Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1; Uradni list RS, št. 41/2004, s spremembami), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS; Uradni list RS, št. 72/1993, s spremembami), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/1993, s spremembami), 3. člena Zakona o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 7/2003, s spremembami), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015, s spremembami), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, s spremembami), Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/2014, s spremembami), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/2017), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Divača (Uradni list RS, št. 64/2008), 8. in 16. člena Statuta Občine Divača((Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/14, 24/14 in 9/15, 55/17) oziroma predpisov, ki bodo navedene predpise nadomestili, je Občinski svet Občine Divača na seji dne 05.12.2017 sprejel

ODLOK

O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI

V OBČINI DIVAČA

I.  Splošne določbe

1. člen

(javna služba)

Ta odlok ureja način, predmet in pogoje opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Divača (v nadaljevanju tudi: Občina).

2. člen

(vsebina odloka)

(1) S tem odlokom se določa:

I.   Splošne določbe;

II. Organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe in javna pooblastila izvajalca javne službe;

III. Vrste in obseg storitev javne službe:

A.  zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,

B.  obdelava mešanih komunalnih odpadkov,

C.  odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov;

IV. Pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe;

V.  Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe;

VI. Vire financiranja javne službe in cene storitev javne službe;

VII. Vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe;

VIII.  Nadzor nad izvajanjem javne službe;

IX. Kazenske določbe;

X.  Prehodne in končne določbe.

(2) Določila odloka so obvezna za:

·       vse povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe,

·       za izvajalce javne službe in

·       vse udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.

(3) Vrste odpadkov, ki niso predmet javnih služb iz tega odloka so:

·       odpadna embalaža, ki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, nastaja kot odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek,

·       nevarni odpadki, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti,

·       blato iz greznic,

·       živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji,

·       gradbeni odpadki in ruševine objektov, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest,

·       ostali odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov opredeljeni kot ne komunalni odpadki, razen manjših količin gradbenih odpadkov iz gospodinjstev.

3. člen

(cilji javne službe)

Cilji javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:

1.  preprečevanje nastajanja in spodbujanje zmanjševanja količine odpadkov, ki se obdelujejo in odstranjujejo,

2.  uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«,

3.  preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,

4.  zagotovitev učinkovitega zajema in ločenega zbiranja posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka,

5.  vzpostavitev nadzora nad pravilnim ločevanjem odpadkov,

6.  vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo in recikliranje,

7.  izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,

8.  izločanje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi (kompostiranje),

9.  zagotovitev obdelave komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani,

10. ureditev deponiranja ostankov predelave komunalnih odpadkov,

11. racionalizacija stroškov ravnanja z odpadki,

12. izboljšanje dostopa do storitev javnih služb.

4. člen

(uporaba predpisov)

Vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem javnih služb iz prvega člena tega odloka, ki niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi veljavnih državnih predpisov.

5. člen

(uporabljeni izrazi v odloku)

(1) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

(2) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.  Komunalni odpadki so odpadki, ki nastajajo na območju Občine, kot odpadki iz gospodinjstev in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnostih ter odpadki, ki nastajajo na površinah in v objektih v javni rabi (v nadaljevanju: odpadki). Odpadek je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s Klasifikacijskega seznama odpadkov Uredbe o odpadkih (v nadaljevanju: klasifikacijski seznam odpadkov) ali podskupino odpadkov s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov.

2.  Mešani komunalni odpadki oziroma ostanek komunalnih odpadkov so tisti ostanek odpadkov, ki ga ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke, ločeno zbrane odpadke ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke, ter nastajajo v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki ustvarjajo odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se praviloma odlaga na odlagališče. Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti v nobeno drugo podskupino komunalnih odpadkov v klasifikacijski skupini številka 20 in se uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

3.  Ločeno zbrane frakcije so odpadki, ki so primerni za ponovno uporabo oziroma predelavo. V to skupino štejejo odpadki iz gospodinjstva in proizvodnje, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (npr. papir, kovine, steklo, tekstil ali podobno) ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije« in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo«, ki je komunalni odpadek s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.

4.  Ločeno zbrana frakcija bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov so odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnih ali aerobnim procesom; v to frakcijo odpadkov sodijo kuhinjski odpadki (predvsem ostanki hrane) ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki biološkega izvora (v nadaljevanju: biološki odpadki). Biološki odpadki so odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov razvrščeni v podskupino »biorazgradljivi kuhinjski odpadki« pod številko 20 01 08 ter pod podskupino »biorazgradljivi odpadki« pod številko 20 02 01. Biološko razgradljivi odpadki, ki nastajajo v obratih za pripravo hrane niso predmet tega odloka.

5.  Ločeno zbrana frakcija kosovnih odpadkov so večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za puščanje v zabojnikih, posodah ali vrečah za odpadke (v nadaljevanju: kosovni odpadki). Kosovni odpadki so odpadki s številko 20 03 07 iz klasifikacijskega seznama, ki se zaradi svoje narave, velikosti, oblike ali teže ne uvrščajo niti med nenevarne ali nevarne frakcije niti niso primerni za prepuščanje med mešanimi komunalnimi odpadki.

6.  Ločeno zbrana frakcija nevarnih odpadkov iz gospodinjstev so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih; njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje mora biti v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe zbiranja odpadkov. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki in nerabljena odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro, ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih (v nadaljevanju: nevarni odpadki). Nevarni odpadki so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.

7.  Odpadna komunalna embalaža je odpadna prodajna in sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji, obrti, storitveni ali drugi dejavnosti in je uvrščena v podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov.

8.  Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, obdelavo in odlaganje odpadkov, vključno z nadzorom nad postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov.

9.  Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe oziroma izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je s strani Občine izbran izvajalec te javne službe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ter tem odlokom.

10. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec zbiranja), njihovo predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.

11. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču je obdelava v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov.

12. Zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločeno zbranih odpadkov, kjer uporabniki javne službe te frakcije prepuščajo izvajalcu zbiranja. Na zbiralnicah ločenih frakcij so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločeno zbranih odpadkov.

