Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A, 80/10-ZUPUDPP (106/10 - popravek), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt-B, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12 – ZPNačrt-C, 35/2013 Skl.US: U-I-43/13-8) in 16. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik občine Juršinci, št. 7/07, 4/09 in 1/11) je Občinski svet Občine Juršinci na 26. redni seji, dne 16. 04. 2014, sprejel

 

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU

OBČINE JURŠINCI

 

1       Splošne določbe

1.    člen

(predmet odloka)

 

(1)    Občina Juršinci s tem odlokom, v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljevanju SPRS) in Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; v nadaljevanju PRS), sprejme temeljni prostorski akt Občine Juršinci, to je Občinski prostorski načrt Občine Juršinci (v nadaljevanju: OPN Juršinci), ki določa strateške usmeritve prostorskega razvoja občine, namensko rabo prostora ter prostorske izvedbene pogoje za poseganje v prostor za celotno območje Občine Juršinci.

 

2.    člen

(vsebina in oblika odloka)

 

(1)    Občinski prostorski načrt Občine Juršinci vsebuje strateški in izvedbeni del.

 

(2)    Strateški del OPN Juršinci ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Juršinci (v nadaljnjem besedilu občina) in varstvenih režimov določa:

  1. izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
  1. zasnovo prostorskega razvoja občine,
  1. zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,
  1. okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve in razpršene gradnje,
  1. usmeritve za razvoj poselitve in prenovo,
  1. usmeritve za razvoj v krajini,
  1. usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč.

 

(3)    Izvedbeni del OPN določa:

  1. enote urejanja prostora,
  1. območja namenske rabe prostora,
  1. prostorske izvedbene pogoje,
  1. območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN).

 

(4)    Občinski prostorski načrt Občine Juršinci je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter je izdelan v digitalni obliki in v analogni obliki.

 

(5)  Strateški del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze:

  1. Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:37 500),
  1. Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:37 500),

 

  1. Prikaz okvirnih območij naselij in območij razpršene poselitve ter usmeritve za razvoj poselitve in delno prenovo (M 1:37 500),
  1. Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:37 500) ter
  1. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (1:37 500).

 

(6)  Izvedbeni del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze:

  1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1: 50 000),
  1. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50 000),
  1. Prikaz območij enot urejanja prostora in osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora (M 1:5 000) ter
  1. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5 000).

 

(7)  Obvezne priloge OPN so:

  1. izvleček iz hierarhično višjih aktov,
  1. prikaz stanja prostora (tekstualni in grafični del),
  1. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,
  1. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
  1. obrazložitev in utemeljitev OPN,
  1. povzetek za javnost.

 

3.    člen

(pomen izrazov uporabljenih v odloku)

 

(1)    V odloku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.    Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (na primer avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov, avtohtoni poselitveni vzorec, avtohtona gradnja),

2.    Avtobusno postajališče: je posebej zgrajena in označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje in izstopanje potnikov.

3.    Bruto tlorisna površina objekta (BTP) je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim, samo nad nivojem terena ali samo pod njim. V bruto tlorisno površino objekta so zajete tiste površine objekta, na katerih je svetla višina najmanj 1,60 m.

4.    Dopolnilna dejavnost na kmetijah je dejavnost, opredeljena kot dopolnilna dejavnost na kmetijah po veljavnih predpisih o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

5.    Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi zakonito zgrajenimi objekti na robovih naselja, če ta gradnja predstavlja funkcijsko ali oblikovno zaokroževanje naselja.

6.    Dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo objekta, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja.

7.    Dozidava objekta je povečanje objekta s povečanjem zazidane površine objekta do največ 50 % BTP.

8.    Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves.

9.    Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin, dostopov za funkcionalno ovirane osebe, parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov.

10.  Družinska hiša je prosto stoječa stavba z največ tremi stanovanjskimi enotami.

11.  Dvojček sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.

12.  Enkratne ustvarjene sestavine prostora so pomensko izstopajoči objekti ali prostorske ureditve (objekti družbene infrastrukture, vozlišča za javni potniški promet ali javni odprti prostori).

 

13.  Eno - oziroma dvostanovanjska stavba je prosto stoječ objekt z enim do dvema stanovanjema - tudi družinska hiša.

14.  Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju, ni objekt z vplivi na okolje in nima samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa je lahko priključen le na obstoječe priključke.

15.  Enota urejanja prostora (EUP) je območje z enotnimi značilnostmi prostora. Na območju EUP se določi namensko rabo prostora, dopustno izrabo prostora, omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine, za posamezne vrste posegov v prostor se določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji. Če se predvideva izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, se za območje EUP določijo usmeritve, pogoji in omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi OPPN.

16.  Etaža je prostor med dvema vodoravnima ploščama v stavbi. Imeti mora primerno višino za izvajanje dejavnosti ali za bivanje. Etaža so tudi klet (K), pritličje (P) in mansarda (M).

17.  Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, (FI) je razmerje med BTP objektov nad terenom in celotno površino parcele, namenjene gradnji.

18.  Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (FZ) je razmerje med zazidano površino (tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov (tudi nezahtevnih in enostavnih objektov) nad terenom) in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom in podobno.

19.  Gospodarska cona je območje obrtnih, proizvodnih, skladiščnih, prometnih, trgovskih in poslovnih dejavnosti, brez bivanja.

20.  Gospodarska javna infrastruktura (GJI) so objekti in/ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb v skladu z veljavnimi predpisi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, komunikacijsko in prometno infrastrukturo.

21.  Gospodarsko poslopje je nestanovanjska stavba na kmetiji.

22.  Gradbena parcela pomeni zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

23.  Gradbeni inženirski objekt je objekt namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno, tudi industrijski objekti, ki niso stavbe).

24.  Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.

25.  Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji videz.

26.  Grajena struktura so objekti, opredeljeni z velikostjo, obliko in funkcijo v prostoru.

27.  Grajeno območje kmetije je zemljišče, na katerem stojijo stanovanjska stavba in gospodarska poslopja kmetije, zgrajeni v skladu s predpisi o graditvi objektov.

28.  Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska in podobna površina.

29.  Javno cestno omrežje je omrežje, sestavljeno iz kategoriziranih javnih (državnih in občinskih) cest in ostalih javnih površin, namenjenih cestnemu prometu, ki se prosto uporabljajo v skladu z določbami veljavnih prometnih predpisov.

30.  Kakovost prostora je stanje prostora ali njegovega dela, ki odraža skladnost prostorskih struktur in vrednot družbe.

31.  Kakovostne prostorske strukture so skladni sestavi naravnih in ustvarjenih sestavin prostora, zlasti pomembni za identiteto in prepoznavno vrednost prostora, ki tvorijo značilne oblike in vzorce v prostoru, na primer značilne vedute naselij ali posameznih objektov, značilne kulturne krajine ali posamezne vzorce.

32.  Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Kletni del stavbe je vkopan ali delno vkopan v teren. Na ravnem terenu lahko klet sega največ 1 m nad okoliški teren. Na nagnjenem terenu, kjer ni mogoče doseči pogoja, da lahko klet sega največ 1 m nad okoliški teren, mora biti zadnja stena kleti v celoti vkopana v teren, prednja stena kleti pa je v odvisnosti od strmine terena lahko v celoti nad terenom (na strmem terenu) ali pa je prednja stena kleti delno vkopana (na položnejšem terenu).

33.  Kolenčni zid je nadzidava stavbe med zadnjo horizontalno ploščo in strešno konstrukcijo (zidno lego).

34.  Legalizacija je postopek pridobitve upravnega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo (nelegalno, neskladno in nevarno gradnjo) pod pogojem, da se ta uskladi s splošnimi veljavnimi predpisi in določbami tega odloka.

35.  Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.

36.  Mansarda (M) je del stavbe, katere izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in v pretežni meri pod poševno, praviloma dvokapno streho.

37.  Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu obstoječega objekta v skladu z določbami tega odloka. Pred izvedbo nadomestne gradnje je potrebna odstranitev obstoječega objekta.

38.  Nadzidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja tlorisa objekta.

39.  Naravne sestavine prostora so reliefne oblike, tla, vode, vegetacija in ekosistemi.

40.  Naselje je območje, ki obsega zemljišča, pozidana in še nepozidana s stanovanjskimi ali drugimi stavbami ter gradbenimi inženirskimi objekti, in javne površine. Tvori ga skupina najmanj 10 stanovanjskih, poslovnih ali podobnih stavb s hišno številko. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij, po velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi. Delimo jih v urbana in ruralna naselja.

41.  Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.

42.  Neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim.

43.  Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in stavba pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba.

44.  Nevarna gradnja pomeni, da gradnja, ki se izvaja, ali že zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico.

45.  Nezadostno izkoriščena zemljišča so zemljišča, na katerih je stopnja izkoriščenosti za gradnjo nižja od načrtovane vrednosti kazalca stopnje izkoriščenosti, opredeljene v občinskem prostorskem načrtu za posamezno enoto urejanja prostora.

46.  Nezahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte in nima samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa je lahko priključen le na obstoječe priključke.

47.  Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.

48.  Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja in sodobnih materialov.

49.  Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.

50.  Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in sončna energija.

51.  Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter stoječih voda.

52.  Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (na primer dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Urejajo se na terenu, ali v enem ali več nivojih, ali kot odprte ozelenjene terase na objektu, pri čemer je potrebno upoštevati določila tega odloka glede urejanja odprtih bivalnih površin v posameznih enotah urejanja prostora.

53.  Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje.

54.  Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki.

55.  Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov, poseg v objekt ali na njem ter drug poseg v fizične strukture na terenu in pod njim.

56.  Poseg na objekt ali območje, varovano na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote, zaradi katerih je objekt ali območje pridobilo ta status (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine).

57.  Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali pa se prostori pritličja pričnejo na vodoravni plošči nad kletjo ali na vodoravni plošči, katera je lahko največ toliko dvignjena nad okoliški teren kot določajo omejitve, zapisane glede vkopanosti kleti v teren (na ravnem terenu lahko klet sega največ 1 m nad okoliški teren).

58.  Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodotokih 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodotokih 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.

59.  Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

60.  Regulacijske črte so urbanistični elementi za urejanje in oblikovanje podobe naselja, ob upoštevanju ustvarjenih in naravnih danosti v prostoru naselja.

61.  Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture.

62.  Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin na vrhu ostrešja. Na slemenu je najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik.

63.  Soglasje lastnika sosednje parcele je zasebna listina, ki jo izda lastnik parcele in z njo dovoljuje odstopanje pri poseganju v prostor od določb, navedenih v tem predpisu, če to odstopanje dovoljuje ta predpis. Listina mora biti zapisana in potrjena (overjena) v skladu s predpisi, ki veljajo za listine v uradnih postopkih.

64.  Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov.

65.  Športni center obsega športne površine in objekte, namenjene športnim aktivnostim in športnim prireditvam.

66.  Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je vsaj 50% BTP nad terenom namenjenih bivanju.

67.  Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.

68.  Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.

69.  Strokovna prostorska preveritev je urbanistična oziroma krajinska oziroma arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo izdela pooblaščen strokovnjak ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacija degradiranih prostorov in določijo podrobni pogoji.

70.  Strukturna urejenost prostora obsega značilne smeri, oblikovno členjenost prostora, prostorske poudarke, vedute, kvalitetne poglede in razmerja med rabami prostora.

