevno nastane več kot 15 m3
odpadne vode in ta lahko vsebuje nevarne snovi, se zgradi mersko
mesto z merilnikom pretoka z vzorčevalnikom. Merilnik pretoka
mora imeti digitalni izhod in GSM-GPRS povezavo do nadzornega
centra na GJS. Biti mora atestiran in umerjen s strani
pooblaščene institucije, zapečaten in izvajalcu GJS ter
pristojnim inšpekcijskim službam kadarkoli na vpogled.
90. člen
Mersko mesto in merilnik pretoka je dolžan zgraditi in
vzdrževati uporabnik javne kanalizacije. Ob rednem in izrednem
vzdrževanju merilnika pretoka mora biti prisotna tudi odgovorna
oseba upravljavca.
91. člen
Izvajalec GJS ima, poleg rednih pregledov merilnika pretoka,
pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da
je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške preizkusa
uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec kanalizacije.
92. člen
V
primeru okvare merilnika pretoka, se za čas do odprave napake
zaračuna povprečna količina obračunane vode v preteklem
obračunskem obdobju. Če uporabnik ne odpravi napake na merilniku
pretoka v roku osmih dni, jo ima v njegovem imenu in na njegove
stroške pravico odpraviti izvajalec GJS kanalizacije.
93. člen
Uporabnik je dolžan urediti mersko mesto in merilnik pretoka
skladno s pogoji tega odloka v roku 24 mesecev od sprejetja
odloka.
XVI. Prehodne in končne določbe
94. člen
Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in
začne veljati 15. dan po objavi.
Številka: 35405-4/2018-4
Datum: 20.6.2018
|
Občina
Benedikt |
|
Milan Gumzar, župan |
|
|