13. Zbiralnica nevarnih odpadkov je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te odpadke oddajajo izvajalcu zbiranja.

14. Premična zbiralnica je tovorno vozilo ali začasno urejen in pokrit prostor, opremljen za prepuščanje ločenih frakcij, ki so nevarni komunalni odpadki.

15. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec javne službe redno odvaža odpadke. Prevzemna mesta se nahajajo ob vozni poti smetarskega vozila in se praviloma določijo na javni površini.

16. Zbirno mesto komunalnih odpadkov je ustrezno urejen prostor, v objektu ali v bližini objekta na stavbni parceli oziroma funkcionalnem zemljišču, v posesti povzročitelja, na katerem povzročitelj redno odlaga odpadke v tipizirane zabojnike za odpadke in je lahko na javnih površinah le izjemoma, ob pridobitvi posebnega dovoljenja občinske uprave, ko gre za skupne zabojnike več gospodinjstev.

17. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz območja Občine izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih odpadkov ter je hkrati lahko tudi v funkciji izvajanja predhodnega skladiščenja odpadkov za namene priprave za prevoz do kraja njihove obdelave.

18. Center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in je namenjen za prevzem, skladiščenje in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter za oddajo izločenih frakcij in ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

19. Odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

20. Povzročitelj komunalnih odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov in je kot uporabnik storitev javne službe skladno s tem odlokom dolžan biti vključen v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.

21. Namenski tipiziran zabojnik za zbiranje odpadkov so namenski kontejnerji in     zabojniki (v nadaljevanju: zabojnik).

22. Hišni kompostnik je zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu in mora biti urejen v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.

23. Ponovna uporaba je vsak postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadki, ponovno uporabijo za namene, za katere so bili prvotno izdelani.

24. Recikliranje je vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanj.

(3) Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v predpisih s področja ravnanja z odpadki.

6. člen

(subsidiarno ukrepanje)

(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.

(2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun Občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo. Sredstva za ukrepanje po prejšnjem odstavku se zagotovijo v proračunu Občine.

(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima Občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.

II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe in javna pooblastila izvajalca javne službe

7. člen

(območje izvajanja in dostopnost storitev)

(1) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki na celotnem območju Občine v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom.

(2) Storitve javne službe ravnanja z odpadki so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za povzročitelje odpadkov obvezna.

(3) Odpadki, ki so predmet izvajanja javnih služb ravnanja z odpadki, so razvrščeni v skladu s klasifikacijskim seznamom odpadkov.

(4) Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov se zagotavlja v zabojnikih, oddanih na prevzemna mesta, v zbiralnicah ločenih frakcij, v premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnih centrih, kjer povzročitelji odpadkov le-te prepuščajo izvajalcu zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.

8. člen

(vrste in način izvajanja gospodarskih javnih služb)

(1) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki, ki so:

·       zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,

·       obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in

·       odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

(2) Občina zagotavlja izvajanje storitev javnih služb s podelitvijo koncesije. Do podelitve koncesije opravlja javne službe dosedanji izvajalec na podlagi pogodbe.

(3) Koncesionar za posamezno javno službo iz prvega odstavka tega člena je:

·       izvajalec zbiranja,

·       izvajalec obdelave in

·       izvajalec odlaganja.

(5) Za izvajanje posamezne dejavnosti ali storitve javne službe iz tega odloka lahko izvajalec javne službe s soglasjem Občine pooblasti na podlagi predpisov podizvajalca, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje druge pogoje za izvajanje javne službe.

(6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, se lahko prevoz določenih vrst odpadkov, namenjenih nadaljnji obdelavi, iz centra za ravnanje s komunalnimi odpadki do mesta obdelave, izvaja preko podizvajalca.

(7) Koncesionar izvaja javno službo v skladu s tem odlokom, koncesijskim aktom, ki ga sprejme Občinski svet, koncesijsko pogodbo ter veljavnimi predpisi, ki urejajo izvajanje javnih služb ravnanja z odpadki.

9. člen

(obveznost vključitve v sistem ravnanja z odpadki)

(1) V sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi povzročitelji odpadkov na območju Občine, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.

(2) Povzročitelji odpadkov iz prejšnjega odstavka so obvezni uporabniki storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju tudi: uporabniki).

(3) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse povzročitelje odpadkov.

(4) Če povzročitelj odpadkov ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za odlaganje odpadkov v zabojnike, mu izvajalec zbiranja lahko izreče opozorilo, ob tem pa je dolžan povzročitelja primerno obvestiti o pravilnem ravnanju z odpadki. Če povzročitelj tudi po izreku opozorila ne upošteva navodil za odlaganje, mu lahko izvajalec javne službe, ne glede na druge določbe tega odloka, v okviru storitve zbiranja, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, zaračuna dodatne stroške zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov.

10. člen

(povzročitelji)

(1) Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, ki na območju Občine povzroča nastajanje odpadkov oziroma, katere delovanje ali dejavnost na območju Občine povzroča nastajanje odpadkov, in sicer:

·       fizične osebe v gospodinjstvu,

·       fizične osebe kot samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost,

·       pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori,

·       lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov, turističnih sob, apartmajev ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi,

·       osebe, ki so izvajalci dopolnilne dejavnosti na kmetiji,

·       osebe, ki upravljajo javne površine (na primer: tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike, pokopališča in podobno),

·       osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.

(2) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba), prebiva v eni stanovanjski enoti. V razmerju do izvajalca zbiranja gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih oseb, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna.

(3) Povzročitelj iz dejavnosti mora prepustiti komunalne odpadke izvajalcu zbiranja.

(4) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki.

(5) Oseba, ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor (v nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna določiti povzročitelja odpadkov (v nadaljevanju: najemnik) in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu zbiranja to sporočiti. V nasprotnem primeru se šteje za povzročitelja odpadkov najemodajalec.

(6) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje z ukinjenim vodovodnim priključkom, električnim priključkom in podobno.

(7) Uporaba storitev javnih služb je obvezna tudi za vse lastnike, uporabnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju Občine in jo uporabljajo občasno, oziroma v tej stavbi nimajo stalnega ali začasnega bivališča.