71.  Urejanje okolice objekta so dela, s katerimi se uredi okolica objekta znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu. Primeri takih del so: odkopavanje in nasipavanje zemljišč, utrditev dvorišča, ureditev odvodnjavanja dvorišča, zgraditev klančine ob vstopu v stavbo z namenom odprave ovir, ureditev vrta.

72.  Ustvarjene sestavine prostora so grajena struktura oziroma prostorske ureditve.

73.  Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture.

74.  Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).

75.  Vidna privlačnost prostora je prostoru ali posamezni sestavini prostora pripisana značilnost, ki je neposredno povezana s prijetnostjo kot želeno značilnostjo posameznega prizorišča.

76.  Vidno razvrednotenje prostora je poslabšanje podobe kakovostnih prostorskih struktur z izstopajoče neskladnimi, tudi pomensko manj sprejemljivimi objekti in prostorskimi ureditvami.

77.  Vinogradniški objekt (tudi vinska klet oziroma zidanica) je kmetijska stavba za spravilo in predelavo grozdja, sadja ter za shranjevanje vina, drugih kmetijskih pridelkov, strojev, orodja ter za izvajanje dejavnosti, potrebnih za obdelavo kmetijskih površin (priprava hrane, vzdrževanje higiene..), in za občasno bivanje v času intenzivnih del v nasadu.

78.  Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov.

79.  Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim objektom.

80.  Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist. Vrsto vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov.

81.  Zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi, za izvedbo pa je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja na osnovi predpisane dokumentacije.

82.  Zelene površine so namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, in izboljšavi kakovosti bivanja. Zelene površine so del stavbnih zemljišč v naselju.

 

(2)    Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

 

4.    člen

(pomen kratic uporabljenih v odloku)

 

(1) V odloku uporabljene  kratice imajo naslednji pomen:

- BTP   bruto tlorisna površina objekta,

- DPA  državni prostorski akt

- EPO   ekološko pomembno območje,

- EUP   enota urejanja prostora,

- FI                  faktor izrabe gradbene parcele,

- FZ                 faktor zazidanosti gradbene parcele,

- GJI               gospodarska javna infrastruktura,

- K                   klet,

- KD                kulturna dediščina,

- KS                 kulturni spomenik - zavarovan s predpisom,

- M                  mansarda,

- MO                mestna občina,

- N                   nadstropje,

- NATURA       posebno varstveno območje Nature 2000, varovano v skladu s predpisi,

- NV                naravna vrednota,

- ON                območje naselja po SPRS,

- ONRP           osnovna namenska raba prostora,

- OPN              občinski prostorski načrt,

- OPPN                        občinski podrobni prostorski načrt,

- OPPN-p        občinski podrobni prostorski načrt - predviden,

- P                   pritličje,

- PIP               prostorski izvedbeni pogoji,

- PM                parkirno mesto,

- PNRP            podrobnejša namenska raba prostora,

- PRS   Prostorski red Slovenije,

- RPE   register prostorskih enot,

- SPRS Strategija prostorskega razvoja Slovenije,

- UN                urbanistični načrt (strokovna podlaga po veljavnih predpisih, obvezna za občinsko središče),

- VVO  vodovarstveno območje.

 

(2) Poleg navedenih kratic se v odloku uporabljajo tudi kratice za osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora ter za posamezne varovalne in varstvene prostorske elemente, ki so navedeni v prostorskih ali drugih predpisih.

 

2       Strateški del opn

 

2.1      Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine Juršinci

 

5.    člen

(splošna izhodišča)

 

(1)    Strateški del OPN Juršinci izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja Občine Juršinci in njenega širšega območja.

 

(2)    Strateški del OPN Juršinci upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz izhodišč SPRS in določb PRS ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil.

 

(3)    Pri načrtovanju usmeritev prostorskega razvoja Občine Juršinci so bila posebej upoštevana izhodišča SPRS, ki opredeljujejo:

1.              naselje Juršinci kot lokalno središče s funkcijami občinskega središča.

2.              Pesniško dolino kot prednostno območje umestitve kmetijskih proizvodnih dejavnosti z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo ter z omejitvami zaradi varovanja podzemnih voda kot virov pitne vode.

3.              Slovenske gorice kot območje kmetijstva s tradicionalnimi vinogradniškimi in sadjarskimi nasadi.

4.              območja kulturne dediščine in območja ohranjanja narave, ki jih bo občina vključevala v prostorski razvoj kot potencialna območja za dopolnjevanje turistične ponudbe v sami občini in tudi v širši regiji.

 

(4)    Strateški del OPN Juršinci upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega pomena, ki prostorsko vključujejo Občino Juršinci, kot so Regionalni razvojni program za Podravsko razvojno regijo 2007 – 2013, Območni razvojni program Spodnje Podravje za obdobje 2007 – 2013 ter Lokalni energetski koncept Občine Juršinci iz leta 2009.

 

(5)    Strateški del OPN Juršinci upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni.

 

(6)    Prav tako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja, ki so prikazani v Prikazu stanja prostora za Občino Juršinci.

 

6.    člen

(analiza stanja in teženj)

 

(1) Območje Občine Juršinci sega v dve naravnogeografski enoti. Severni in vzhodni del je gričevnat svet Slovenskih goric, južni in zahodni del pa sega v ravninsko Pesniško dolino.

 

(2) Prebivalstvo v občini rahlo narašča, indeks staranja se povečuje. Izobrazbena struktura prebivalstva višjih stopenj izobrazbe in delež delovno aktivnega prebivalstva močno zaostajata za povprečjem Republike Slovenije. Delež kmečkega prebivalstva je višji od povprečja v Republiki Sloveniji.

 

(3) V občini se največji delež samozaposlenih oseb ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, kar je posledica slabe izobrazbene strukture in pomanjkanja centralnih funkcij, zato se občina gravitacijsko navezuje na regionalno središče Ptuj ter na nacionalno središče mednarodnega pomena Maribor.

 

(4) Območje občine je tradicionalno kmetijsko, s kvalitetnimi njivskimi površinami. V nižinah obdelavo ovirajo le vlažne doline, v višjih predelih pa razdrobljenost zemljišč. Večje sklenjene gozdne površine se pojavljajo v Slovenskih goricah.

 

(5) Cestna infrastruktura, ki omogoča povezanost naselij in posameznih enot razpršene poselitve na občinsko središče je dobro urejena. Dostop do sistema za oskrbo s pitno vodo je zagotovljen na celotnem območju občine. Oskrba z električno energijo je ustrezna. Kanalizacijski sistem je delno zgrajen le v naselju Juršinci.

 

(6)Zaradi lastništva zemljišč, neurejenega trga nepremičnin ter dražje komunalne infrastrukture v območjih naselij naraščajo težnje po gradnji v gričevnatem delu občine. Poleg vinogradniških objektov se gradijo tudi objekti (največkrat nadomestni) večjih dimenzij, ki spreminjajo morfologijo poselitve ter povečujejo okoljske obremenitve. Narašča težnja po dodatni komunalni ureditvi teh območij, kar pa je zaradi razpotegnjene slemenske pozidave povezano v visokimi stroški.

 

(7) Pojavljajo se pobude za razvoj turistične dejavnosti v gričevnatem delu občine kot dopolnilna kmetijska dejavnost.

 

(8) Za območje občine Juršinci je značilna razdrobljena posest ter manjša kmetijska gospodarstva, vendar se ta trend počasi spreminja. Pojavljajo se težnje po intenzivni pridelavi rastlin pod rastlinjaki ter intenzivni reji živali. S tem se odpirajo nova delovna mesta na območju občine, hkrati pa to pomeni okoljske in vizualne spremembe v krajini.

 

7.    člen

(možnosti prostorskega razvoja)

 

(1) Na podlagi analize dosedanjega prostorskega razvoja Občina Juršinci kot možnosti prostorskega razvoja izpostavlja naslednje:

  1. vzpostavljen poselitveni vzorec naselij, v katerem je občinsko središče Juršinci tudi prostorsko osrednje naselje v občini ter dobra navezanost naselij na občinsko središče;
  1. možnosti za notranji razvoj in prenovo v strnjenih območjih naselij, v katera bo Občina umeščala predvsem manjkajoče centralne dejavnosti;
  1. z izgradnjo avtoceste Maribor – Murska Sobota je občina Juršinci pridobila boljše razvojne možnosti zaradi izboljšane prometne navezanosti na sever proti Pomurju, Mariboru in na ostala večja središča v R Sloveniji, prav tako pa ima tudi ugodno povezavo v smeri nekdanjega občinskega središča Ptuj, ki je z zasnovo PRS postalo središče nacionalnega pomena z vsemi funkcijami takšnega središča;
  1. velike površine kmetijskih zemljišč v Pesniški dolini, ki so primerne za intenzivno kmetijsko proizvodnjo z možnostjo namakanja – možnost gradnje sistema manjših vodnih zajetij;
  1. območja ohranjene kulturne dediščine in narave;
  1. razvoj vinogradništva, sadjarstva ter turističnih gospodarskih dejavnosti (predvsem sonaravnega turizma ter vinogradniškega turizma) v gričevnatem delu občine z možnostjo razvoja turističnih dejavnosti ob vinski cesti.

 

8.    člen

(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

 

(1)    Za občino Juršinci je značilna izrazito razpršena poselitev, zato je potrebno v strnjenih območjih naselij spodbujati razvoj osnovnih centralnih dejavnosti in osnovne oskrbe. Prebivalcem je potrebno postopno zagotavljati višjo raven kakovosti bivanja z razvijanjem družbenih in storitvenih dejavnosti, odpiranjem novih delovnih mest, izboljševanjem socialne oskrbe ter objekti za športne aktivnosti.

 

(2)    Skladno s SPRS je potrebno krepiti vlogo lokalnega središča Juršinci ter tako zmanjševati dnevne migracije v sosednja zaposlitvena središča. Poselitev je potrebno usmerjati v strnjena območja naselij, pri tem pa ohranjati tradicionalno strukturo naselij.

 

(3) V gričevnatem delu občine je potrebno ohranjati poseljenost, kmetijsko dejavnost pa usmerjati trajnostno z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja ter ohranjanjem biotske raznovrstnosti. V trajnostno naravnan turizem je potrebno vključiti prezentacijo ohranjene kulturne dediščine ter naravnih vrednot. Intenzivno kmetijsko dejavnost je potrebno prednostno usmerjati na zemljišča z visokim pridobivalnim potencialom na območju Pesniške doline.

 

(4) Za razvoj podeželja je potrebno zagotoviti ustrezno infrastrukturo:

1.    prometna dostopnost (tudi povezave z javnim potniškim prometom) do občinskega središča ter drugih urbanih središč;

2.    omrežja za elektronske komunikacije (kakovosten dostop do interneta ter mobilne telefonije na celotnem območju občine);

3.    kanalizacijsko in vodovodno omrežje (zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo na celotnem območju občine ter izgradnja kanalizacijskega omrežja na območjih strnjenih naselij).

 

(5)Predvidena je izgradnja prenosnega plinovoda M9 Lendava – Kidričevo ter prenosnega plinovoda R15/1 Kidričevo – Pince.

