Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 76/2008,
79/2009, 51/2010, 40/2012 – ZUJF, 14/2015 – ZUUJFO in 76/2016 – odl.
US), 58. člena Zakona o
izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list
RS, št. 96/2015, 46/2016 in 80/2016 – ZIPRS1718), prve in tretje alineje
41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni
list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92
– odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/2013 – ZdavNepr), 218. člena, 218.a člena,
218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/2004 – uradno prečiščeno besedilo, 14/2005 –
popr., 92/2005 – ZJC-B, 93/2005 – ZVMS, 111/2005 – odl. US, 126/2007,
108/2009, 61/2010 – ZRud-1, 20/2011 – odl. US, 57/2012, 101/2013 – US,
57/2012, 101/2013 – ZdavNepr, 110/2013 in 19/2015) in 14. člena Statuta Občine Benedikt
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine
Benedikt na 21. redni seji dne 15.11.2017 sprejel |
|
ODLOK |
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA
ZEMLJIŠČA V OBČINI BENEDIKT |
|
I. Splošna določba |
|
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem odlokom se ureja plačevanje
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu:
nadomestilo) v Občini Benedikt. |
|
2. člen |
(pomen izrazov) |
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku,
imajo naslednji pomen: |
1. zavezanec je fizična ali pravna oseba,
ki je plačnik nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča; |
2. uporabnik je fizična ali pravna oseba,
ki neposredno uporablja nepremičnino; |
3. zemljiška parcela je prostorsko
odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami;
|
4. zazidana stavbna zemljišča so tista
zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in
gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne
infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi
dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Kot zazidano stavbno zemljišče se štejejo čiste tlorisne površine
stanovanj (sobe, hodniki v stanovanju, predsobe, kuhinja, kopalnica,
shramba in drugi zaprti prostori stanovanja in garaže za osebne
avtomobile. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do
njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine
zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s
faktorjem 1,5, preostali del takšne zemljiške parcele pa se šteje za
nezazidano stavbno zemljišče. |
5. nezazidana stavbna zemljišča so tista
zemljišča, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je
na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso
namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva,
šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih
dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti
gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave. Zemljiška parcela, ki se jo šteje za nezazidano
stavbno zemljišče, mora imeti najmanj površino, kot jo za gradnjo določa
prostorski akt. |
Zemljiške parcele iz prejšnjega odstavka
tega člena se štejejo za nezazidana stavbna zemljišča po tem odloku in
se zanje plačuje nadomestilo, če imajo urejen dostop do javnega cestnega
omrežja in če je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno
omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko
omrežje, kolikor ni dovoljena greznic oz. malih čistilnih naprav. |
|
3. člen |
(predmet odmere nadomestila) |
Nadomestilo se plačuje na območju celotne
občine Benedikt. |
Nadomestilo se plačuje za zazidana in
nezazidana stavbna zemljišča. |
|
4. člen |
(zavezanec za plačilo nadomestila) |
Zavezanec za plačilo nadomestila je njegov
uporabnik. Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik. |
Uporabnik se določi na podlagi: |
a) najemne pogodbe; |
b) dokazila o ustanovitvi stavbne pravice
ali služnostne pravice; |
c) izjave zavezanca, ki prevzema
obveznost plačila oziroma dogovora souporabnikov oziroma solastnikova; |
d) dogovora med lastnikom in uporabnikom. |
V primeru več souporabnikov je zavezanec za
plačilo nadomestila tisti, za katerega se souporabniki dogovorijo ter
predložijo dogovor ali izjavo. V kolikor se souporabniki ne dogovorijo,
se nadomestilo odmeri vsakemu souporabniku sorazmerno. |
V primeru solastništva je zavezanec za
plačilo nadomestila tisti od solastnikov, ki je neposredni uporabnik
oziroma tisti, za katerega se solastniki dogovorijo ter predložijo pisni
dogovor oziroma pisno izjavo solastnika, ki prevzema celotno plačilo
obveznosti. V kolikor se solastniki ne dogovorijo, se nadomestilo odmeri
vsakemu solastniku sorazmerno z njegovim lastniškim deležem. |
|
II. Območja, kjer se plačuje nadomestilo |
|
5. člen |
Območja, kjer se plačuje nadomestilo: |
I. območje obsega naselja: Benedikt, Sveti
Trije Kralji v Slovenskih goricah in Štajngrova; |
II. območje obsega naselja: Drvanja, Ihova,
Obrat, Spodnja Bačkova, Spodnja Ročica, Trotkova, Trstenik |
III. območje obsega naselja: Ločki Vrh,
Negovski Vrh in Stara Gora. |
|
III. Določitev površin za odmero
nadomestila |
|
6. člen |
(določitev površin za zazidano stavbno
zemljišče) |
Za določitev površin za odmero nadomestila
za zazidano stavbno zemljišče se upošteva: |
1. pri stanovanjskih objektih stanovanjske
površine, v katero spada neto tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v
stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov
(kleti, kotlarne, delavnice za prosti čas, kabineti ipd.) ter neto
tlorisna površina garaže za osebne avtomobile; |
2. pri poslovnih prostorih poslovne
površine, v katero spada neto tlorisna površina poslovnega prostora in
vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom
(sanitarije, umivalnice, skladišča, garderobe, pisarne, hodniki ipd.).