11. člen

(javna pooblastila)

(1) Občina izvajalcu zbiranja podeljuje javno pooblastilo skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, za izdajo projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam s področja ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine.

(2) Načrtovalci prostora, investitorji ali projektanti morajo pri načrtovanju novih oziroma prenovi obstoječih stanovanjskih in poslovnih objektov, stanovanjskih sosesk in naselij ter drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki, določiti zbirna in prevzemna mesta v skladu s projektnimi pogoji, za katere zaprosijo izvajalca zbiranja. Na podlagi projektnih rešitev pa izvajalca zbiranja zaprosijo za izdajo soglasja.

(3) Če ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve izvajalca zbiranja, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan Občine.

(4) Občina kot lastnik infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov daje soglasje izvajalcu zbiranja za uporabo te infrastrukture za izvajanje posebne storitve zbiranja nekomunalnih odpadkov.

12. člen

(Tehnični pravilnik)

(1) Izvajalec zbiranja v roku šestih (6) mesecev po uveljavitvi tega odloka pripravi Tehnični pravilnik, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za ravnanje z odpadki. Tehnični pravilnik mora biti usklajen z občinsko upravo, sprejme ga Občinski svet Občine.

(2) Tehnični pravilnik iz prejšnjega odstavka obsega:

·       opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki,

·       tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov,

·       tipizacijo predpisanih posod za odpadke,

·       minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij,

·       pogoje dostopanja do prevzemnih mest z vozili za odvoz odpadkov,

·       podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih,

·       podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov,

·       podrobnejšo opredelitev vsebine katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov,

·       pogostost in urnike prevzemanja odpadkov, ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu,

·       normative za obračun količine storitev ravnanja z odpadki za pogodbene in ostale uporabnike javne službe,

·       druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.

(3) Tehnični pravilnik se mora tekoče usklajevati s spremembami predpisov, tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi značilnostmi ter drugimi dogajanji v prostoru.

(4) Postopek sprejema sprememb in uskladitev Tehničnega pravilnika poteka v skladu z določilom prvega odstavka tega člena, enako kot postopek sprejema samega Tehničnega pravilnika.

III.      Vrste in obseg storitev javne službe

13. člen

(vrste in obseg javne službe)

(1) Posamezna javna služba obsega naslednje storitve:

1.  Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov:

·       zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov,

·       zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij,

·       zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,

·       zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,

·       zbiranje in odvoz bioloških odpadkov,

·       prevzemanje zbranih odpadkov v zbirnem centru,

·       zbiranje in odvoz odpadkov iz zbiralnic ločenih frakcij,

·       zbiranje odpadkov iz javnih površin, tržnice, zelenic in pokopališč,

·       izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov,

·       oddajanje mešanih komunalnih odpadkov v nadaljnjo predelavo,

·       oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje,

·       predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru,

·       prevoz mešanih komunalnih odpadkov do izvajalca obdelave odpadkov,

·       druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe.

2.  Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov:

·       obdelava mešanih komunalnih odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi na področju ravnanja z odpadki,

·       zagotovitev nadaljnjega ravnanja s frakcijami, ki nastajajo pri obdelavi odpadkov,

·       skladiščenje komunalnih odpadkov zaradi oddaje obdelanih ali predelanih odpadkov na odlagališče nenevarnih odpadkov.

3.  Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov:

·       odstranjevanje odpadkov in nadzorovanje postopkov odstranjevanja,

·       odlaganje ostankov po obdelavi ali predelavi na odlagališče,

·       nadzor odlagališča nenevarnih odpadkov po zaprtju.

(2) V okviru javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov po tem odloku se zagotavlja prostor za predhodno razvrščanje in skladiščenje odpadkov v začasnem skladišču ločeno zbranih frakcij z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do obdelovalca odpadkov, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.

(3) S tem odlokom prevzame izvajalec zbiranja tudi storitve vodenja katastra povezanega z javno službo in ostalih evidenc skladno s predpisi za celotno območje Občine.

(4) Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.

A.  Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov

14. člen

(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)

(1) Izvajalec zbiranja je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:

·       papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke,

·       drobna odpadna embalaža iz stekla,

·       drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov,

·       drobna odpadna embalaža iz kovine,

·       biološki odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad),

·       kosovni odpadki,

·       nenevarni odpadki,

·       druge vrste odpadkov v skladu s klasifikacijskim seznamom odpadkov vsakokratne veljavne Uredbe o odpadkih.

(2) Izvajalec zbiranja mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.

(3) Odpadki, ki ostanejo po izločitvi odpadkov iz prvega odstavka, so ostanki komunalnih odpadkov, ki se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.

(4) Povzročitelji odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu zbiranja z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike ter posode, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.

15. člen

(zabojniki za odpadke)

(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni odpadke odlagati v namenske zabojnike za odpadke.

(2) Vrsto in število namenskih zabojnikov določi izvajalec zbiranja v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, dostopnostjo ter strukturo in vrsto odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, je izvajalec zbiranja dolžan za večstanovanjske objekte zagotoviti poleg zabojnika za mešane komunalne odpadke tudi zabojnik za embalažo ter zabojnik za biološke odpadke ter urediti možnost zaklepanja zabojnikov.

(4) Če količine odpadkov redno presegajo prostornino zabojnikov za odpadke, lahko po preveritvi vzroka, izvajalec zbiranja določi ustrezno povečanje prostornine ali števila zabojnikov za odpadke.

(5) Izvajalec zbiranja, v breme gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, nabavi in namesti zabojnike za odpadke ter skrbi za njihovo vzdrževanje in obnavljanje. Izvajalec zbiranja mora poskrbeti za zamenjavo zabojnikov, če so poškodovani, odtujeni ali drugo. Zabojnike v zbiralnicah ločenih frakcij nabavi Občina.

(6) Zbiralnice ločenih frakcij in zabojnike v zbiralnicah ločenih frakcij je dolžan izvajalec redno čistiti in vzdrževati.