 

9.    člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

 

(1)    Občina Juršinci je povezana s sosednjimi občinami na naslednjih področjih:

1.           na področju infrastrukturnih omrežij: prometna navezanost, oskrba s pitno vodo, preskrba z električno energijo, telekomunikacijske povezave;

2.           z občinami Spodnjega Podravja na področju ravnanja z odpadki;

3.           s sosednjimi občinami pri promociji in vzpostavitvi projektov turizma;

4.           z MO Ptuj in ostalimi sosednjimi občinami na dopolnjevanju z dejavnostmi, ki jih občina nima ali ne zadovoljujejo njenih potreb – sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti;

5.           z MO Ptuj in sosednjimi občinami pri izvedbi projektov, ki so državnega ali regionalnega pomena – zaščita podtalnice Ptujskega polja, izgradnja infrastrukturnih omrežij.

 

10. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

 

(1)    Ob upoštevanju navedenih izhodišč so splošni cilji prostorskega razvoja Občine Juršinci enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske skupine:

1.           skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj;

2.           skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve;

3.           optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru;

4.           prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega središča;

5.           dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij;

6.           preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora;

7.           prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje;

8.           ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine z možnostjo vključevanja teh dobrin v gospodarski razvoj občine;

9.           zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

 

(2)    Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru je občina kot prednostne določila naslednje cilje prostorskega razvoja:

1.              zagotovitev prostorskih pogojev za širitev in umestitev površin za bivanje v občinskem središču in v ostala strnjena naselja, kamor bo usmerjen razvoj poselitve v občini;

2.              zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev centralnih dejavnosti v občinskem središču – dopolnjevanje območja centralnih dejavnosti v Juršincih;

3.              zagotovitev prostorskih pogojev za širitev in umestitev sekundarnih in terciarnih - proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v občini in manjša območja v drugih naseljih v obliki dopolnilnih dejavnosti obstoječe poselitve ali širitev obstoječih proizvodnih dejavnosti (kmetijski proizvodni obrati rastlinske in živalske intenzivne proizvodnje ter obrtno proizvodni obrati);

4.              zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev dopolnilnih dejavnosti turizma – turistične in ekološke kmetije, izraba vodnih zajetij;

5.              zagotavljanje infrastrukturne dostopnosti potencialnih zaposlitvenih območij, zlasti turističnih območij, z gradnjo ustrezne infrastrukture - sonaravni turizem in rekreacija ter dejavnosti ob vinski cesti v gričevnatem delu občine;

6.              zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij v občini - rekonstrukcija vodovodnega omrežja, rekonstrukcija delov prometnega omrežja, vzpostavitev kolesarskih omrežij, povečanje površin za mirujoči promet v Juršincih (ob pokopališču) in v posameznih enotah turistične infrastrukture;

7.              zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev rekreacijskih območij in rekreacijskih poti (večji ribniki, kolesarske povezave);

8.              zagotavljanje prostorskih pogojev za varstvo okolja v občini - gradnja kanalizacijskega omrežja in sistema manjših individualnih enot čiščenja ali možnost čiščenja odpadnih vod z odvozom na centralno čistilno napravo;

9.           zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev državnih ureditev na območju občine – načrtovani prenosni plinovod M9 Lendava – Kidričevo ter  prenosni plinovod R15/1 Kidričevo – Pince.

 

2.2      Zasnova prostorskega razvoja občine Juršinci

 

11. člen

(vsebina zasnove prostorskega razvoja občine)

 

(1)    V zasnovi prostorskega razvoja Občine Juršinci se na osnovi prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora ter razvojnih teženj in možnosti določijo:

1.           prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti,

2.           omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij,

3.           temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji in

4.           druga za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode,

5.           urbana središča, za katera je potrebno izdelati urbanistični načrt.

 

(2)    Zasnova prostorskega razvoja je prikazana na karti 1: ''Zasnova prostorskega razvoja občine'' v grafičnem delu strateškega dela OPN Juršinci.

 

12. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve)

 

(1)    Občina kot prednostno območje, z intenzivnejšim razvojem poselitve za potrebe bivanja, opredeljuje naselje Juršinci, v katerega bo prednostno usmerjala dejavnosti za zadovoljevanje funkcij občinskega središča (vzhodno od ceste R-III-712 kot nadaljevanje obstoječe pozidave in v zgoščevanje obstoječe pozidave v samem središču naselja Juršinci).

 

(2)    Območje ob glavni cesti R-III-712 in ob lokalni cesti skozi center naselja Juršinci (prometna navezava proti Polenšaku) je območje prednostih umestitev centralnih dejavnosti v prostor  - možne spremembe in dopolnitve osnovnih dejavnosti.

 

(3)    Zmerni razvoj poselitve v skladu z demografskimi gibanji in usmerjanjem prostorskih potreb bo občina usmerjala v ostala naselja, na površine delne prenove, notranjega razvoja in funkcionalnega zaokroževanja.

 

(4)    Občina Juršinci bo dejavnosti športa in rekreacije prednostno usmerjala v območje severno od naselja Juršinci ob ribnikih ter podpirala ureditev manjših športno rekreacijskih površin tudi v območju ohranjanja poselitve izven strnjenih območij naselij.

 

(5)    Širitev kmetij in intenzivnih kmetijskih proizvodnih dejavnosti (farme, rastlinjaki) v naseljih in v območju ohranjanja poselitve bo občina podpirala v primerih, ko so za to zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji.

 

13. člen

(prednostna območja za razvoj drugih dejavnosti)

 

(1)    Širše območje zahodnega dela občine na levem bregu reke Pesnice (do naselij ob prelomu doline in gričevja) so prednostna območja za umestitev kmetijskih proizvodnih dejavnosti intenzivne reje.

 

(2)    Občina Juršinci bo zmerno kmetijsko proizvodnjo razvijala na osrednjih in vzhodnih gričevnatih   območjih, razen v tistih predelih, kjer se ukvarjajo s sadjarsko in vinogradniško proizvodnjo.

 

(3)    Gričevnati del občine je opredeljen kot potencialno območje za razvoj rekreacije in sonaravnega turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter razvoja turizma vinskih cest v vinogradniških območjih kot območjih prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora.

 

(4)    Občina bo  skladno z DPA v pripravi varovala koridor za umestitev plinovodne povezave državnega pomena v južnem delu občine.

 

(5)    Občina Juršinci bo na obstoječih površinah gozdov izvajala gozdarske dejavnosti.

 

14. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

 

(1)    Naselje Juršinci, kot osrednje in največje naselje v občini, občina opredeljuje kot  lokalno središče s funkcijo občinskega središča, v katerega bo usmerjala dejavnosti za zadovoljevanje vsakodnevne oskrbe, osnovnega izobraževanja in druženja ter zadostno in dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi.

 

(2)    V RPE naselju Juršinci občina opredeljuje tri medsebojno ločene dele strnjene pozidave, in sicer Juršinci (občinsko središče) ter Juršinci 2 in Juršinci 3. Ostala naselja v občini, kot manjši strnjeni deli pozidave po SPRS, so naselja Bodkovci, Dragovič 1 in Dragovič 2, Gabrnik 1 in Gabrnik 2, Gradiščak, Grlinci, Hlaponci, Kukava 1 in Kukava 2, Mostje, Rotman, Sakušak 1 in Sakušak 2, Senčak pri Juršincih ter Zagorci 1 in Zagorci 2, v katera bo občina usmerjala zadovoljevanje delnih oskrbnih funkcij za svoje prebivalstvo in zagotavljala pogoje za izvajanje primarnih dejavnosti kmetijstva in gozdarstva.

 

(3) Po zastopanosti dejavnosti v naselju ter številu prebivalcev so po SPRS vsa naselja v občini, razen občinskega središča, opredeljena kot vasi. Naselje Juršinci je opredeljeno kot drugo urbano naselje, saj prebivalcem in njegovemu zaledju zagotavlja možnosti za vsakodnevno oskrbo (trgovine), osnovno izobraževanje in varstvo otrok (OŠ in vrtec), zdravstveno varstvo (splošna in zobozdravstvena ambulanta, lekarna), varstvo starejših oseb (Dom upokojencev), informiranje, druženje ter druge storitvene in oskrbne funkcije.

 

15. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

 

(1)    Naselja v občini Juršinci se prometno povezujejo med seboj in navezujejo na občinsko središče ter na pomembnejša središča izven občine s cestnim prometnim omrežjem. Najpomembnejše cestne prometne povezave v občini so sledeče:

1.           regionalna cesta R-III-712 Ptuj – Juršinci – Gornja Radgona, ki povezuje občinsko središče in ostala naselja na bližje ležeče regionalno središče nacionalnega pomena – Ptuj;

2.           regionalna cesta R-III-713 Ptuj – Hlaponci – Ljutomer, ki naselje Hlaponci neposredno, ostala naselja pa preko lokalnih cestnih povezav, navezuje na regionalno središče Ptuj;

3.           regionalna cesta R-III-734 Gabrnik - Vitomarci - Benedikt, ki poteka po levem robu doline Pesnice in posredno preko R-III-712 navezuje naselja ob prelomu doline ter v njenem gričevnatem zaledju na občinsko središče in na regionalno središče Ptuj.

 

16. člen

(druga pomembna območja)

 

(1)    Druga za občino pomembna območja so:

1.      območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora (ekološko pomembno območje Juršinci, ekološko pomembno območje Strejaci, posebno varstveno območje Natura 2000 Juršinci) in ustvarjenih kvalitet prostora (spominski park Mostje);

2.      vinogradniška območja kot območja prepoznavnih in ustvarjenih kvalitet prostora;

3.      reka Pesnica ter druge vodne površine primerne za turistično rekreacijski ali gospodarski namen (ribniki v Juršincih, ribniki v Bodkovcih, ribnik v Zagorcih, vodotoki Krka, Spodnja Brnca, mala Brnca, Jarek).

 

(2) Občina opredeljuje med ostalimi za občino pomembnimi območji vinogradniška območja kot območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, s svojstveno mozaično kulturno krajino, v kateri so na prisojnih pobočjih nad gozdnim robom zasajeni vinogradi, ki se zaključujejo z značilno slemensko poselitvijo vinogradniških domačij in ostalih objektov potrebnih za obdelavo vinogradov in spravilo pridelkov, s to dodatno doživljajsko vrednostjo pa so potencialna območja za razvoj turizma vinskih cest in sonaravnega turizma kot dodatne vrednosti vinogradništva v Slovenskih goricah, v katera bo občina poleg ohranjanja primarnih dejavnosti usmerjala tudi razvoj turizma.

 

17. člen

(urbanistični načrt)

 

(1)    Razvoj občinskega središča Juršinci je podrobneje opredeljen v urbanističnem načrtu (v nadaljevanju UN) za naselje Juršinci.

 

2.3      Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

 

18. člen

(gospodarska javna infrastruktura)

 

(1)    V zasnovi gospodarske javne infrastrukture so, ob upoštevanju usmeritev prostorskega razvoja občine, prikazana obstoječa in načrtovana omrežja in objekti državnega in regionalnega pomena ter pomembnejša obstoječa in načrtovana omrežja in objekti lokalnega pomena. Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana na karti 2: ''Zasnova gospodarske javne infrastrukture'' v grafičnem delu strateškega dela OPN.