Poslovne površine so tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni
dejavnosti, kot so nepokrita in pokrita skladišča, parkirišča, delavnice
na prostem, manipulativne površine, na katerih se opravlja gospodarska
dejavnost, gostinski vrtovi, površine za obratovanje bencinskih servisov
(celotna gradbena parcela) in druge površine, namenjene opravljanju
poslovne in kmetijske dejavnosti. |
Od površin pod 1. in 2. se plačuje
nadomestilo od dneva, ko se pričnejo uporabljati. |
|
7. člen |
(določitev površin za nezazidano stavbno
zemljišče) |
Za določitev površine za odmero nadomestila
za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva velikost zemljiške parcele,
namenjene gradnji, na kateri še ni zgrajen objekt in za katero je z
izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je namenjena gradnji
stanovanjskega ali poslovnega objekta, ki ni namenjen za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave. |
Zemljiška parcela iz prejšnjega odstavka
tega člena se določa na podlagi enega od naslednjih kriterijev: |
·
določil izvedbenih
prostorskih aktov |
·
zemljiškega katastra in
ostalih uradnih evidenc, iz katerih je razvidna površina zemljiške
parcele. |
|
IV. Merila za določitev višine nadomestila |
|
8. člen |
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
se določi po naslednjih merilih: |
1. Opremljenost stavbnega zemljišča s
komunalnimi objekti in napravami individualne rabe: |
|
|
|
točk |
a) |
vodovod |
150 |
b) |
električno omrežje |
100 |
c) |
javna kanalizacija |
200 |
d) |
telefonsko omrežje |
150 |
|
2. Opremljenost stavbnega zemljišča s
komunalnimi objekti in napravami skupne rabe: |
|
|
|
točk |
a) |
makadamska cesta |
100 |
b) |
asfaltna cesta |
150 |
c) |
javna razsvetljava |
100 |
|
Pri komunalni opremljenosti se upoštevajo
dejanske možnosti priključitve na komunalne naprave. |
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost
priključka na javno kanalizacijo, vodovod, elektriko, telefon, asfaltno
cesto, ne glede na to, ali bo priključitev izvedena, če je sekundarno
omrežje oddaljeno od stavbnega zemljišča največ 50 metrov. |
|
9. člen |
Za določitev nadomestila za stanovanjske in
počitniške objekte se, poleg meril iz 8. člena tega odloka, upoštevajo
še naslednja merila: |
1. Namen uporabe stavbnega zemljišča: |
|
|
|
(območje/točke) |
|
|
I |
II |
III |
|
a) |
za stanovanja |
400 |
300 |
200 |
|
b) |
za počitniške objekte |
800 |
600 |
400 |
|
c) |
nezazidana stavbna zemljišča,
za katera še ni znana vrsta dejavnosti oz. namen uporabe |
400 |
300 |
200 |
|
|
|
|
|
|
2. Smotrnost uporabe stavbnega zemljišča: |
|
|
|
(območje/točke) |
|
|
I |
II |
III |
a) |
Individualne samostojne hiše |
200 |
100 |
50 |
b) |
vrstne hiše |
150 |
50 |
50 |
c) |
blokovna gradnja |
100 |
50 |
50 |
|
10. člen |
Za objekte za poslovne, storitvene in
gospodarske namene se poleg meril iz 8. člena tega odloka upoštevajo še
naslednja merila: |
|
1. Vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe
se točkujejo po naslednji tabeli: |
|
|
|
(območje/točke) |
|
|
I |
II |
III |
a) |
proizvodnja peska, kamna in
gramoza, proizvodnja gradbenega materiala, proizvodnja
žaganega lesa in plošč, gozdarstvo, visoke gradnje, nizke
gradnje in bencinski servis |
1500 |
1000 |
500 |
b) |
kovinska predelovalna
dejavnost, strojna dejavnost, proizvodnja prometnih
sredstev, grafična dejavnost, proizvodnja pijač, zunanja
trgovina, proizvodnja in predelava papirja, storitve na
področju prometa, geološka raziskovalna dejavnost,
projektiranje in sorodne tehnične storitve, urejanje naselij
in prostora in poslovne storitve |
1200 |
800 |
400 |
c) |
proizvodnja končnih lesenih
izdelkov, proizvodnja električnih strojev in naprav,
proizvodnja krmil, instalacije in zaključna dela,
prekladalne storitve, proizvodna tekstilne preje in tkanin,
proizvodnja zagotovljenih tekstilnih izdelkov, proizvodnja
usnjene obutve in galanterije, proizvodnja raznovrstnih
izdelkov, cestni promet, gostinstvo, bančništvo,
premoženjsko in osebno zavarovanje, elektroenergetski
objekti srednje in nizkonapetostnega nivoja,
elektro distribucije, telekomova omrežja in naprave,
radijski in drugi oddajniki in površine magistralnih cest |
1000 |
750 |
350 |
d) |
turistično posredovanje,
trgovina na debelo, obrtne storitve in popravila, kmetijske
storitve in proizvodnja živilskih proizvodov |
800 |
500 |
250 |
e) |
kmetijska proizvodnja,
ribištvo, vodno gospodarstvo, cevovodni transport, PTT