(7) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena, se v primeru poškodovanja ali uničenja zabojnikov za odpadke zaradi krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja povzročitelja odpadkov, s stroški popravila ali zamenjave le-teh obremeni povzročitelja odpadkov, če ga je mogoče identificirati.

16. člen

(zbiralnice ločenih frakcij – ekološki otoki)

(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni v skladu z navodili izvajalca zbiranja odlagati odpadke, ki se zbirajo ločeno, v namenske zabojnike na zbiralnicah ločenih frakcij.

(2) Praviloma so na posamezni lokaciji zbiralnice ločenih frakcij postavljeni zabojniki za zbiranje ločenih frakcij, in sicer zabojnik za papirno embalažo in papir, mešano embalažo (embalažo iz plastike, kovin in sestavljeno embalažo) ter za stekleno embalažo, običajno pa tudi zabojnik za biološke odpadke.

(3) Zabojniki za zbiranje ločenih frakcij iz prejšnjega odstavka morajo biti opremljeni z navodili kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec zbiranja uporabnike obvešča v okviru obveščanja in osveščanja na krajevno običajen način.

(4) Izvajalec zbiranja mora opravljati nadzor nad zbiralnicami ločenih frakcij tako, da v primeru potreb sistematično uredi pogostejše praznjenje zabojnikov ali pa na zbiralnico ločenih frakcij namesti dodatne zabojnike oziroma poveča kapaciteto zabojnikov.

(5) Zbiralnice ločenih frakcij je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec zbiranja. Povzročitelji so pri odlaganju odpadkov v namenske zabojnike za odpadke dolžni skrbeti za red in čistočo na zbiralnicah ločenih frakcij ter preprečiti onesnaževanje okolice zbiralnic ločenih frakcij.

(6) Izvajalec zbiranja mora prepuščene ločene frakcije na zbiralnicah ločenih frakcij redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

17. člen

(lokacije zbiralnic ločenih frakcij)

(1) Zbiralnice ločenih frakcij se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila.

(2) Lokacije zbiralnic ločenih frakcij določi organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe, v sodelovanju z izvajalcem zbiranja in krajevno skupnostjo, v kateri se zbiralnica namešča.

18. člen

(zbiralnice nevarnih frakcij)

(1) Izvajalec zbiranja mora za prevzemanje nevarnih frakcij zagotoviti zbiralnice v zbirnem centru, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi in označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.

(2) Izvajalec zbiranja zagotovi ločeno zbiranje nevarnih frakcij v naseljih, ki imajo 500 ali več prebivalcev najmanj enkrat v koledarskem letu, s premično zbiralnico nevarnih frakcij, po vnaprej določenem urniku. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km², pa najmanj dvakrat letno.

(3) Izvajalec zbiranja mora najmanj sedem (7) dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, uporabnikom iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje.

(4) Uporabniki - pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov.

19. člen

(zbirni center)

(1) Zbirni center je namenjen uporabi vsem uporabnikom iz gospodinjstev, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine.

(2) Lokacijo zbirnega centra določi Občina na javni površini v sodelovanju s krajevno skupnostjo, kjer se namerava postaviti zbirni center. Stroški postavitve infrastrukture zbirnega centra bremenijo občinski proračun.

(3) V zbirnem centru izvajalec javne službe zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje vrste odpadkov:

·       papir in lepenka, vključno z odpadno embalažo iz  papirja ali lepenke,

·       steklo vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz stekla,

·       plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,

·       odpadke iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,

·       les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,

·       oblačila in tekstil,

·       jedilno olje in maščobe,

·       barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,

·       detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,

·       baterije in akumulatorji, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov,

·       električno in elektronsko opremo, ki ne vsebuje nevarnih snovi,

·       kosovne odpadke,

·       izrabljene gume do 50 kg na osebo na leto.

(4) V centru za ravnanje s komunalnimi odpadki lahko izvajalec javne službe zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah tudi manjših količin gradbenih odpadkov iz gospodinjstev ter manjših količin nevarnih odpadkov.

20. člen

(ostale dejavnosti v zbirnem centru)

V zbirnem centru se lahko izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih odpadkov ter predhodno skladiščenje odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le s strani izvajalca zbiranja pooblaščene osebe.

21. člen

(režim v zbirnem centru)

(1) Režim zbiranja odpadkov v zbirnem centru določi izvajalec zbiranja.

(2) Obratovalni čas določi izvajalec zbiranja. Uporabniki lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja.

(3) Uporabnik se mora pred odložitvijo odpadkov na zbirnem centru identificirati z veljavnim osebnim dokumentom in z dokazilom, da je kot uporabnik vključen v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine.

(4) Pravne osebe, samostojni podjetniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost odpadke oddajajo v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom izvajalca.

(5) V zbirnem centru lahko izvajalec zbiranja proti plačilu organizira tudi zbiranje manjših količin gradbenih in drugih odpadkov, katerih zbiranje ne sodi v gospodarsko javno službo. Občina lahko subvencionira zbiranje odpadkov, ki vsebujejo azbest.

(6) Odlaganje odpadkov izven zbirnega centra je prepovedano. Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o prekršku obvesti občinski inšpekcijski organ.

22. člen

(mešani komunalni odpadki)

(1) Prevzemna mesta za prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se praviloma določijo na javnih površinah. Odločitev glede lokacije sprejme Občina, v postopku pa sodelujeta tudi pristojna krajevna skupnost in izvajalec zbiranja. Prevzemno mesto mora biti dostopno za vozila izvajalca.

(2) Prevzemna mesta, ki so na javnih površinah in predstavljajo občinsko infrastrukturo vzdržuje izvajalec zbiranja, za red in čistočo na teh mestih pa morajo skrbeti tudi uporabniki z vestnim odlaganjem odpadkov.

(3) Za prevzemna mesta iz prvih dveh odstavkov tega člena štejejo prevzemna mesta, ki so namenjena več povzročiteljem odpadkov skupaj, ki odpadke odlagajo v skupne tipizirane zabojnike, oziroma prevzemna mesta, kjer povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo v tipizirane zabojnike, ki so locirani v neposredni bližini nastanka odpadkov in se nahajajo na funkcionalnem zemljišču posameznega objekta.