19. člen

(prometna infrastruktura)

 

(1)    Cestno prometno omrežje v občini sestavljajo  regionalne državne ceste in kategorizirane občinske ceste (lokalne ceste in javne poti). V cestno prometno omrežje je uvrščen tudi sistem javnih površin za mirujoči promet.

 

(2)    Prioriteta občine na področju cestnega omrežja bo dobra prometna povezava celotnega območja občine z občinskim središčem Juršinci, regionalnim središčem Ptuj in sosednjimi občinami ter urejanje in posodabljanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kakovosti bivanja, kot so državne ceste skozi naselja, otežene prometne navezave in dostopi, priključki cest nižjih kategorij, tudi poljskih cest in dostopi na zemljišča, ali pa je poslabšana prometna varnost na omrežju občinskih cest.

 

(3)    Direkcija RS za ceste načrtuje ureditev regionalne ceste RIII-712 na delu od stac. 5.390 do 10.400 ter od stac. 11.301 do 16.060.

 

(4)    Občina bo v povezavi z drugimi občinami vzpodbujala razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti – tako v območju razvoja turizma (kot oblika dodatne ekološko naravnane turistične ponudbe k predvideni turistično rekreacijski ponudbi), kakor tudi v ostalih območjih občine.

 

(5)    Južni del občine Juršinci se nahaja v vplivnem pasu letališča lokalnega pomena Moškanjci - Ptuj in je v območju nadzorovane rabe prostora - omejitve višine objektov.

 

(6)    Na področju javnega potniškega prometa se bo občina povezovala s sosednjimi občinami in zagotavljala javno potniško povezavo z zaposlitvenimi središči, kraji šolanja ipd. ter združevala šolske prevoze z javnim linijskim prevozom, kjer je to izvedljivo ter tako povečala dostopnost in racionalizacijo prevozov. Občina načrtuje ureditev novega avtobusnega postajališča na regionalni cesti RIII-712 severno od naselja Juršinci v zaselku Gomila.

 

20. člen

(telekomunikacije)

 

(1)    Telekomunikacijsko omrežje v občini sestavlja telefonsko telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske televizije.

 

(2)    Občina bo usmerjala razvoj telekomunikacijskega sistema v povezovanje telekomunikacijskih omrežij in v sodobne tehnično tehnološke in organizacijske tokove ter skrbela za kakovosten pristop do širokopasovnih omrežij na celotnem območju občine.

 

21. člen

(energetska infrastruktura)

 

(1)    Na območju občine ni omrežij in naprav, namenjenih prenosu električne energije.

 

(2)    Na območju Občine Juršinci so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti:

1.       srednjenapetostno omrežje (20 kV),

2.       transformatorske postaje 20/0,4 kV in

3.       pripadajoče nizkonapetostno omrežje.

 

(3)    Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz RTP 110/20 kV Radenci in iz RTP 110/20 kV Ptuj. Distribucijsko omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe.

 

(4)    Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja bo občina usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječih zmogljivosti, s ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine. Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem bo odvisna od povečanja obremenitev in od pojava slabih napetostnih razmer pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte.

 

(5)    Preko območja Občine Juršinci poteka prenosni plinovod R15 (od M1 v km 38+356 - MRP Lendava). Predviden je prenosni plinovod M9 (Lendava – Kidričevo) ter prenosni plinovod R15/1 (Kidričevo - Pince).

 

(6)    Občina Juršinci bo podpirala plinifikacijo naselij v občini le v primeru ekonomske sprejemljivosti tega energenta v primerjavi z ostalimi uporabljanimi ali alternativnimi viri energije.

 

(7)    Občina bo porabo energije usmerjala v zmanjševanje porabe energije skladno s predvidenimi ukrepi lokalnega energetskega koncepta, ki predstavlja temeljni dokument občine za oskrbo z energijo. Podpirala bo povečanje uporabe tistih obnovljivih in okolju prijaznejših virov energije, ki jih je mogoče ekonomično energetsko izkoriščati na območju občine. To so lesna biomasa, sončna energija ter geotermalna energija.

 

(8)    Na vseh območjih poselitve bo Občina spodbujala opremljanje stavb z napravami za izkoriščanje obnovljivih virov energije.

 

22. člen

(oskrba z vodo)

 

(1)  Območje občine Juršinci je priključeno na vodooskrbni sistem Spodnjega Podravja, ki se oskrbuje iz črpališč v Skorbi ter iz globinskih vodnjakov v Novi vasi pri Ptuju, Podvincih, Gerečji vasi, Župečji vasi, Desencih in Lancovi vasi.

 

(2) Razvoj obstoječega omrežja za preskrbo s pitno vodo bo Občina Juršinci usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja, s ciljem zagotavljanja zadostnih količin zdrave pitne vode za vsako gospodinjstvo.

 

(3)    Kot prioriteta pri obnavljanju omrežja je predvidena zamenjava vodovodnih cevovodov v koridorjih izgradnje kanalizacije.

 

23. člen

(čiščenje in odvajanje odpadnih voda)

 

(1)    Občina Juršinci bo kot prioritetni cilj na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda podpirala pospešeno dograjevanje omrežja za zbiranje in odvajanje odpadnih vod v območjih strnjenih naselij skladno z izhodišči SPRS.

 

(2)    Na območju Občine Juršinci je že izgrajena fekalna kanalizacija in čistilna naprava Juršinci, s katero je urejeno zajemanje in čiščenje odpadne vode v delu naselja Juršinci. Predvidena je izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v naselju Gabrnik.

 

(3)    Občina Juršinci bo v območju pojava razpršene poselitve dovoljevala zbiranje odpadne vode v individualnih sistemih za zajem odpadne vode in odvoz greznične blatenice na čistilno napravo ali manjše individualne sisteme čiščenja odpadne vode.

 

24. člen

(ravnanje z odpadki)

 

(1)    Občina bo ravnanje z odpadki usmerjala v organizirano ločeno zbiraje komunalnih odpadkov in njihov odvoz v regijski center za ravnanje z odpadki CERO Gajke MO Ptuj, ki omogoča sprejem vseh skupin odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov, razen odpadkov, ki se na podlagi tega seznama uvrščajo med nevarne odpadke.

 

25. člen

(vodno gospodarske ureditve)

 

(1)    Na področju vodnega gospodarstva ni načrtovanih večjih posegov v urejanje vodotokov.

 

2.4      Določitev okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene poselitve in  razpršene gradnje

 

26. člen

(okvirna območja naselij)

 

(1) Okvirna območja naselij in okvirna območja razpršene poselitve so prikazana na karti 3: ''Prikaz okvirnih območij naselij in območij razpršene poselitve ter umeritve za razvoj poselitve in delno prenovo'' v grafičnem delu strateškega dela OPN.

 

(2)    Kot območja naselij (ON) po SPRS občina opredeljuje območja strnjene poselitve različnih namembnosti s pripadajočimi površinami v vseh RPE naseljih.

 

(3)    ON Juršinci obsega območje strnjene poselitve, ki se je razvila ob cerkvi Sv. Lovrenca ter ob regionalni cesti Ptuj – Juršinci – Radgona in lokalni cesti Juršinci – Moravci (zajetih je tudi nekaj stavb iz RPE Dragovič).

 

(4)    Kot ON Gabrnik občina opredeljuje območje strnjene poselitve ob stičišču regionalnih cest Ptuj – Juršinci ter Ptuj – Vitomarci.

 

(5)    Kot ON Grlinci občina opredeljuje območje strnjene poselitve ob regionalni cesti Gabrnik – Vitomarci.

 

(6)    Kot ON Mostje občina opredeljuje gostejši del strnjene poselitve ob stičišču regionalne ceste Ptuj – Juršinci ter lokalne ceste Hlaponci – Mostje.

 

(7)    Kot ON Zagorci občina opredeljuje gostejši del strnjene poselitve ob regionalni cesti Ptuj – Juršinci – Gornja Radgona.

 

(8)    Kot ON občina opredeljuje tudi gostejše dele strnjene slemenske poselitve:

1.    ON Bodkovci,

2.    ON Dragovič 1 in  ON Dragovič 2,

3.    ON Gradiščak,

4.    ON Gabrnik 2,

5.    ON Hlaponci

6.    ON Juršinci 2 in ON Juršinci 3,

7.    ON Kukava 1 in  ON Kukava 2,

8.    ON Rotman,

9.    ON Sakušak 1 in ON Sakušak 2,

10.   ON Senčak pri Juršincih ter

11.   ON Zagorci 2.

 

27. člen

(območja naselij s sanacijo razpršene gradnje)

 

(1)         V Občini Juršinci ni opredeljenih naselij, h katerim bi se s sanacijo priključevala območja razpršene gradnje in ne novo oblikovanih naselij, s katerimi bi se sanirala razpršena gradnja.

 

28. člen

(ostala območja razpršene gradnje)

 

(1)    V občini Juršinci ni območij s pojavi razpršene gradnje.

 

29. člen

(okvirna območja razpršene poselitve)

 

(1)    Občina Juršinci opredeljuje celotno območje občine izven območij strnjenih naselij ter ravninskega dela (Pesniška dolina) kot okvirno območje razpršene poselitve, s tipičnim vzorcem poselitve, ki prispeva k prepoznavnosti in ohranjanju kulturne krajine.

 

(2)    Na območju občine se pojavljata dva značilna tipa razpršene poselitve:

1.    starejši avtohtoni vzorec dolinske razpršene poselitve, s pojavom samotnih kmetij, manjših zaselkov ter razdrobljenih in razpršenih naselij, z domačijami, umeščenimi ob vznožje reliefnega dviga položnejših prisojnih pobočij, ki ohranja prvotne lastninske celke in njihovo delitev na vse manjše kmetije, z objekti namenjenimi kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju z dopolnilnim kmetijstvom, z ohranjanjem katere bo občina zagotavljala obdelovanje površin v dolinskem delu in s tem omogočala pogoje za ohranjanje značilne kulturne krajine v demografsko ogroženih in hribovitih področjih;

2.    časovno mlajši avtohtoni vzorec slemenske razpršene poselitve v vinogradniških območjih,s pojavom samotnih kmetij na stranskih in nižjih slemenih ter razložene in razdrobljene slemenske poselitve pretežno na glavnih slemenih, v kateri se pojavljajo manjše slemenske kmetije, v območjih večjih nacionaliziranih kompleksov vinogradov tudi stanovanjske hiše kot nadomestni objekti nekdanjih viničarij, opuščene viničarije spremenjene v objekte za stalno ali občasno bivanje ter starejši in novejši vinogradniški objekti kot vinske kleti, zidanice in sodobnejši vinogradniški »vikendi«, z ohranjanjem katere bo občina zagotavljala obdelovanje vinogradov in ostalih kmetijskih zemljišč v mozaični strukturi vinogradniških območij v demografsko ogroženih, in hribovitih področjih.

 

(3)    Območja naselij po RPE so opredeljena po veljavnih mejah v registru prostorskih enot.

 

(4)    Precejšnji del območja občine je opredeljen kot območje demografske ogroženosti in obsega območja RPE naselij Bodkovci, Dragovič, Gabrnik, Gradiščak, Grlinci, Kukava ter Sakušak.

 

2.5      Usmeritve za prostorski razvoj občine

 

2.5.1 Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo

 

30. člen

(notranji razvoj, prenova ter širitev naselij)

 

(1)    Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo so prikazane na karti3: ''Prikaz okvirnih območij naselij in območij razpršene poselitve ter usmeritve za razvoj poselitve in delno prenovo'' v grafičnem delu strateškega dela OPN.

