Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP(106/10 POPR.), 43/11- ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13) in na podlagi  Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 18. redni seji dne, 15.6.2017 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU (OPPN) ZA POSLOVNO CONO VOJNIK

I.              Splošne določbe

1. člen

S tem odlokom se, ob upoštevanju usmeritev Prostorskega plana Občine Vojnik (Ur. List RS štev. 79/04), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Poslovno cono Vojnik (v nadaljevanju OPPN), izdelovalca AR projekt d.o.o., Planinska cesta 5, 8290 Sevnica, izdelanega pod št. 4/15.

2. člen

Določbe tega odloka dopolnjujejo:

1.      Tekstualni del

2.      Grafične priloge.

II.             Meja območja urejanja

3. člen

Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje, ki je na vzhodnem delu omejeno z regionalno cesto RII-430/0282 Višnja vas - Celje, na jugu z nepozidanimi kmetijskimi površinami, na zahodu s kmetijskimi površinami ter na severu z odprtim meteornim odvodnikom.

Velikost območja prostorske ureditve znaša 4760,00m2.

Zemljišče je v naravi travnik. Na obravnavanem območju ni zgrajenih objektov.

Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je zemljiški kompleks s parc. štev. 841 in 842 k.o. Vojnik trg.

Izven območja OPPN bo potekala izvedba priključitve območja na električno, kanalizacijsko in vodovodno omrežje.

III.            Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

4. člen

Občinski podrobni prostorski načrt obravnava gradnjo objektov za poslovno,  trgovsko, storitveno, servisno in obrtno dejavnost oziroma terciarno dejavnost s pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.

5. člen

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:

·       gradnja novih objektov,

·       redna investicijska in vzdrževalna dela,

·       rušitve in nadomestne gradnje,

·       dozidave in nadzidave objektov,

·       rekonstrukcije objektov,

·       spremembe namembnosti.

6. člen

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:

V območju 80m varovalnega pasu je možna gradnja naslednjih objektov:

·       12410 postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z  

·       njimi povezane naprave;

·       12420 garažne stavbe;

·       12510 industrijske stavbe

·       12520 rezervoarji, silosi in skladišča, razen za vnetljive tekočine in pline ter     

·       vnetljiva goriva in energente;

·       Izven 80m varovalnega pasu daljnovoda je na območju OPPN možna  tudi gradnja:

·       12203 druge poslovne stavbe

·       12301 trgovske stavbe

·       12304 stavbe za storitvene dejavnosti

·       gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in

·       telekomunikacijska infrastruktura),

·       oporni zidovi,

·       nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov.

7. člen

Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditve zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje območja v njegovi morfologiji.

Objekti:

·       - lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so večja odstopanje glede lege objekta v smeri sever-jug in vzhod-zahod s spremembami uvozov pod pogojem, da se ne posega v cono  preglednosti, da so zagotovljeni določeni odmiki od sosednjih zemljišč in   upravljavcev prometnega in energetskega omrežja;

·       horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetski zazidalni situaciji. Ker vsebina posameznih objektov ni natančno definirana, so možna večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest in ustrezni odmiki od javne infrastrukture.

·       vertikalni gabarit: Objekti bodo etažnosti P ali P+1N+2N. Dopustna je možnost fazne gradnje. Višina etaž mora biti prilagojena tehnološkemu načrtu, zato etažnost pri teh objektih ni omejena, dovoljena je izvedba medetaž oziroma je lahko objekt zasnovan več etažno pod pogojem, da ne presega maksimalno določeno višino 10,00 m nad koto ± 0,00m (kota zunanje ureditve) pri objektih izven varovalnega pasu.