(4) Izvajalec zbiranja je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer opravlja delo. V primeru, da izvajalec zbiranja onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti.

23. člen

(biološki odpadki)

(1) Povzročitelji odpadkov lahko z biološkimi odpadki ravnajo na dva načina, in sicer:

·       če imajo možnost, jih kompostirajo v hišnem kompostniku,

·       jih odlagajo v zabojnike za biološke odpadke brez uporabe plastične vrečke oziroma zavite v papir ali v razgradljivi vrečki.

(2) Povzročitelji, ki biološke odpadke kompostirajo, izvajalcu pod kazensko in materialno odgovornostjo predložiti izjavo o kompostiranju.

(3) Način oziroma mesto kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev je stvar povzročitelja.

(4) Pri povzročitelju izvaja nadzor hišnega kompostiranja izvajalec zbiranja in občinski inšpekcijski organ.

(5) Povzročitelji, ki bioloških odpadkov ne kompostirajo, te zbirajo v vodotesnem zabojniku na za to določenem prevzemnem mestu in na način določen v Tehničnem pravilniku.

(6) Povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ali drugih obratov za pripravo hrane morajo oddajati kuhinjske odpadke specializiranemu zbiralcu za tovrstne odpadke skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.

(7) Izvajalec zbiranja najmanj dvakrat letno zagotovi prevzem s Tehničnim pravilnikom določene količine zelenega vrtnega odpada pri uporabniku, po predhodnem naročilu in brez doplačila.

24. člen

(kosovni odpadki)

(1) Med kosovne odpadke se odlaga pohištvo, vzmetnice, drugi kosi stanovanjske in hišne opreme, predmeti iz pločevine, kovine in lesa ter druge tovrstne odpadke.

(2) V okviru javne službe je zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnem centru.

(3) Izvajalec zbiranja najmanj dvakrat letno zagotovi prevzem s Tehničnim pravilnikom določene količine kosovnih odpadkov pri uporabniku, po predhodnem naročilu in brez doplačila.

(4) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz poslovne dejavnosti.  Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.

25. člen

(nagrobne sveče)

Povzročitelji odpadkov so dolžni odlagati odpadne nagrobne sveče v za to nameščene zabojnike na pokopališčih.

26. člen

(javne prireditve in čistilne akcije)

(1) Organizator javne prireditve mora v sodelovanju z izvajalcem javne službe zbiranja na prostoru javne prireditve za čas njenega trajanja namestiti zabojnike za odpadke.

(2) Organizator iz prejšnjega odstavka mora na način iz prejšnjega odstavka namestiti tudi zabojnike za ločeno zbiranje v dogovoru z izvajalcem zbiranja:

·       odpadnega papirja in kartona, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona,

·       odpadne embalaže iz stekla,

·       odpadne plastične in kovinske embalaže ter odpadne embalaže iz sestavljenih materialov ter

·       bioloških odpadkov .

(3) Organizator javne prireditve iz prejšnjega odstavka mora o prireditvi obvestiti izvajalca zbiranja najmanj sedem (7) dni pred njenim začetkom.

(4) Po končani prireditvi na prostem mora organizator najkasneje do 8.00 ure zjutraj naslednjega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti. Enako velja tudi v primeru, če je prireditev v zaprtem prostoru in se pričakuje večje onesnaženje na prostem v okolici prireditvenega prostora.

(5) Organizator javne prireditve mora odpadke iz prvega in drugega odstavka tega člena prepustiti izvajalcu javne službe zbiranja, ta pa jih mora prevzeti na mestu prireditve najkasneje naslednji delovni dan po njenem zaključku.

(6) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi med javno prireditvijo, vključno z nabavo ali najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov iz prvega in drugega odstavka tega člena, nosi organizator javne prireditve.

(7) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena mora ponudnik obrokov na javni prireditvi kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva za svoje biološko razgradljive kuhinjske odpadke, ki tam nastanejo, zagotoviti  ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.

(8) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu zbiranja najmanj osem (8) dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem zbiranja skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokritja stroškov.

27. člen

(posebni primeri)

V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (veter, sneg, obilno deževje in podobno) ali večjih ovir na dovozu k odjemnemu mestu (različne ovire na cesti), je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v dveh (2) delovnih dneh po prenehanju višje sile in po odstranitvi ovire.

B.  Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov

28. člen

(zagotavljanje obdelave)

(1) Izvajalec zbiranja je dolžan mešane komunalne odpadke, biološko razgradljive odpadke in ločeno zbrane odpadke oddajati ustreznim predelovalcem le-teh, pri čemer lahko mešane komunalne odpadke predeluje le s strani Občine potrjen izvajalec obdelave mešanih komunalnih odpadkov, kateremu je Občina podelila koncesijo.

(2) Gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov obsega obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov mora biti zagotovljena za vse mešane komunalne odpadke, ki nastajajo na območju Občine.

(3) Obdelava mešanih komunalnih odpadkov se zagotavlja v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki ga upravlja izvajalec gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec obdelave).

(4) Izvajalec obdelave mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

(5) Izvajalec obdelave mora zagotavljati tudi transport odpadkov od lokacije obdelave do izvajalca gospodarske javne službe odstranjevanja oziroma odlaganja odpadkov.

C.  Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov

29. člen

(zagotavljanje odlaganja/odstranjevanja)

(1) Za gospodarsko javno službo odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov Občina podeli koncesijo.

(2) Izvajalec gospodarske službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec odlaganja) mora obdelane odpadke odlagati samo na urejeno odlagališče v skladu s poslovnikom odlagališča.

(3) Pred odstranjevanjem ali odlaganjem preostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi je izvajalec odlaganja dolžan sprejete odpadke stehtati in voditi vse ustrezne evidence skladno z veljavno zakonodajo.

(4) Odlagališče odpadkov upravlja izvajalec odlaganja v skladu s tehnično dokumentacijo in poslovnikom odlagališča.

(5) Izvajalec odlaganja mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca odlagališča za nenevarne odpadke, v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

(6) Izvajalec odlaganja obračunava tudi strošek okoljske dajatve.