 

(2) Občina Juršinci bo usmerjala razvoj naselij tako, da bo omogočal:

1.    razvoj obstoječega morfološkega vzorca naselja,

2.    razvoj predvidenih dejavnosti v posameznih naseljih v skladu z vlogo in funkcijo naselja,

3.    upoštevanje naravnih in varstvenih omejitev,

4.    ohranjanje tipologije arhitektonsko urbanistične oblikovanosti naselij,

5.    izboljšanje kakovosti bivanja,

6.    izboljšanje pogojev za zdravje ljudi.

 

(3) Razvoj občinskega središča Juršinci bo občina prednostno usmerjala v razvoj urbanega naselja:

1.    z delno prenovo obstoječih objektov, z možnostjo spremembe namembnosti teh objektov in delno prenovo javnega prostora v območju ob glavni prometnici skozi staro jedro,

2.    z notranjim razvojem naselja in usmerjanjem pozidave na obstoječe nepozidane stavbne površine v naselju,

3.    s širitvijo stavbnih zemljišč, ki jih bo občina prilagajala potrebam po umeščanju novih ali širitvi obstoječih dejavnosti, potrebnih za zagotavljanje funkcije občinskega središča,

4.    s površinami za dolgoročni razvoj naselja.

 

(4) Razvoj naselij Bodkovci, Dragovič 1, Dragovič 2, Gabrnik, Gabrnik 2, Gradiščak, Grlinci, Hlaponci, Juršinci 2, Juršinci 3, Kukava 1, Kukava 2, Mostje, Rotman, Sakušak 1, Sakušak 2, Senčak pri Juršincih, Zagorci ter Zagorci 2, ki so po namenski rabi prostora opredeljena kot podeželska naselja s kmetijami in bivanjem, po velikosti in opredelitvi dejavnosti pa kot vasi, bo občina usmerjala:

1.    v delno prenovo morebitnih opuščenih kmetij v naseljih z možnostjo spremembe namembnosti kmetij v objekte za stalno ali občasno bivanje,

2.    v notranji razvoj s pozidavo nepozidanih stavbnih zemljišč v obcestni pozidavi ter boljšim izkoriščanjem praznih in neprimerno izkoriščenih površin v območjih obstoječih naselij,

3.    v manjše širitve teh naselij kot širitve stavbnih zemljišč za potrebe razvoja obstoječih dejavnosti in umestitev novih sprejemljivih spremljajočih dejavnosti ter zaokrožitve stavbnih zemljišč ob vaškem robu ali umestitve dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

 (5) V nadaljnje širitve na najboljša kmetijska zemljišča bo občina usmerjala razvoj naselij le pod pogojem, da so predhodno izkoriščene vse možnosti notranjega razvoja naselja (izvedba prostorskih ureditev na sedaj načrtovanih stavbnih zemljiščih, območja delnih prenov in gostitev, degradirana zemljišča, gozdna zemljišča in druga kmetijska zemljišča zajeta v območja naselij.

 

31. člen

(razvoj dejavnosti v naseljih)

 

(1)    V naselje Juršinci bo občina usmerjala dejavnosti, ki jih mora za svoje prebivalstvo zagotavljati občinsko središče ter zaposlitvene dejavnosti kot širitev obstoječih storitvenih dejavnosti. Naselje Juršinci bo usmerjala v nadaljnjo krepitev teh funkcij z naslednjimi predvidenimi usmeritvami, ki izhajajo iz UN Juršinci:

1.      v del naselja ob prometni povezavi R-III-712 in ob lokalni cesti proti Polenšaku ter v centralni del okrog cerkve Sv. Lovrenca in kompleksa šole, ki je namenjen centralnim dejavnostim, umestiti nove (manjkajoče) dejavnosti, možne so tudi spremembe namembnosti obstoječe pozidave;

2.      stanovanjsko gradnjo je potrebno usmerjati v notranji razvoj naselja (na površine ob potoku Krka ter zahodno od prometne povezave R-III-712 na severnem delu naselja) z gostitvijo obstoječe in nove družinske gradnje;

3.      oblikovanje sistema zelenih površin z izvajanjem dejavnosti zelenih površin na severnem robu naselja (igrišča, rekreacijske površine, ribniki) v povezavi z sosednjimi gozdnimi in kmetijskimi površinami ter programi in odprtimi površinami osrednjega dela naselja;

4.      ločitev pokopališča od naselja s pasom zelenih površin;

5.      območja za proizvodne dejavnosti, razen kmetijskih, niso opredeljena, se pa glede na velikost in značaj naselja Juršinci lahko znotraj stanovanjskih ter centralnih dejavnosti razvijajo storitvene dejavnosti;

6.      opredelitev razvojnih površin za dolgoročno širitev občinskega središča ob cestni povezavi R-III-712 med južnim robom naselja ter območjem čistilne naprave ter dolgoročno širitev severno od območja šole.

 

(2)    V naselja podeželskega tipa bo občina usmerjala bivanje, kmetije za izvajanje primarnih dejavnosti kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi ter spremljajoče dejavnosti za zadovoljevanje potreb prebivalstva. Zaradi težnje po prestrukturiranju kmetijske dejavnosti in opuščanju kmetovanja, bo na proste površine v naseljih usmerjala stanovanjsko gradnjo pod pogojem, da s tem ne ustvarja prostorskih navskrižij.

 

(3) V slemenska naselja, kjer je prisotna vinogradniška dejavnost, bo občina usmerjala gradnjo vinogradniških objektov ob izpolnjevanju pogojev za gradnjo.

 

32. člen

(sanacija razpršene gradnje)

 

(1)    Občina ne predvideva ukrepa sanacije razpršene gradnje.

33. člen

(usmeritve za ohranjanje območij razpršene poselitve)

 

(1) Na območjih, kjer so kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovana:

  1. območja slemenske poselitve v vinogradniških območjih z vinskimi kletmi, zidanicami in novejšimi vinogradniškimi objekti ter manjšimi slemenskimi kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi (vinotoči, turistične kmetije), starimi viničarskimi domačijami in manjšim številom objektov obstoječih spremljajočih dejavnosti,
  1. dolinska razpršena poselitev s kmetijami in bivanjem z dopolnilnimi dejavnostmi po dolinskih dneh in na nižjih položnejših pobočjih kot ostanek nekdanjih celkov, razvitih v manjše zaselke ali samotnih kmetij z delnimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi,

bo občina usmerjala razvoj v ohranjanje in varovanje razpršene poselitve kot pojava, s katerim se ohranja poselitev območja, ki prispeva k ohranjanju videza kulturne krajine, načrtovanje novih posegov pa bo omogočala le v primeru, če se bodo z njimi ohranjale prepoznavne značilnosti prostora.

 

34. člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

 

(1) Občina bo razvoj naselij usmerjala v nadaljevanje dosedanje prostorske zasnove naselja. V območjih, kjer funkcija in dejavnosti preraščajo osnovno dejavnost naselja, pa v kvalitetno nadgradnjo te zasnove.

 

(2) Občina bo zasnovo posameznih naselij usmerjala v razvoj:

1.    urbanega strnjenega naselja Juršinci z razvito gručasto zasnovo, ki je opredeljena z obstoječim naselbinskim jedrom ob glavni prometnici skozi naselje in pozidavami, ki so se razvile ob krajevnih cestah;

2.    eno ali dvostranske obcestne pozidave v manjše gručasto naselje v naseljih Gabrnik, Grlinci, Mostje in Zagorci, z razvojem prometnega in ostalih omrežij, ki bodo omogočala tudi gradnjo za obstoječo pozidavo, in s tem površinsko zaokroževanje naselbinske zasnove;

3.    razvoj eno ali dvostranskega obcestnega slemenskega tipa pozidave z zapolnjevanjem vrzeli med obstoječimi stavbami in zaokroževanjem, brez možnosti gradnje za obstoječo pozidavo, razen ob krakastem razvoju naselja.

 

(3) Pri postavitvi in oblikovanju novih objektov, postavitvi prostorskih dominant in oblikovanju javnih površin v naseljih ter drugih arhitektonskih in urbanističnih elementih prostora bo občina izhajala iz značilnosti arhitekturne regije in krajine ali jih estetsko nadgrajevala. Uvajanje sodobnih arhitekturnih principov je dopustno le v delih naselja Juršinci ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselja in arhitekture objektov.

 

(4) Pri večjih širitvah naselij bo občina uveljavljala enake razvojne usmeritve kot pri notranjem razvoju.

 

(5) Manjše ali večje širitve naselij čez obstoječe zelene naselbinske robove in poseganja v zeleno strukturo naselij bo občina usmerjala v obnovo ali kakovostno nadomeščanje le teh. V okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij bo občina izkoristila rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnega prostora. Občina bo varovala prostorske prvine (pozitivne dominante v prostoru, kvalitetni robovi naselij), ki so pomembne za prepoznavnost naselij.

 

(65) Posamezne faze širitev naselij morajo predstavljati oblikovno in funkcijsko zaključene celote, vključno z opremljenostjo z GJI.

 

35. člen

(urbanistično oblikovanje naselja Juršinci)

 

(1)    Urbanistični načrt naselje Juršinci ureja s strukturiranjem zatečenih in novih razvojnih območij. Juršince opredeljuje umeščenost naselja v zeleno gričevnato kmetijsko in gozdnato krajino ter vezanost na prometnice, ki sledijo oblikam dolin potokov in goric. Poselitvene površine naselja so se oblikovale ob prometnicah, ki tvorijo obliko črke H. Znotraj območja UN so, zaradi morfologije terena in značilnosti rasti naselja, poleg poselitvenih območij tudi gozdne in kmetijske površine ter površinske vode (potoki in ribniki).

 

(2)    Staro jedro Juršincev z dominanto naselja, cerkvijo sv. Lovrenca, se je izoblikovalo na vzpetini ob stiku prometnic in dolin potokov. Drugo programsko jedro se razvija ob regionalni cesti Ptuj – Gornja Radgona z novejšimi upravnimi in storitvenimi dejavnostmi. Z ureditvami in dopolnjevanjem obstoječe pozidave ter urejanjem novih razvojnih površin, se vzpostavlja zaokrožene celote glede na prostorske oblikovne, funkcionalne ali programske značilnosti.

 

(3) Pri oblikovanju naselja Juršinci dominirajo glavni prometnici v smeri S-J in občinska cesta v smeri V-Z. Urejanje prometnega omrežja naj v največji meri upošteva:

1.   ustrezno dimenzioniranje prometnic, dostopnost in dobre povezave za obstoječe in predvidene (javne) programe v naselju, jasne prometne povezave in njihovo hierarhijo,

2.   vzpostavitev uličnega sistema, ki je s križišči pripet na ceste in ulice višjega ranga ter zagotavlja prometno varnost, pretočnost in oblikovanje javnih površin,

3.   ob urejanju prometnic za motorni promet se načrtuje tudi peš in kolesarske povezave ter skrbi za izboljšanje dostopnosti javnega potniškega prometa.