·       konstrukcija: montažna, betonska, jeklena in klasična zidana,

·       streha: strehe so dvokapne, enokapne ali ravne, minimalnega naklona, skrite za zaključnim strešnim vencem ali masko. Dovoljena je izvedba drugačnih oblik streh s svetlobnimi trakovi in kupolami. Na strehi je dovoljena postavitev tehnoloških naprav pod pogojem, da so skrite za masko in ne presegajo določeno maksimalno višino objekta. Prav tako so dovoljene postavitve fotovoltajike za pridobivanje električne energije.

·       fasada: je klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč in stekla. Objekti se lahko obložijo s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.

·       oblikovanje odprtin: svobodno,

·       zunanja ureditev parcele:  ker  vsebina posameznih objektov ni natančno definirana, so možna večja odstopanja od uvozov na parcele in ureditve parkirnih površin. Parkirišča se lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovana, ali asfaltirana, manipulativne površine se asfaltirajo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi in ogradi z zaščitno ograjo.

·       faznost gradnje objekta: objekti se lahko gradijo fazno, s tem da je ena faza konstrukcijska in funkcionalno zaključena celota.

8. člen

Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.

Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:

·       ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovane ali asfaltirane,

·       reklamne table in napise s komercialnim namenom je dovoljeno postaviti na

·       lastnem zemljišču,

·       osvetlitev reklamnih tabel mora biti izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.

IV.           Pogoji za infrastrukturno urejanje območja

9. člen

Prometno omrežje:

Območje se nahaja ob regionalni cesti RII-430, odsek 0282 Višnja vas – Celje na stacionaži od 1,700 do km 1,740.

Prometno se bo območje OPPN navezovalo na regionalno cesto preko na novo predvidenega cestnega priključka po sistemu desni uvoz in desni izvoz zaradi obstoječih cestnih priključkov na nasprotni strani regionalne ceste. Križišče je potrebno opremiti s prometnim znakom »križišče s prednostno cesto« in »obvezna smer«.

Pri načrtovanju prometnega omrežja so bile upoštevane smernice RS, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste ter idejna zasnova rekonstrukcije obstoječe državne ceste – idejna zasnova št. 5920, izdelovalca BRP Velenje, oktober 2008.

Vsak objekt na območju urejanja mora imeti zadostno število parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti in zagotovljeno obračanje vozil na lastni parceli.

Prometne površine na obravnavanem območju morajo biti opremljene s predpisano talno in vertikalno signalizacijo.

Morebitna prečkanja komunalnih vodov preko trase regionalne ceste, se morajo izvesti s prevrtanjem pravokotno (± 15º) na os regionalne ceste izven območja cestnih priključkov (minimalni odmik 5,00m) v minimalni globini 1,20m (teme zaščitne cevi), zaščitna cev pa mora segati minimalno 5,00m od roba asfalta regionalne ceste. Trase komunalnih vodov morajo potekati izven vozišča regionalne ceste.

Na obravnavanem območju je potrebno predvideti zadostno število parkirnih mest in sicer:

·       1 PM / 20m² neto površine - prodajnih površin

·       1 PM / 40m² neto površin - pisarniških površin

·       1PM/50m2 neto površine ali 1PM/2 zaposlena - obrtni in industrijski obrati

·       1PM/150m2 neto površine ali 1PM/2 zaposlena - skladišča

·       1PM/30m2 BTP vendar ne manj kot 2PM - poslovni prostori s strankami

·       1PM/2 zaposlena - poslovni prostori brez strank

·       Pri usmeritvi pešcev na peš dostop do objektov, mora biti le-ta v križišču ustrezno varovan (ograja ipd.), usmerjen in označen.

Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte, si morajo posamezni investitorji za priključevanje in gradnjo v varstvenem pasu regionalne ceste, pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavcev k projektni dokumentaciji. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljalcem.

10. člen

Kanalizacijsko omrežje:

Pri načrtovanju kanalizacijskega omrežja so bile upoštevane smernice Vodovod – Kanalizacija Celje.