IV.       Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe

30. člen

(pogoji za obratovanje)

(1) Za izvajanje javne službe po tem odloku morajo biti zagotovljeni:

·       zabojniki za komunalne odpadke za zbiranje komunalnih odpadkov,

·       vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov,

·       naprave za čiščenje zabojnikov za zbiranje bioloških in drugih odpadkov,

·       zbiralnice ločenih frakcij,

·       premična zbiralnica nevarnih odpadkov z začasnim skladiščem,

·       zbirni centri,

·       delovni stroji,

·       center za obdelavo odpadkov,

·       odlagališče odpadkov.

(2) Storitve javne službe se morajo opravljati na način, da ni ogroženo človekovo zdravje, in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje.

31. člen

(kataster prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij)

Izvajalec zbiranja mora voditi kataster zbiralnic ločenih frakcij. Vsebina katastra se opredeli v Tehničnem pravilniku.

32. člen

(obveščanje javnosti)

Izvajalec javne službe mora povzročitelje odpadkov obveščati na krajevno običajen način in na svoji spletni strani o:

·       ciljih, prednostih in koristih ločenega zbiranja odpadkov,

·       lokaciji in času obratovanja zbirnega centra,

·       ločenih in nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo,

·       območju, načinu in pogojih prepuščanja kuhinjskih odpadkov,

·       načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij,

·       načinu prepuščanja kosovnih odpadkov,

·       drugih pogojih za prevzem ločenih frakcij,

·       spremembah Tehničnega pravilnika in

·       drugih pomembnih vsebinah, ki imajo vpliv na pravilno ravnanje z odpadki s strani povzročiteljev odpadkov.

33. člen

(redno obveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki)

Izvajalec javne službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati, izobraževati in na druge načine seznanjati uporabnike, da naj:

·       izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo na zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih,

·       izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbiralnicah ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,

·       prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije,

·       hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe,

·       ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,

·       prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako, kot je predpisano,

·       prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi v zbirnem centru,

·       razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje,

·       izločajo vse biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad iz komunalnih odpadkov in jih obvezno prepuščajo izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali predelajo v kompost v hišnih kompostnikih,

·       ne mešajo kuhinjskih odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki,

·       še uporabne materiale prepuščajo v uporabo tretjim osebam.

V.  Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe

34. člen

(pravice uporabnikov)

Pravice uporabnika so:

·       trajna, nemotena in kvalitetna storitev javnih služb,

·       uporaba zabojnikov za odpadke,

·       da v osmih (8) dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu zbiranja,

·       da je obveščen o storitvah javnih služb,

·       naročanje dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca gospodarske javne službe,

·       ozaveščanje o alternativnih oblikah uporabe odpadkov in izobraževanju o zmanjševanju količine odpadkov.

35. člen

(obveznosti uporabnikov)

Uporabniki imajo obveznost:

·       redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe,

·       zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov na prevzemnih mestih in zbiralnicah ločenih frakcij zaprti,

·       vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih in zbiralnicah ločenih frakcij,

·       redno plačevati storitve javne službe,

·       obvestiti izvajalca zbiranja o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najpozneje v osmih (8) dneh po nastanku spremembe,

·       zagotoviti izvajalcu zbiranja neoviran dostop do prevzemnega mesta,

·       uporabljati storitve v skladu z določili tega odloka, Tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.

36. člen

(prepovedi)

(1) Prepovedano je:

·       odlaganje odpadkov izven predpisanih namenskih zabojnikov za odpadke,

·       onesnaževanje prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij ali okolice,

·       mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj,

·       odlagati odpadke, ki niso komunalni, v predpisane namenske posode za komunalne odpadke,

·       poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe,

·       samovoljno premikati predpisane namenske zabojnike na zbiralnicah ločenih frakcij ali prevzemnih mestih z ene lokacije na drugo,

·       lepiti plakate in obvestila na predpisane namenske posode, pisati ali risati po njih in jih barvati.

(2) Prepovedano je sežiganje vseh vrst odpadkov, razen sežiganja suhega odreza izven strnjenega naselja.

(3) V zabojnike za mešane komunalne odpadke je prepovedano odlagati:

·       gradbeni material, kamenje in zemljo,

·       odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, deli vozil, stanovanjska oprema),

·       usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,

·       odpadke v tekočem stanju,

·       kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,

·       tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so klasificirani kot nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki,

·       poginule živali, kože in klavnične odpadke,

·       odpadno embalažo,

·       odpadno električno in elektronsko opremo,

·       gume in pnevmatike,

·       odpadne nagrobne sveče,

·       odpadke, ki jih je potrebno ločeno zbirati na izvoru nastanka,

·       organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje, vejevje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene zabojnike za biološke odpadke,

·       odpadne baterije in akumulatorje,

·       biorazgradljive kuhinjske odpadke.

(4) Nekomunalne odpadke iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, ki so opredeljeni kot nevarni odpadki, je prepovedano odlagati v zabojnike za komunalne odpadke.

VI.       Viri financiranja javne službe in cene storitev javne službe

37. člen

(viri financiranja storitev javne službe)

Izvajalec gospodarske javne službe pridobiva sredstva iz:

·       plačil uporabnikov storitev javne službe,

·       sredstev občinskega proračuna,

·       sredstev državnega proračuna in državnih skladov,

·       sredstev EU pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov,

·       subvencij,

·       prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin,

·       drugih virov.

38. člen

(oblikovanje cen)

(1) Cena storitev javne službe se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2) Ceno storitev na podlagi predloga elaborata, ki ga pripravi izvajalec javne službe, potrdi Občinski svet Občine.

(3) Cena storitev javne službe se oblikuje za enoto količine posamezne storitve tako, da se izvajalcu javne službe pokrijejo vsi stroški ravnanja s komunalnimi odpadki, vključno z morebitnim donosom na osnovna sredstva, skladno z veljavno metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(4) Če Občinski svet potrdi ceno, ki ne pokriva celotne cene, mora za razliko Občina oblikovati subvencijo iz proračuna Občine. Uporabnike, upravičene do subvencije, ter višino subvencije, s sklepom določi Občinski svet.