4.   ustrezno oblikovanje križišč, dostopov ter nanje vezanih zunanjih površin programov posameznega območja,

5.   nove povezave za motorni, kolesarski in peš promet: povezava ceste v stanovanjskem območju na JZ z glavno cesto/ulico v naselju in s potjo pri splošni ambulanti ter prečna povezava poti za ribnik in ceste ob šoli in pokopališču.

 

(4)    Za doseganje višje kvalitete bivalnega okolja se v javne odprte prostore vključuje urbano opremo, drevorede in parkovne ureditve. S temi potezami se povezuje zelene površine v sistem, celostno oblikuje naselje, izboljšuje mikroklimatske razmere in počutje, opredeljuje pomembnost prostorov ter izboljšuje orientacijo in izbor poti.

 

(5)    Prostorske ureditve, objekte in programe se načrtuje in izvaja ob upoštevanju javnega interesa in trajnostnih razvojnih ciljev ter kot del celostne podobe in kvalitet naselja.

 

2.5.2    Usmeritve za razvoj v krajini

 

36. člen

(usmeritve za razvoj v krajini)

 

(1) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta občina Juršinci določa usmeritve razvoja v krajini za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire (kmetijstvo z dopolnilnimi dejavnostmi v povezavi z razpršeno poselitvijo, ki je v gričevnatem svetu usmerjena v vinogradništvo, s kmetijami v funkciji obdelave kmetijskih zemljišč in vzdrževanja kmetijske krajine, gozdarstvo, dejavnosti na vodnih površinah, turizem in rekreacija), posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih in/ali urbanističnih ter arhitekturnih značilnosti, območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter območja in objekte za potrebe obrambe. Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane na karti 4: ''Usmeritve za razvoj v krajini'' v grafičnem delu strateškega dela OPN.

 

37. člen

(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire)

 

(1)    Razvoj v krajini bo občina usmerjala v:

1.       ekološko prijaznejšo pridelavo na ruralnem območju intenzivne kmetijske dejavnosti v Pesniški dolini;

2.       spodbujanje izboljšav kmetijske proizvodnje na manjših kmetijskih zemljiščih, kjer je možnost izgradnje manjših vodnih zajetij, z namakanjem dela zemljišč, uvajanjem novih kultur, s krajinskimi popravki strukturiranja poljedelskih površin v Pesniški dolini z zelenimi cezurami, z avtohtono zasaditvijo in v ohranjanje strukture kmetijskih površin v gričevnatem delu občine;

3.       ohranjanje gospodarskih in ekoloških funkcij gozda ter v varovanje gozdov v Pesniški dolini, vključevanje gozdov v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe, na območjih, kjer ni konfliktov z varstvom drugih naravnih virov pa v vzpodbujanje lesne proizvodnje ter izrabo lesa kot lokalnega energetskega vira;

4.       spodbujanje gospodarske rabe primernih vodnih površin v turistično rekreacijske in gospodarske namene, zajetja pa tudi za namakanje dela kmetijskih površin;

5.       ohranjanje ter spodbujanje vinogradništva v gričevnatem delu občine, kamor bo usmerjala tudi razvoj vinskih turističnih cest in turističnih kmetij;

6.       površine za šport in rekreacijo izven naselij (manjša igrišča za potrebe lokalnega prebivalstva in spremljajoče dejavnosti v RPE naseljih Bodkovci, Juršinci in Zagorci, vključno z manjšimi vodnimi ureditvami, namenjenimi rekreaciji in preživljanju prostega časa);

7.       razvoj turizma v manjših prostorsko, ekološko in sociološko nekonfliktnih delih na gričevnatih predelih občine in njihovih zaledjih v sosednjih občinah, ki so primerni za razvoj turistično-rekreacijskih območij.

 

38. člen

(posebna območja, prepoznavne kvalitete in vrednote prostora)

 

(1)    Občina bo kot posebne krajinske vrednote varovala vsa območja vrednejših delov krajine, ki so zaradi svojih posebnosti ali enkratnosti opredeljena kot naravne vrednote, zavarovana območja narave ali kot območja kulturne dediščine.

 

(2)    Kot posebna območja ohranjanja prepoznavnih krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora so v Občini Juršinci opredeljena posamezna območja naravnih (gozd s kolonijo sivih čapelj v Mostju, rastišče močvirske logarice v Gabrniku, krajinski park Mostje – okolja spomenikov NOV) in kulturnih vrednot, spomenikov (Spominski park Mostje), ekološko pomembna območja (EPO Juršinci ter EPO Strejaci) ter območje Natura 2000 (pPosVO Juršinci), ki predstavljajo naravni potencial gospodarskega razvoja občine in jih bo občina upoštevala kot obvezna izhodišča pri usmerjanju prostorskega razvoja.

 

(3)    Območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine ter predpisih s področja varstva narave so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.

 

39.  člen

(poplavna območja, območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja, območja za potrebe obrambe)

 

(1)    Poplave v Občini Juršinci se pojavljajo ob vodotokih Pesnica in  Krka in segajo  v dele strnjenih naselij Juršinci ter Gabrnik. V ta območja občina ne bo usmerjala dejavnosti, ki bi imele ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali bi povečevale poplavno ogroženost območja.

 

(2)     Na območju občine Juršinci so območja z različnimi verjetnostmi pojavljanja plazov ter erozijska območja z različnimi zaščitnimi ukrepi.

 

(3)    Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je na območju občine Juršinci 41,10 ha gozdov, ki so požarno ogroženi.

 

(4)    Območja zaščite in reševanja določi občinski načrt zaščite in reševanja. Na območjih, ki so primarno namenjena za druge potrebe, bo občina v primeru izrednih razmer zagotavljala izključno rabo površin za namene zaščite in reševanja.

 

(5) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi v okviru obstoječega pokopališča v Juršincih. Ob množičnem poginu živali se v sodelovanju z veterinarsko službo določi lokacija za odlaganje kadavrov izven območij poselitve ter izven območij varstvenih režimov voda. Kot območja za evakuacijo prebivalstva ter za sprejem mednarodne pomoči se uporabijo površine ob osnovni šoli v Juršincih. V primeru naravnih in drugih nesreč bo občina skupaj z izvajalcem javne službe s področja ravnanja z odpadki uredila odvoz ruševin na CERO Gajke v MO Ptuj.

 

(6) Na območju občine Juršinci ni območij  oziroma objektov za potrebe obrambe.

 

2.5.3       Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

 

40. člen

(stavbna zemljišča)

 

(1)    Usmeritve za določitev namenske rabe prostora so prikazane na karti 5: ''Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč'' v grafičnem delu strateškega dela OPN.

 

(2)    Občina Juršinci je kot stavbna zemljišča v namenski rabi prostora na območju občine opredelila vse pozidane in nepozidane površine v naseljih, v prostorsko ločenih poselitvenih enotah dejavnosti vezanih na poselitev in v enotah avtohtone poselitve. Posebna kategorija stavbnih zemljišč, ki so del naselij ali samostojne enote izven naselij, pa niso namenjena pozidavi, so zelene površine in nekatere površine gospodarske javne infrastrukture.

 

(3)    Status stavbnega zemljišča imajo po opredelitvi občine tudi zemljišča, za katera je bil na osnovi predhodnih prostorskih aktov izdan upravni dokument, ki gradnjo objektov še dovoljuje.

 

(4) Občina bo spremembo namenske rabe v stavbna zemljišča za gradnjo vinogradniških in podobnih objektov na območjih najboljših kmetijskih zemljišč podpirala le v primerih, ko investitor vinogradniškega objekta obdeluje najmanj 30 arov trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka ipd.), na območjih drugih kmetijskih zemljišč pa so nova stavbna zemljišča za gradnjo vinogradniških objektov dopustna, če investitor vinogradniškega objekta obdeluje najmanj 5 arov trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka ipd.)

 

41. člen

(kmetijska zemljišča)

 

(1)    Občina Juršinci bo kot kmetijska zemljišča na svojem območju opredelila površine, na katerih se izvaja dejavnost kmetijstva.

 

(2)    Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in reliefne oblikovanosti, bo občina zemljišča opredelila kot najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča.

 

(3)    Med najboljša kmetijska zemljišča se uvrščajo površine, ki imajo visok ali dober proizvodni potencial.

 

(4)    Kmetijska zemljišča s slabšim proizvodnim potencialom bo občina opredelila kot druga kmetijska zemljišča. To so predvsem površine strmejših pobočij Slovenskih goric in manjše zaledne površine naselij ali površine, ki so obdane s poselitvijo.

 

(5)     Kot kmetijska zemljišča v odprtem prostoru bo občina opredelila tudi ostale rabe zemljišč, ki so opredeljena linijsko  ali pa nimajo odmerjenega funkcionalnega zemljišča, kot so:

  1. vodna zemljišča manjših vodotokov v območju kmetijske krajine, zajeta v pretežno rabo območja;
  1. površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v območju kmetijske krajine, zajeta v pretežno rabo območja;
  1. funkcionalna zemljišča z manj zahtevnimi, nezahtevnimi in enostavnimi objekti in napravami v območju kmetijske krajine.

 

(6)    Poseben status imajo kmetijska zemljišča, ki so v območju urbanističnega načrta predvidena za dolgoročno širitev poselitve, trenutna kmetijska raba pa je prilagojena obstoječi poselitvi.

 

42. člen

(gozdna zemljišča)

 

(1)    Občina bo kot gozdna zemljišča na svojem območju opredelila zemljišča gozdov ter površine v zaraščanju, ki so dobile status gozda.

 

(2)    V gozdna zemljišča v odprtem prostoru bo občina opredelila tudi ostale rabe zemljišč, ki so opredeljena le linijsko ali pa nimajo odmerjenega funkcionalnega zemljišča, kot so:

1.     vodna zemljišča manjših vodotokov v gozdnih območjih krajine, zajeta v pretežno rabo območja,

2.     površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v gozdnih območij krajine, zajete v pretežno rabo območja,

3.     funkcionalna zemljišča z nezahtevnimi in enostavnimi objekti in napravami v gozdnih območjih krajine.

 

43. člen

(vodna zemljišča)

 

(1)    Kot vodna zemljišča površinskih celinskih voda bo občina opredelila zemljišča, na katerih je voda trajno ali občasno prisotna, tudi suhe struge hudournikov, opuščene struge, prodišča, močvirja, zemljišča, ki jih je zalila voda zaradi posegov in umetno ustvarjene vodne površine.

 

(2)    V vodno infrastrukturo se uvrščajo večje umetne akumulacije, ki so stalne vodne površine.

 

44. člen

(druga zemljišča)

 

(1)    V občini Juršinci ni zemljišč, ki bi bila opredeljena kot druga zemljišča.

 

2.5.4          Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

 

45. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

 

(1)    Občina Juršinci bo usmerjala določanje prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor tako, da bo v vsaki enoti urejanja, ki se določijo z ozirom na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo prostora ter ostale značilnosti prostora, nedvoumno določeno:

  1. namembnost in vrsta posegov v prostor,
  1. lego objektov in ureditev v prostoru,
  1. velikost objektov in ureditev v prostoru,
  1. oblikovanje objektov in ureditev v prostoru,
  1. parcelacija objektov in ureditev v prostoru,
  1. priključevanje objektov in ureditev na gospodarsko javno infrastrukturo,
  1. upoštevanje varstvenih in varovalnih  režimov v prostoru,
  1. upoštevanje varovanja zdravja pri gradnji objektov in ureditev v prostoru.