Komunalne odpadne vode in meteorne vode je potrebno odvajati ločeno. Na območju poselitve je obvezna priključitev objektov na javno kanalizacijo (Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode – UL RS, št. 98/2015).

Za odvajanje komunalnih odpadnih vod z območja obravnavanega OPPN je potrebno zgraditi fekalno kanalizacijo, ki se lahko priključi na obstoječ javni fekalni kanal, ki se nahaja južno od obravnavanega OPPN, preko revizijskega jaška št. 21′ na koti najmanj 256,43m nadmorske višine ali višje. Predvidena fekalna kanalizacija se lahko priključi tudi na obstoječ fekalni kanal št. 500108 preko enega od obstoječih revizijskih jaškov, če je takšna priključitev višinsko izvedljiva. Priključitev na javni kanal št. 500108 preko jaška št. 49 je možna na koti najmanj 264,25m nadmorske višine ali višje, priključitev preko jaška št. 48 pa na koti najmanj 264,05m nadmorske višine ali višje.

Pred izdajo »Soglasja k projektnim rešitvam« za prvi objekt iz območja OPPN je potrebno izdelati načrt predvidene fekalne kanalizacije, v njem označiti do kod bo predvidena kanalizacija javna in si za ta načrt pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije. Predvidena kanalizacija mora biti zgrajena in predana v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo »Soglasja za priključitev« za prvi objekt iz območja OPPN.

Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN je potrebno predvideti meteorno kanalizacijo, ki bo odvajala meteorne vode v površinski odvodnik. Pred izdajo »Soglasja k projektnim rešitvam« za prvi objekt iz območja obravnavanega OPPN je potrebno izdelati načrt predvidene meteorne kanalizacije in v njem označiti do kod bo predvidena kanalizacija javna in si zanj pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije. Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oz. v vodotoke Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Vojnik Ur. list RS št. 73/14, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo – Ur. list RS št. 64/12, 64/14), zato je potrebno meteorne vode s streh in povoznih površin  predvideti zadrževanje meteornih vod oz zadrževalne bazene, prepustne povozne površine in podobne rešitve, ki morajo biti prikazane v projektu. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje v površinski odvodnik.

Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi mora upravljalec objekta prd iztokom v površinski odvodnik ali meteorno kanalizacijo mehansko obdelati v usedalniku in lovilcu olj ali čistilni napravi padavinske vode, ko gre za površine, ki so navedene v 17. členu Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS št. 64/12, 64/14). Za lovilec olj je potrebno voditi obratovalni dnevnik v skladu z Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS št. 64/12, 64/14).

V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Ur. list RS št. 35/96, 29/2000, 106/01).

Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti projektne pogoje in soglasje za priključitev in soglasje k projektni dokumentaciji upravljavca za priključek na kanalizacijsko omrežje.

11. člen

Vodovodno omrežje:

Pri načrtovanju vodovodnega omrežja so bile upoštevane smernice Vodovod – Kanalizacija Celje.

Pred gradnjo uvoza je potrebno obstoječ star javni vodovod LŽ DN/ID 175mm, ki se nahaja na območju uvoza, zamenjati z vodovodom iz duktilne litine LŽ-N DN/ID 200mm na stroške investitorja.

Objekti se nahajajo v območju vodovodnega sistema Celje. Za oskrbo objektov s pitno vodo je potrebno sprojektirati vodovod brez slepih vodov, ki bo navezan na obnovljen odsek obstoječega javnega vodovoda LŽ DN/ID 175mm.

Pri projektiranju vodovoda je potrebno upoštevati tudi zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. Na območju OPPN sta predvidena dva hidranta. Hidranti zunaj objektov morajo biti del internega vodovodnega omrežja.

Pred izdajo »Soglasja k projektnim rešitvam« za prvi objekt iz območja obravnavanega OPPN je potrebno za predviden vodovod izdelati načrt vodovoda in si zanj pridobiti soglasje upravljalca javnega vodovoda. Predviden vodovod mora biti zgrajen in predan v last občini in upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo »Soglasja za priključitev« za prvi objekt iz območja OPPN.