storitve, trgovina na drobno in komunalna dejavnost in
državni organi, organi lokalne skupnosti, politične stranke,
raziskovalno razvojno delo, osebne storitve ter storitve v
gospodinjstvu in površine lokalnih cest ter javnih poti |
800 |
400 |
200 |
f) |
Kmetijska dejavnost |
200 |
100 |
50 |
g) |
izobraževanje,
znanstveno-raziskovalna dejavnost, kultura, umetnost in
informacije, telesna kultura, šport in rekreacija,
zdravstveno varstvo, organizirano varstvo otrok in mladine
in socialno varstvo |
150 |
100 |
80 |
h) |
ostale dejavnosti, ki ne sodijo
v nobeno od dejavnosti, naštetih od a) do g) |
1200 |
800 |
400 |
|
2. Nepokrita skladišča, javna parkirišča,
za katera se plačuje parkirnina in najemnina, parkirni prostori
gospodarskih subjektov, pravnih oseb in društev, ki se ukvarjajo s
pridobitno dejavnostjo, delavnice na prostem, teniška igrišča, odprti
bazeni in kampi, so po tem odloku poslovne površine in se jih točkuje po
vrsti dejavnosti, kot to določa prva točka 10. člena tega odloka. Za
navedene površine se plačuje 30% pozidanih površin. |
|
V. Odmera nadomestila |
|
11. člen |
(določitev višine nadomestila) |
Letna višina nadomestila po merilih tega
odloka se določi tako, da se skupno število točk (določenih v 8., 9. in
10. členu tega odloka) pomnoži s površino v m2 stanovanjskih ali
poslovnih prostorov oziroma s površino zavezančevega nezazidanega
stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila ter s
faktorjem 0,5 za nezazidana stavbna zemljišča. |
Nadomestilo za uporabo nezazidanega
stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega
zemljišča v višini 50% izračunane vrednosti na podlagi 8., 9. in 10.
člena tega odloka. |
Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik
nezazidanega stavbnega zemljišča. |
|
12. člen |
(vrednost točke) |
Vrednost točke za izračun nadomestila za
leto 2017 znaša 0,000310 EUR/m2. |
Vrednost točke za izračun nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Benedikt sprejme do konca
leta za naslednje leto Občinski svet Občine Benedikt s sklepom. |
Če Občinski svet ne določi vrednosti točke
za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča do 31. decembra za
prihodnje leto, velja za izračun zadnja veljavna vrednost točke, ki jo
je sprejel s sklepom Občinski svet občine Benedikt. |
|
13. člen |
(pridobivanje in usklajevanje podatkov
za odmero nadomestila) |
Podatke o zavezancih in stavbnem zemljišču
pridobiva občinska uprava na podlagi prijave neposrednega uporabnika
stavbnega zemljišča, od upravnega organa, pristojnega za izdajo
dovoljenja za posege v prostor ter iz uradnih evidenc. Če občinska
uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun nadomestila, za katerega
pa ni dobila prijave, prične postopek po uradni dolžnosti. |
Občina Benedikt lahko zavezance na krajevno
običajen način pozove, da ji posredujejo vse potrebne resnične podatke
za izračun nadomestila. Zavezanci so dolžni v 15 dneh po prejemu
obvestila oziroma poziva sporočiti potrebne podatke za odmero
nadomestila. |
Če zavezanec po pozivu za posredovanje
podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena teh podatkov ne posreduje v
predpisanem roku ali če občinska uprava ugotovi, da podatki niso
verodostojni, se za izračun nadomestila uporabljajo podatki iz uradnih
evidenc Geodetske uprave RS in prostorskih aktov, ki veljajo na območju
Občine Benedikt, pri čemer se čista tlorisna površina opredeli kot neto
tlorisna površina iz Registra nepremičnin, zmanjšana za odprte površine,
kot so terase, balkoni, ipd.. |
Zavezanci so dolžni prijaviti Občinski
upravi Občine Benedikt nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem
odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v
30 dneh po nastanku obveznosti oz. po nastali spremembi. |
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila
po tem odloku ali sprememba med letom, se le – ta upošteva od prvega dne
v mesecu, v katerem je sprememba nastala. |
|
14. člen |
Vsa sredstva, zbrana iz plačil nadomestila
za uporabo stavbnih zemljišč, so prihodek proračuna Občine Benedikt in
se namensko uporabljajo za pridobivanje, pripravo in opremljanje
stavbnih zemljišč ter investicije in vzdrževanje komunalne
infrastrukture na območju vseh naselij v občini. |
|
VI. Plačilo nadomestila |
|
15. člen |
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
mora plačati neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali
dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja, lastnik oziroma uživalec,
najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora). |
V primeru neplačila nadomestila vodi
izterjavo pristojni davčni organ oziroma pristojno sodišče. |
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu
krajevno pristojna enota Finančne uprave Republike Slovenije pri
Ministrstvu za finance (v nadaljevanju: finančni urad). |
Finančni urad začne postopek za odmero
nadomestila na podlagi podatkov o stavbnih zemljiščih in o zavezancih za
nadomestilo, ki mu jih posreduje Občinska uprava Občine Benedikt. |
Glede postopka za odmero in pobiranje ter
vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave,
odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec ni plačal v
predpisanem roku, se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku. |
|
VII. Oprostitev plačila nadomestila |
|
16. člen |
(splošne oprostitve) |
Nadomestilo se ne plačuje: |
·
za zemljišče, ki se uporablja
za potrebe obrambe in zaščite, |
·
za objekte tujih držav, ki
jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih
stanuje njihovo osebje, |
·
za objekte mednarodnih in
meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih
stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, |
·
za stavbe, ki jih uporabljajo
verske skupnosti za svojo versko dejavnost in bivanje, |
·
za sakralne objekte in
objekte, ki imajo status kulturnega spomenika lokalnega pomena, |
·
poslovne prostore občinskih
organov, |
·
objekte ali prostore, ki jih
uporabljajo javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, |
·
za prostore, ki jih
uporabljajo humanitarne organizacije in društva, ki delujejo v javnem
interesu, |
·
za prostore, ki jih
uporabljajo kulturna, športna in druga društva, ki se financirajo iz
občinskega proračuna. |
·
in za objekte v uporabi
Rdečega križa, Karitasa in drugih humanitarnih organizacij. |
|
17. člen |
(5-letna oprostitev) |
Plačila nadomestila so oproščeni občani, ki
so kupili novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradili,
dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so v ceni
stanovanja oziroma stanovanjske hiše ali neposredno plačali komunalni
prispevek ali izvedli opremljanje stavbnega zemljišča po pogodbi o
opremljanju. Oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča začne teči od dneva uporabe stanovanja oziroma stanovanjske
hiše. Oprostitev traja pet let in se uvede na zahtevo občana. |
Pisno zahtevo za oprostitev plačila
nadomestila skupaj z dokazili (pogodba o nakupu, odločba o odmeri
stroškov komunalne opreme, potrdilo socialne službe, potrdilo o stalnem
prebivališču…) mora zavezanec vložiti pri Občinski upravi Občine
Benedikt najkasneje do 31.1. za tekoče leto. |
O oprostitvi plačila nadomestila odloča
Občinska uprava Občine Benedikt. |
|
18. člen |
(denarna socialna pomoč) |
Plačila nadomestila so oproščeni tudi
občani, ki prejemajo varstveni dodatek ali denarno pomoč kot edini vir
preživljanja. Pri oprostitvi plačila se upoštevajo merila in pogoji, ki
jih določa zakonodaja na področju socialnega varstva. |
|
VIII. Kazenska določba |
|
19. člen |
Z globo 400 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, ki je zavezanec za plačilo nadomestila, če |
·
ne prijavi nastanka
obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki
vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v roku 30 dni po nastanku
obveznosti oziroma sprememb; |
·
na poziv pristojnega
občinskega organa v roku 30 dni od poziva ne posreduje točnih podatkov,
ki omogočajo odmero nadomestila; |
·
prijavi lažne podatke ali
prikriva podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila. |
Z globo 200 eurov se kaznuje tudi odgovorna
oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
Z globo 300 eurov se kaznuje samostojni
podjetnik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
Z globo 100 eurov se kaznuje fizična oseba,
ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
IX. Prehodne in končne določbe |
|
20. člen |
Z dnem uveljavitve preneha veljati Odlok o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 82/99,
99/2001 in 113/2013) in Sklep o začasnem zadržanju izvajanja 6.a člena
odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št.
33/2003). |
|
21. člen |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s
1.1.2018. |
|
Številka:
42202-008/2017-5 |
Datum: 16. 11. 2017 |
|
|
Občina
Benedikt |
|
Milan Gumzar, župan |
|