 

(2) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor bo občina upoštevala izhodiščno stanje ter usmeritve, ki izhajajo iz strateškega dela OPN in opredeljujejo prostorski razvoj občine.

 

3       Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta

 

3.1      Določitev enot urejanja prostora in podrobnejše namenske rabe prostora

 

46. člen

(enote urejanja prostora)

 

 (1) Območje Občine Juršinci je za izvajanje določb izvedbenega dela OPN razdeljeno v enote urejanja prostora po kriteriju enake pretežne namenske rabe prostora in enakih prostorskih izvedbenih pogojev v posamezni enoti.

 

(2) Naselja in druga, za občino pomembna območja poselitve v Občini Juršinci, so razdeljena na naslednje enote urejanja prostora:

 

Bodkovci

-     Oznaka enote

-     Namenska raba

-     Ime enote

-     Način urejanja

-     Varstveni režimi in omejitve

-     BO01

-     SK, K1, K2

-     Bodkovci (slemensko naselje)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

 

Dragovič

-     Oznaka enote

-     Namenska raba

-     Ime enote

-     Način urejanja

-     Varstveni režimi in omejitve

-     DR01

-     SK, K2

-     Dragovič 1 (slemensko naselje)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

-     DR02

-     SK, K1, K2

-     Dragovič 2 (slemensko naselje)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

 

Gabrnik

-     Oznaka enote

-     Namenska raba

-     Ime enote

-     Način urejanja

-     Varstveni režimi in omejitve

-     GA01

-     SK, O

-     Gabrnik

-     OPN

-     KD-19871

-     III. vodovarstveni pas

v delu poplavno območje

-     GA01-1

-     SK

-     Gabrnik – območje notranjega razvoja

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

-     v delu poplavno območje

-     GA02

-     SK, K2

-     Gabrnik 2 (slemensko naselje)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

 

Gradiščak

-     Oznaka enote

-     Namenska raba

-     Ime enote

-     Način urejanja

-     Varstveni režimi in omejitve

-     GD01

-     SK, K2

-     Gradiščak (slemensko naselje)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

 

Grlinci

-     Oznaka enote

-     Namenska raba

-     Ime enote

-     Način urejanja

-     Varstveni režimi in omejitve

-     GR01

-     SK

-     Grlinci

-     OPN

-     KD-19873

-     III. vodovarstveni pas

v delu poplavno območje

 

Hlaponci

-     Oznaka enote

-     Namenska raba

-     Ime enote

-     Način urejanja

-     Varstveni režimi in omejitve

-     HL01

-     SK

-     Hlaponci (slemensko naselje)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

 

Juršinci

-     Oznaka enote

-     Namenska raba

-     Ime enote

-     Način urejanja

-     Varstveni režimi in omejitve

-     JU01

-     CU

-     Juršinci – vaško središče

-     OPN

-     pSCI Juršinci, KS- 3124, KD- 20871, KS- 6491, KD- 3124 (vplivno območje)

-     III. vodovarstveni pas

-     JU01-1

-     CU

-     Juršinci – območje šole

-     OPN

-     pSCI Juršinci, KD- 20871, KS- 6491, KD- 3124 (vplivno območje)

-     III. vodovarstveni pas

-     JU02

-     CU, VC

-     Juršinci – centralne dejavnosti ob cesti

-     OPN

-     pSCI Juršinci, KD- 19896, KD- 3124 (vplivno območje)

-     III. vodovarstveni pas

v delu poplavno območje

-     JU03

-     SB

-     Juršinci – dom starostnikov

-     OPN

-     pSCI Juršinci, KD- 3124 (vplivno območje), EPO Juršinci,

-     III. vodovarstveni pas

-     JU04

-     SK

-     Juršinci - vzhod

-     OPN

-     pSCI Juršinci, KS- 6491, KD- 3124 (vplivno območje)

-     III. vodovarstveni pas

v delu poplavno območje

-     JU05

-     SK, K2, VC

-     Juršinci - jug

-     OPN

-     pSCI Juršinci

-     III. vodovarstveni pas

v delu poplavno območje

-     JU06

-     SS, VC

-     Juršinci – nepozidana zemljišča ob potoku

-     OPPN-p

-     pSCI Juršinci, KD- 3124 (vplivno območje)

-     III. vodovarstveni pas

v delu poplavno območje

-     JU07

-     SS, VC, O

-     Juršinci – novejša pozidava ob potoku

-     OPN

-     pSCI Juršinci

-     III. vodovarstveni pas

v delu poplavno območje

-     JU08

-     SK, IK, VC

-     Juršinci – ob cesti za Gor. Radgono

-     OPN

-     del pSCI Juršinci

-     III. vodovarstveni pas

v delu poplavno območje

-     JU09

-     VC, SK, ZS

-     Juršinci - ribniki

-     OPN

-     pSCI Juršinci

-     III. vodovarstveni pas

-     JU10

-     ZK, ZD, PO

-     Juršinci - pokopališče

-     OPN

-     SCI Juršinci, del KD- 3124 (vplivno območje), EPO Juršinci

-     III. vodovarstveni pas

-     JU11

-     K1

-     Juršinci – kmetijska zemljišča zahod

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

-     v delu poplavno območje

-     JU12

-     K1, VC

-     Juršinci - kmetijska zemljišča ob Krki, sever

-     OPN

-     pSCI Juršinci, KD- 3124 (vplivno območje)

-     III. vodovarstveni pas

v delu poplavno območje

-     JU13

-     K1, G

-     Juršinci – nad domom starostnikov

-     OPN

-     pSCI Juršinci

-     III. vodovarstveni pas

-     JU14

-     K1, SK

-     Juršinci – severovzhod – dolgoročna širitev

-     OPN

-     pSCI Juršinci

-     III. vodovarstveni pas

-     JU15

-     K1

-     Juršinci – kmetijska zemljišča ob Krki, jug

-     OPN

-     pSCI Juršinci

-     III. vodovarstveni pas

v delu poplavno območje

-     JU16

-     K1

-     Juršinci – jug – dolgoročna širitev

-     OPN

-     pSCI Juršinci

-     III. vodovarstveni pas

-     JU17

-     SK, K2

-     Juršinci 2 (slemensko naselje)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

EPO in Natura Juršinci

-     JU18

-     SK, K2

-     Juršinci 3 (slemensko naselje)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

EPO in Natura Juršinci

 

Kukava

-     Oznaka enote

-     Namenska raba

-     Ime enote

-     Način urejanja

-     Varstveni režimi in omejitve

-     KU01

-     SK, K2

-     Kukava 1 (slemensko naselje)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

-     KU02

-     SK, K2

-     Kukava 2 (slemensko naselje)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

 

Mostje

-     Oznaka enote

-     Namenska raba

-     Ime enote

-     Način urejanja

-     Varstveni režimi in omejitve

-     MO01

-     SK

-     Mostje

-     OPN

-     KS-6644

-     III. vodovarstveni pas

-     MO02

-     K1

-     Spominski park Mostje

-     OPN

-     KS-6493

-     III. vodovarstveni pas

v delu poplavno območje

 

Rotman

-     Oznaka enote

-     Namenska raba

-     Ime enote

-     Način urejanja

-     Varstveni režimi in omejitve

-     RO01

-     SK, K2

-     Rotman (slemensko naselje)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

 

Sakušak

-     Oznaka enote

-     Namenska raba

-     Ime enote

-     Način urejanja

-     Varstveni režimi in omejitve

-     SA01

-     SK, K2

-     Sakušak 1 (slemensko naselje)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

-     SA02

-     SK, K2

-     Sakušak 2 (slemensko naselje)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

 

Senčak pri Juršincih

-     Oznaka enote

-     Namenska raba

-     Ime enote

-     Način urejanja

-     Varstveni režimi in omejitve

-     SE01

-     SK

-     Senčak pri Juršincih (slemensko naselje)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

 

Zagorci

-     Oznaka enote

-     Namenska raba

-     Ime enote

-     Način urejanja

-     Varstveni režimi in omejitve

-     ZA01

-     SK

-     Zagorci

-     OPN

-     KD-19909

-     III. vodovarstveni pas

-     ZA02

-     SK, K2

-     Zagorci 2 (slemensko naselje)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

 

(3) Območja izven naselij v Občini Juršinci so razdeljena na naslednje enote urejanja prostora:

 

Odprti prostor

-     Oznaka enote

-     Namenska raba

-     Ime enote

-     Način urejanja

-     Varstveni režimi in omejitve

-     SJ01

-     A, Av,  K1, K2, G, VC, PC

-     Slovenske gorice – odprti prostor občine Juršinci

-     OPN

-     EPO Juršinci, pSCI Juršinci, NV-7053 KS-6452, KS-6453, KS-6458, KD-3290, KD-9126, KD-11053, KD-19870, KD-19894, KD-19898, KD-19904, KD-19905, KD-19908, KD-20997

-     III. vodovarstveni pas

-     v delu poplavno območje

-     SJ01-1

-     ZS, VC

-     Slovenske gorice – športne in vodne površine Zagorci

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

-     SJ01-2

-     ZS, VC, A

-     Slovenske gorice – domačija Slodnjak Bodkovci

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

-     SJ01-3

-     VC

-     Slovenske gorice – domačija Slodnjak Bodkovci

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

-     SJ01-4

-     ZS, VC, K1

-     Slovenske gorice – manjši ribniki Juršinci

-     OPN

-     EPO Juršinci, pSCI Juršinci

-     III. vodovarstveni pas

-     SJ01-5

-     K1

-     Shramba za orodje ob sadovnjaku (del parc. št. 1/6, k.o. Senčak)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

-     SJ01-6

-     A, IK, K1

-     Kmetija Toplak

-     OPN

-     EPO Juršinci, pSCI Juršinci

-     III. vodovarstveni pas

-     SJ01-7

-     IK

-     Načrtovana farma v Hlaponcih

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

-     SJ01-8

-     IK

-     Obstoječa farma v Hlaponcih

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

-     SJ01-9

-     A, IK, VI, K1

-     Kmetija Herga

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

-     SJ01-10

-     K2

-     Shramba za pridelke ob sadovnjaku (del parc. št. 225, 224/1, k.o. Senčak)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

-     SJ01-11

-     K1

-     Shramba za opremo za namakanje (del parc. št. 657/1, k.o. Grlinci)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

-     SJ01-12

-     G

-     Objekt (del parc. št. 104, k.o.  Zagorci)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

-     SJ01-13

-     K2

-     Objekt (del parc. št. 49, k.o. Bodkovci)

-     OPN

-     III. vodovarstveni pas

-     PJ01

-     A,K1, G, VC, PC

-     Pesniška dolina – odprti prostor občine Juršinci

-     OPN

-     EPO Strejaci, NV-47, KD-11264

-     III. vodovarstveni pas

v delu poplavno območje

 

(4) Območja EUP so prikazana na karti 3: ''Prikaz območij enot urejanja prostora ter osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora'' ter na karti 4: '' Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture'' v izvedbenem delu grafičnega dela OPN.

 

47. člen

(območja namenske rabe prostora)

 

(1) Za celotno območje občine je v skladu s predpisi določena osnovna namenska raba prostora, ki izhaja iz strateškega dela prostorskega načrta.