(5) Cena posamezne storitve je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene storitev.

(6) Občina in izvajalci javnih služb vsa vprašanja glede najema javne infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejajo s pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.

(7) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, in je element cene storitve odlaganja komunalnih odpadkov.

39. člen

(izračun cen)

(1) Enota količine storitev gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je teža (kg) odpadkov, ki jih uporabniki storitev prepustijo izvajalcu zbiranja. Sodilo za razdelitev količine storitve na povzročitelja odpadkov je izračunana vsakoletna predračunska količina zbranih odpadkov na osebo, ki se izračuna na podlagi podatkov preteklega obdobja, ter upoštevanja vplivov na količine v prihodnjem obdobju.

(2) Podlaga za obračun storitev gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je:

·       za gospodinjstva: vnaprej določena predračunska količina zbranih odpadkov na osebo na mesec na način iz prvega odstavka tega člena,

·       za uporabnike počitniških objektov ter občasno naseljenih oziroma uporabljenih objektov: vnaprej določena količina zbranih odpadkov za eno osebo na način iz prvega odstavka tega člena.

(3) Uporabniki storitev iz 2. odstavka tega člena plačujejo storitve ravnanja z biološkimi odpadki enako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena. Upoštevajo se količine bioloških odpadkov in število uporabnikov, ki prepuščajo biološke odpadke izvajalcu javne službe. Cena se oblikuje na kilogram zbranih in oddanih bioloških odpadkov.

(4) Ločeno se oblikuje sodilo (zbrana in oddana količina na osebo) za storitev ravnanja z biološkimi odpadki za tiste uporabnike, ki nimajo možnosti hišnega kompostiranja in biološke odpadke redno oddajajo v namenske zabojnike na prevzemnih mestih ali zbiralnicah ločenih frakcij ter za tiste uporabnike, ki te odpadke hišno kompostirajo.

(5) Uporabniki storitev iz 2. odstavka tega člena plačujejo storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov enako kot je za zbiranje odpadkov določeno v prvem odstavku tega člena, pri čemer se upošteva predračunska količina v obdelavo oddanih odpadkov.

(6) Uporabniki storitev iz 2. odstavka tega člena plačujejo storitve odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov enako, kot je za zbiranje odpadkov določeno v prvem odstavku tega člena, pri čemer se upošteva predračunska količina v odlaganje oddanih odpadkov.

40. člen

(občasna uporaba in začasni izostanek uporabe)

(1) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta uporabnikov storitev ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z odpadki, razen v izjemnih primerih, kot so šolanje v tujini, daljše zdravljenje, bivanje v domu starejših občanov, prestajanje zaporne kazni in podobno, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj neuporabe objekta neprekinjeno vsaj dva (2) meseca. Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili pristojnih organov.

(2) Dijakom in študentom, ki imajo stalno prebivališče v Občini, začasno pa izven območja te Občine, se oprosti plačila stroškov za storitve iz prejšnjega člena v višini 50 % za obdobje, ki je navedeno na potrdilu o šolanju in potrdilu o začasnem prebivališču. Oprostitev plačila se začne izvajati v naslednjem mesecu po predložitvi zahtevanih potrdil.

41. člen

(obveznost sporočanja podatkov za obračun)

(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu zbiranja pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine, ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov, najkasneje petnajst (15) dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem zbiranja dogovoriti o kraju prevzemnega mesta ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. Izvajalec zbiranja izvede vpis v evidenco uporabnikov, povzročitelj tako postane novi uporabnik. Novi uporabniki morajo izvajalcu zbiranja sporočiti podatke o številu stanovalcev ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika in uporabni površini poslovnih prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala.

(2) Uporabnik je dolžan najkasneje v osmih (8) dneh po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe.

(3) Če se ugotovi, da je povzročitelj odpadkov izvajalca zbiranja oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec zbiranja povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno. Prav tako izvajalec zbiranja ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu povzročitelj odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe.

(4) Če povzročitelj odpadkov izvajalcu zbiranja ne sporoči potrebnih podatkov v skladu z drugim odstavkom tega člena, ima izvajalec pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc.

(5) Občina je dolžna v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu zbiranja pridobitev potrebnih podatkov o uporabnikih za obračun storitev javne službe, in sicer:

·       število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na območju Občine,

·       podatke o nosilcih gospodinjstev in ID gospodinjstva,

·       podatke o lastnikih oziroma uporabnikih počitniških objektov,

·       podatke o površinah poslovnih objektov,

·       podatke o datumu vselitve oziroma izselitve,

·       podatke o začetku oziroma koncu izvajanja dejavnosti.

(6) Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec določi tudi izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški izvedeniškega mnenja bremenijo uporabnika.

42. člen

(pogodbeni uporabniki)

(1) Cene storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe so  izražene v evrih na kilogram in so enake, kot za gospodinjstva.

(2) Količine storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se opredeli na podlagi sklenjene pogodbe med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem zbiranja, pri čemer se upošteva normative, ki jih za posamezno vrsto dejavnosti določi izvajalec zbiranja v Tehničnem pravilniku.

(3) Pogodba o ravnanju z odpadki mora biti sklenjena pred pričetkom opravljanja dejavnosti.

(4) V primeru, da uporabniki storitev iz prejšnjega odstavka ne sklenejo pogodbe za ravnanje s komunalnimi odpadki, izvajalec zbiranja obračuna količine po pavšalu, ki ga določijo njegove strokovne službe.

43. člen

(način obračunavanja zbiranja komunalnih odpadkov)

Način obračunavanja in podrobnosti glede določitve obračunskih količin za posamezne povzročitelje določi izvajalec zbiranja v Tehničnem pravilniku.

44. člen

(poračuni)

(1) Izvajalec izvaja poračune na način, kot ga določajo veljavni predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2) Količinski poračun se izvede najmanj enkrat letno, pri čemer se upošteva predračunske količine za prihodnje obdobje ter obračunske (dejanske) količine za preteklo obdobje.