Lokacija vodomernega jaška mora biti usklajena z upravljavcem vodovoda. Praviloma se nahaja na nepovoznih površinah v neposredni bližini objekta. Jašek mora biti dostopen upravljavcu vodovoda.

Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja za priključek. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

12. člen

Električno omrežje:

Na območju OPPN poteka  DV 220 kV Cirkovce – Podlog. Upoštevati je potrebno širine elektroenergetskih varovalnih pasov na podlagi 468. člena Energetskega zakona EZ-1 (Ur. list RS št. 17/2014), ki znaša za daljnovode napetostnega nivoja 220 in 400kV: 80m(40m levo in 40m desno od osi DV).  V območju 80m varovalnega pasu daljnovoda občinski podrobni prostorski načrt obravnava gradnjo objektov skladno s pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanje dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. List RS, št. 101/2010).

Za območje predvidene gradnje je izdelan elaborat, katerega je izdelal Mikrovar d.o.o., energetika-razsvetljava pod številko 4/15/-/01/17, februar 2017. Elaborat obdeluje približevanje in križanje z VN prenosnimi vodi in  predvidi ustrezno zaščito. Glede na standard SIST-EN 50341-1 nadzemni električni vodi za izmenično napetost nad 45 kV in določilo izračuna maksimalnega povesa vodnika doljnovoda pri +800C, pogojuje varnostno razdaljo tal od vodnika  7,70m. Ta varnostna razdalja ni dosežena v dolžini 44,80m in širini 11,10m od zadnjega vodnika severnega dela obravnavanega območja, zato v tem delu gradnja kot tudi ureditev parkirnih površina za parkiranje vseh vrst vozil ni mogoča. Glede na predložen elabort križanja je tudi razvidna potrebna oddaljenost predvidenih objektov od skrajnega levega vodnika obstoječega DV 220 kV Cirkovce – Podlog po podani varnostni krivulji. Pri nadaljnjem načrtovanju objektov glede na znane investitorje in njihove potrebe gradnje, je potrebno izdelati ponovne elaborate in izračune .

V območju predvidene ureditve uvozne ceste in križišča, poteka obstoječi SN podzemni elektroenergetski vod, katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor in ga pred pričetkom del od tč. A do tč. B izvesti v kabelski kanalizaciji. Prav tako v območju predvidenega uvoza in parkirišča poteka obstoječi NN podzemni vod, katerega je potrebno pred pričetkom del od tč. C do tč. E izvesti v kabelski kanalizaciji, od tč. E do tč. D pa ga je potrebno prestaviti izven utrjenih površin (v zelenico) ali pa ga izvesti v zaščitni cevi.  Od tč. C do tč. E je potrebno za potrebe Elektra Celje d.d. predvideti dve rezervni cevi Ø 110 mm. Energija za napajanje predvidenih objektov je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe TP OPC Arclin 1.

Idejno rešitev elektrifikacije območja je izdelal Elektroinženiring LILIJA d.o.o. iz Celja pod št. 14/2016, marec 2016.

Osvetlitev območja urejanja se izvede s svetilkami na drogovih in reflektorji, ki se montirajo na fasado objektov.

Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti projektne pogoje, soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje in soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca Elektro Celje in ELES d.o.o.. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

13. člen

Plinovodno omrežje:

Na območju prostorske ureditve ni evidentirano plinovodno omrežje. Obstoječe plinovodno omrežje, odsek V4A-PE125, delovnega tlaka 4 bar, je zgrajeno na Celjski cesti, z zaključkom na zemljišču parc, št. 944/11 k.o. Vojnik trg. Za ogrevanje objektov v OPPN se predvidi priključitev na plinovodno omrežje ali ogrevanje z obnovljivimi viri energije.

Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca  za priključek na plinovodno omrežje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. 