(3) Izvajalec vsako leto pripravi elaborat cen, razen če v skladu s predpisi ni pogojev za predložitev novega elaborata, iz katerega je razvidna tudi razlika med dejansko obračunsko ceno za preteklo leto (izračunano na podlagi dejansko nastalih stroškov in količin) in potrjeno ceno za preteklo leto. Nastala razlika se v nove elaboratu upošteva pri izračunu predračunskih cen za prihodnje obdobje, ki jih potrdi Občinski svet Občine.

45. člen

(zavezanci za plačilo)

(1) Stroške storitev ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere je organizirano ravnanje z odpadki, in sicer s prvim dnem naslednjega meseca:

·       po dnevu začetka izvajanja odvoza odpadkov,

·       po dnevu rojstva oziroma vselitve v stavbo,

·       po dnevu začetka uporabe počitniškega objekta,

·       po dnevu pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje.

(2) Obveznost plačevanja storitev ravnanja z odpadki, to je zbiranja, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, nastane za povzročitelja s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu, ko povzročitelj pridobi v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje objekt, prostor ali površino, oziroma s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu, ko prične z izvajanjem dejavnosti.

VII.     Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe

46. člen

(objekti in naprave)

(1) Za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:

·       zemljišče, objekti in naprave zbirnega centra,

·       zemljišče in objekti zbiralnic ločenih frakcij,

·       zemljišče prevzemnih mest,

·       center za ravnanje s komunalnimi odpadki.

(2) Za izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:

·       zemljišča, objekti in naprave za obdelavo.

(3) Za izvajanje gospodarske javne službe odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:

·       zemljišča, objekti in naprave odlagališča nenevarnih odpadkov.

47. člen

(vzdrževanje objektov in naprav)

(1) Zbirni centri in zbiralnice ločenih frakcij so občinska infrastruktura oddana v najem in upravljanje izvajalcu javne službe po določilih tega odloka.

(2) Stroški rednega vzdrževanja zbirnih centrov in zbiralnic ločenih frakcij bremenijo sredstva javne službe in se jih vključi v ceno storitve.

VIII.    Nadzor nad izvajanjem javne službe

48. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja občinski inšpekcijski organ, pooblaščeni delavci izvajalca zbiranja pa opravljajo strokovni nadzor.

(2) V primeru ugotovljenih kršitev odloka inšpektor izda ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.

IX.       Kazenske določbe

49. člen

(1) Z globo 1.000 EUR se za prekršek sankcionira izvajalec zbiranja, če:

1.  ne pripravi Tehničnega pravilnika v določenem roku (prvi odstavek 12. člena),

2.  ne vzdržuje in čisti zbiralnic ločenih frakcij (peti odstavek 16. člena),

3.  povzroča prašenje, hrup ter raztresanje odpadkov (šesti odstavek 16. člena),

4.  ne organizira najmanj enkrat letno zbiranja nevarnih odpadkov (drugi odstavek 18. člena),

5.  ne očisti prevzemnega mesta (četrti odstavek 22. člena),

6.  ne organizira najmanj dvakrat letno zbiranja kosovnih odpadkov po naročilu (tretji odstavek 24. člena),

7.  ne opravi odvoza odpadkov po prenehanju ovire ali višje sile (27. člen),

8.  ne oddaja zbranih odpadkov ustreznim predelovalcem (prvi odstavek 28. člena),

9.  ne vodi katastra zbiralnic ločenih frakcij (31. člen),

10. ne obvešča javnosti (32. člen),

11. ne obvešča uporabnikov o pravilnem ravnanju z odpadki (33. člen).

(2) Z globo 500 EUR se sankcionira odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

50. člen

(1) Z globo 1.500 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba:

1.  če se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (prvi odstavek 9. člena),

2.  če ne obvesti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (drugi odstavek 41. člena).

(2) Z globo 500 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Z globo 1.000 EUR se sankcionira uporabnik - samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo 500 EUR se sankcionira uporabnik - posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

51. člen

(1) Z globo 700 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba, če ne upošteva določenih prepovedi pri ravnanju z odpadki (prvi odstavek 36. člena).

(2) Z globo 200 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Z globo 400 EUR se sankcionira uporabnik - samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo 200 EUR se sankcionira uporabnik - posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

52. člen

(1) Z globo 800 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba:

1.  če odpadkov ne ločuje ali ravna v nasprotju z navodili za odlaganje odpadkov v zabojnike (četrti odstavek 9. člena),

2.  če ne zagotovi izvajalcu zbiranja neoviran dostop do prevzemnega mesta (šesta alineja 35. člena),

3.  če ne upošteva prepovedi sežiganja odpadkov (drugi odstavek 36. člena),

4.  če odlaga nevarne odpadke v zabojnike za mešane komunalne odpadke (četrti odstavek 36. člena),

5.  če ne sklene pogodbe z izvajalcem zbiranja pred pričetkom opravljanja dejavnosti (42. člen).

(2) Z globo 400 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Z globo 400 EUR se sankcionira uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo 400 EUR se sankcionira uporabnik – posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

53. člen

(1) Z globo 400 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba:

1.  če ne odlaga odpadkov v namenske zabojnike za odpadke (prvi odstavek 15. člena),

2.  če ne odlaga odpadkov v namenske zabojnike na zbiralnicah ločenih frakcij (prvi odstavek 16. člena),

3.  če odlaga odpadke izven zbirnega centra (šesti odstavek 21. člena),

4.  če predloži izjavo o kompostiranju in ne izvaja kompostiranja (drugi odstavek 23. člena),

5.  če odlaga prepovedane odpadke v zabojnike za mešane komunalne odpadke (tretji odstavek 36. člena),

(2) Z globo 200 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Z globo 200 EUR se sankcionira uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo 200 EUR se sankcionira uporabnik – posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

54. člen

(1) Z globo 800 EUR se za prekršek sankcionira tudi organizator kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov (26. člen).

(2) Z globo 400 EUR se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena sankcionira odgovorna oseba organizatorja.

X.  Prehodne in končne določbe

55. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o izvajanju obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 2/2005, 24/2009, 45/2011 in 88/2011).

56. člen

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti (15.) dan po objavi.

Številka: 032-0017/2017-03

Datum: 5. 12. 2017