14. člen

TK omrežje:

Na območju urejanja OPPN potekajo obstoječi glavni medkarjevni bakreni in optični TK vodi. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d.. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi v zaščitni cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d.. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje se predvidijo novi priključki.

Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

15. člen

KKS:

Na območju urejanja je evidentirano kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v lasti in upravljanju Telemach d.o.o.. Do kabelskega jaška so položene zaščitne cevi v katere so uvlečeni optični kabli različnih kapacitet, kar predstavlja opcijsko možnost vstopne točke za TK storitve. Priključitev objektov na KKS je možno z izgradnjo nove (dodatne) dovodne kabelske kanalizacije s PVC cevjo Ø 110mm. Do točke priklopa na obstoječ sistem bo potrebno izzgraditi kabelsko kanalizacijo. Na obstoječi optični kabelski kanalizaciji se predvidi jašek Ø800mm, ki bo vstopna točka za TK storitve. Na koridorju za zaščitne cevi Ø110mm sta predvidena dva kabelska jaška izvedena z betonsko cevjo Ø110mm. Od jaškov do objektov so predvidene zaščitne cevi Ø50mm po sistemu zvedišča.

Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na KKS. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

16. člen

Odpadki:

Za vsak poslovni objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oz. odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3,00m.

Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Vojnik.

V.            Rešitve za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja naravnih virov in ohranjanje narave

17. člen

Ohranjanje kulturne dediščine:

Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine. V neposredni bližini načrtovane prostorske ureditve, na nasprotni strani regionalne ceste se nahaja enota Vojnik – Psihiatrična bolnica s parkom (EŠD 12221) in je z njim v neposrednem vizualnem stiku. Kulturni dediščini je potrebno ohranjati prostorski kontekst in njeno vlogo v prostoru, zato se pas s parkirišči ob cesti Celje – Vojnik v čim večji meri zasadi z avtohtonimi listopadnimi drevesi in s tem omili vizualni stik med načrtovanimi objekti in bolnišnico s parkom.

Varstvo arheoloških ostalin:

Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč.

Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin:

Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti jo o tem obvestiti.

18. člen

Varstvo pred hrupom:

Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.

Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju

(Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.

S predvidenim posegom menimo, da ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom.

Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno:

·       Uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem; Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06).

·       Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.

·       Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov.

·       Pri predvidenih novih objektih je potrebno ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti protihrupni zaščito (npr. z namestitvijo protihrupne rešetke).

19. člen

Varstvo zraka:

Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/11 in 24/13).

Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.

20. člen

Varstvo voda:

Pri načrtovanju območja OPPN je potrebno upoštevati smernice MOP, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja Savinje. V neposredni bližini območja obravnavanega OPPN poteka neimenovan potok.

Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list. RS, št. 47/05, 45/07 in 64/12), načrtovano v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 98/2015) in Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Vojnik (Uradni list. RS, št. 73/14) ter Tehničnim pravilnikom o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (Uradni list RS, št. 47/09) .Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda se bo doseglo z pravilno izgradnjo fekalne in meteorne kanalizacije objektov in z priključkom na javno kanalizacijo ter rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.

Končna dispozicija fekalnih vod je čistilna naprava v Škofji vasi.

Meteorne vode se preko revizijskih jaškov, peskolovov in zadrževalnega bazena odvajajo v neimenovan potok. Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv ter zadrževalnega bazena v javno kanalizacijo. Izpustna glava odpadnih padavinskih voda v vodotok mora biti načrtovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil. Na območju iztoka mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pred vodno erozijo.

Ureditveno območje OPPN po evidencah ARSO ni poplavno ogroženo, se pa nahaja na robu poplavnega območja. Posledično lahko pride na območju do dviga podtalnice, kar je potrebno upoštevati pri morebitnem načrtovanju podkletitve objektov oz vkopu spodnje etaže. Obravnavano območje ne leži v varstvenem pasu vodnih virov.

Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.

21. člen

Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:

Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba zadrževalnikov padavinskih voda na parceli za predvidena objekta. Manipulativne površine se asfaltirajo ali se tlakujejo z tlakom (travnate plošče), ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje.

22. člen

Ohranjanje narave:

Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - ZON-UPB2, 61/06 – Zdru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/11), zato pridobivanje naravovarstvenih smernic in mnenja ni potrebno. 

23. člen

Elektromagnetno sevanje:

Pri postavitvi objektov in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 - ZVO-1) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).

24. člen

Svetlobno onesnaževanje:

Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) so določeni ukrepi za zmanjševanje

svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino. Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Celotna električna moč svetilk ne bo presegla 10kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati ministrstvu v elektronski obliki.

VI.           Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

25. člen

Požar:

Za zagotovitev požarne varnosti bo zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov.

Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v eleboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevani objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

Potres:

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2013 (izdelala Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) v sodelovanju z Agencijo RS za okolje (ARSO) Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO)) uvrščeno v VII stopnjo EMS s pospeškom tal 0,150g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničinega poročila.

V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.

Zaščitni ukrepi:

Skladno s predpisi s področja graditve zaklonišč ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta leži v bližini neimenovanega potoka, vendar ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice, erozivnosti in plazovitosti terena.

26. člen

Način ravnanja s plodno zemljo:

Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.

27. člen

Arhitektonske ovire:

Upoštevati je potrebno Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99 in 97/03). Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v stavbe, kjer je to zaradi višinske razlike potrebno, se izvede klančina za dostop  funkcionalno oviranim osebam naklona 1:15.

VII.          Etape izvajanja

28. člen

I. etapa

·       izgradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture za potrebe načrtovanih objektov (cesta, kanalizacija, vodovod in elektrika)

II. etapa

·       izgradnja objektov

·       hortikulturna ureditev okolice objekta

·       Na območju urejanja se stavbe (lokali) lahko gradijo v več etapah, ki so med seboj časovno neodvisne ali združene.

VIII.         Nova parcelacija

29. člen

Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma gradbenih parcel v OPPN ni predpisana, ker ni znana vsebina in velikost posameznih objektov. Dovoljuje se združitev in delitev parcel.

Faktor izkoriščenosti in faktor zazidanosti nista določena in se prilagajata funkciji objektov.

Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1: 500, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo.

IX.           Tolerance   

30. člen

Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:

·       - za lego objekta: načrtovani objekt se lahko gradi na novi parceli po načrtu  parcelacije z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod   pogojem da se upošteva varstveni pas regionalne ceste, visokonapetostnega voda in priobalnega pasu.

·       za horizontalni gabarit: vsebina posameznih predvidenih objektov bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato so možna odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah.

·       za vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkim potrebam objekta in se definira z izdelavo projektne dokumentacije. Maksimalna višina objektov je 10,00m izven varovalnega pasu VN omrežja, izjemoma se dovoli višina objekta nad 10,00m če to pogojuje tehnološki načrti.

·       za koto tal pritličja: objekti se prilagajajo koti zunanje ureditve, kote manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste.

·       dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na parcelo za gradnjo pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa,

·       dovoljena je združitev uvozov pod pogojem, navedenim v prejšnji alineji,

·       dovoljena je združitev in delitev gradbenih parcel,

·       v primeru združitve gradbenih parcel se lahko gradi en samostojni objekt pod pogojem, da je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na predvideno dejavnost

·       pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov in cest, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljavcev.

X.            Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta

31. člen

Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.

Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:

·       ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;

·       po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;

·       pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov , naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.

XI.           Končne določbe

32. člen

OPPN je stalno na vpogled na Občini Vojnik in na Upravni enoti Celje

33. člen

Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba.

34. člen

Ta odlok začne veljati petnajst dni po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-0004/215-7

Datum: 15. 6. 2017