 

(2) Na območjih, kjer je v skladu s predpisi določena podrobnejša namenska raba prostora, je podrobnejša namenska raba prostora izhodišče za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v enotah urejanja prostora.

 

(3) Manjše površine podrobnejše namenske rabe, ki se pojavljajo ob pretežni namenski rabi znotraj posamezne enote urejanja prostora, zlasti prometne površine in urbane zelene površine, so podrejene razvoju pretežne dejavnosti znotraj posamezne enote.

 

(4) Šifra in opis podrobne namenske rabe:

SS        stanovanjske površine, namenjene bivanju, brez spremljajočih dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi,

SK        površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju ter spremljajočim dejavnostim,

SB        stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin),

CU        osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja,

IK         površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali,

ZS        površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem,

ZD       druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo,

ZK        pokopališča – površine za pokop in spomin na umrle,

PC        površine cest,

PO        ostale prometne površine, namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (parkirišča)

O         območja okoljske infrastrukture, namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki,

A          površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja); površine razpršene poselitve so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju ter spremljajočim dejavnostim,

Av        površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, ki so namenjene gradnji vinogradniških objektov (z ali brez dopolnilnih bivalnih prostorov) ter drugih pomožnih kmetijsko-gozdarskih  objektov za potrebe obdelave vinogradov, sadovnjakov ali drugih nasadov,

K1        območja najboljših kmetijskih zemljišč,

K2        območja drugih kmetijskih zemljišč,

G          gozdna zemljišča,

VC        območja celinskih vod,

VI         območja vodne infrastrukture.

 

(5) Območja namenske rabe prostora so prikazana na karti 3: ''Prikaz območij enot urejanja prostora ter osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora'' v izvedbenem delu grafičnega dela OPN.

 

3.2      Splošni prostorski izvedbeni pogoji

 

3.2.1 PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor

 

48. člen

(namembnost in vrste objektov, vrste posegov v prostor, dopustne dejavnosti)

 

(1) Glede na namen je v posamezni EUP dopustno graditi vrste objektov, določene v prilogi 1 k Odloku o OPN Občine Juršinci (v nadaljevanju Priloga 1). V prilogi 2 k Odloku o OPN Občine Juršinci (v nadaljevanju Priloga 2) pa so določene vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustne v posamezni EUP. Priloga 2 določa tudi vzdrževalna dela, dopustna v posameznih EUP.

 

(2) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljene v prvem odstavku tega člena.

 

(3) V EUP so v skladu z namensko rabo prostora dopustne naslednje vrste posegov:

  1. gradnja novih objektov (obsega gradnjo novega objekta, dozidavo obstoječega objekta, nadzidavo obstoječega objekta, izvedbo del, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta),
  1. rekonstrukcija objektov,
  1. odstranitev objektov,
  1. vzdrževanje objektov

v kolikor niso v nasprotju s podrobnejšimi PIP-po posameznih enotah urejanja prostora.

 

(4) Poleg dopustnih vrst gradenj so znotraj parcele, namenjene gradnji, dopustna dela za ureditev okolice objektov, ki niso gradnja. Prostorski izvedbeni pogoji za urejanje okolice objektov so določeni v 53. členu tega odloka.

 

(5) Z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave je na območjih kmetijskih zemljišč dopustno izvajati agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor, pod pogojem, da bodo izvedene na okolju prijazen način, ki ohranja  žive meje, posamezna drevesa, gozdne zaplate, vodne elemente (kot so manjši opuščeni občasno vodnati rokavi, naravna obraslost vodotokov, suhe obrasle struge vodotokov) ter grmovna in drevesna zatočišča za ptice v intenzivnem kmetijskem prostoru).

 

(6) Dopustni so drugi posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor, kot so gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Podrobnejši pogoji o drugih posegih in ureditvah so določeni v PIP-ih za posamezne EUP.

 

(7) Dopustne dejavnosti so opredeljene z namensko rabo površin in namembnostjo objektov, ki so kot dopustni v posameznih enotah urejanja prostora določeni v Prilogi 1 in Prilogi 2 k OPN ali pa so opredeljeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

 

(8) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

 

3.2.2    PIP glede lege objektov

 

49. člen

(lega objektov in odmiki)

 

(1) Umestitev novih objektov v prostor pri vseh vrstah novogradenj mora upoštevati obstoječe stanje v prostoru, obstoječo zasnovo prostora in  lego obstoječih objektov v prostoru.

 

(2) Na terenu z nagibom morajo biti daljše stranice objektov vzporedne s plastnicami terena.

 

(3) Pristojni odgovorni projektant mora iz zasnove prostora in lege objektov v območju, na podlagi geodetskega načrta, določiti regulacijske črte (regulacijsko linijo, gradbeno linijo, gradbeno mejo), umestitev novih objektov pa mora upoštevati obstoječe razpoznavne regulacijske črte naselja ali dela naselja.

 

(4) Odmik novogradenj od regulacijske linije, katera sovpada z linijo površine javne prometnice (kategorizirane ali nekategorizirane), iz katere je dovoz na parcelo, mora upoštevati minimalno širino peš hodnika 1,2 m in še dodatni odmik 5 m za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila, če dovoz in parkiranje ni omogočeno na drugem delu parcele. Odmik novogradenj mora upoštevati tudi načrtovano rekonstrukcijo prometnice.

 

(5) Odmiki od regulacijskih linij prometnic višjih kategorij morajo upoštevati odmike, določene v cestnoprometnih predpisih za kategorijo posamezne ceste.

 

(6) Dopustni so krajši odmiki od predhodno navedenih odmikov v tem členu, v kolikor zasnova prostora in lega objektov v prostoru opredeljujeta posebne lege objektov v prostoru (na primer obstoječa strnjena obcestna pozidava na krajšem odmiku od predhodno navedenih odmikov) in je večji odmik novega objekta zaradi varstvenih predpisov, terenskih razmer ali odstopanja od enovitosti zaključene poteze pozidave neizvedljiv.

 

(7) V kolikor zasnova prostora in lega objektov ne opredeljujeta posebne lege objektov v prostoru (gradnja na posestno mejo ali tipološki vzorec z odmiki, ki so krajši od 4 m, in je temu prilagojena parcelacija gradbenih parcel), morajo biti nove stavbe (nad in pod terenom) odmaknjene najmanj 4 m od posestne meje sosednjega lastnika. Kot oddaljenost od posestne meje se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko stavbe (na primer najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije).

 

(8) Dopustni so manjši odmiki od meje zemljišča sosednjega lastnika, v kolikor s tem pisno soglaša lastnik te nepremičnine (overjena pisna izjava), hkrati pa so še vedno zagotovljene varne poti, intervencijski dostop, sanitarno tehnični in požarnovarnostni pogoji ter ni prizadeta javna korist, če leži novogradnja ob meji odprtega javnega prostora.

 

(9) Medsebojni odmiki med stavbami sosednjih lastnikov morajo zagotavljati predpisane svetlobno tehnične, požarnovarnostne, sanitarne in druge pogoje ter vzdrževanje in rabo objektov po svoji gradbeni parceli.

 

(10) Objekte gospodarske javne infrastrukture je dopustno graditi do meje parcele, namenjene gradnji.

 

(11) Odmiki novih objektov od objektov in omrežij GJI morajo upoštevati varovalne odmike, ki so določeni v predpisih posameznih področij GJI.

 

(12) Odmiki novogradenj nezahtevnih in enostavnih objektov so določeni v skupnih PIP-ih za nezahtevne in enostavne objekte.

 

(13) Stanovanjski objekti na kmetijah morajo biti ob javnem prostoru, ostali objekti pa so razporejeni v notranjost parcele, razen v pozidavah, kjer objektov zaradi konfiguracije terena ni možno graditi v notranjost parcele, zaradi česar se ostali objekti raztezajo vzdolž prometnice. Pred stanovanjskim objektom in ob njem pa je ob javnem prostoru dopustno zgraditi garažo kot nezahtevni objekt za lastne potrebe, če bo tak objekt v predhodno navedenih odmikih odmaknjen od regulacijske linije, sovpadajoče z linijo površine javne prometnice.

 

(14) V kolikor je za območje značilen vzorec lege objektov s postavitvijo krajše stranice objekta na obcestno gradbeno linijo, ga mora upoštevati tudi orientacija novogradnje v EUP.

 

(15) Stavbe na stavbnih in ostalih zemljiščih v območju gozda ali ob meji gozdnega prostora morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba, vsi ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda vsaj 1 m. Če ureditve na kmetijskih zemljiščih ob robu gozda zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba. V projektni dokumentaciji je dopustno opredeliti tudi manjši odmik od gozdnega roba, če je v projektnih pogojih ali predhodnem soglasju k posegu, ki ga je izdal pristojni strokovni organ za upravljanje z gozdovi, ugotovljeno, da manjši odmik ne bo povzročil negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.

 

(16) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

 

3.2.3       PIP glede parcelacije

 

50. člen

(parcelacija stavbnih zemljišč)

 

(1) Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo stavbnih zemljišč določajo velikost in obliko parcele, namenjene gradnji. S parcelacijo se zagotovi pogoje za uporabo in vzdrževanje objektov. Parcelacija stavbnih zemljišč za parcele, namenjene gradnji, mora upoštevati:

1.    tipologijo pozidave in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele (FZ, FI, odmike od parcelnih ali posestnih mej, varovalne koridorje infrastrukture, odmike od regulacijskih črt in podobno),

2.    velikost, zmogljivost, tlorisno zasnovo objektov in namen načrtovanih objektov,

3.    krajevno značilen vzorec parcelacije, izhajajoč iz zasnove naselja, če je to osnova za kakovostno oblikovanje naselja ali njegovega dela,

4.    naravne razmere in značilnosti grajene strukture,

5.    omejitve uporabe zemljišča,

6.    možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave,

7.    možnost zagotavljanja dostopa do parcele,

8.    omogočena mora biti načrtovana raba sosednjih zemljišč.

 

(2) Velikost parcele, namenjene gradnji, znaša za:

1. enostanovanjsko gradnjo minimalno 400 m2, v območjih slemenske poselitve minimalno 250 m2,

2. vrstno hišo minimalno 250 m2,

3. vinogradniški objekt minimalno 100 m2.

 

(3) Delitev zemljišča za oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji, je dopustna pod pogojem, da je zemljišče po namenski rabi opredeljeno za namen, ki ga predvideva parcelacija, in so nove parcele odmerjene v skladu s pogoji, določenimi v tem členu odloka.

 

(4) Velikost in oblika stavbne parcele morata zagotavljati:

1.    možnost gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, če so dopustni v EUP,

2.    kadar investitor ob osnovnem objektu načrtuje dodatne dejavnosti, morata velikost in oblika parcele zagotavljati izvajanje dodatnih dejavnosti, dopustnih v EUP,

3.    ureditve manipulativnih, parkirnih in zelenih površin, ki so potrebne za nemoteno obratovanje dopustne dejavnosti,

4.    predpisane intervencijske dostope in površine za postavitev in posredovanje intervencijskih vozil,

5.    potrebne odmike za preprečitev širjenja požara ali porušitve objektov na sosednje objekte.

 

(5) Velikost parcel na kmetijah in velikost parcel stanovanjskih hiš z dodatno dejavnostjo je dopustno povečati do površine, ki zagotavlja nemoteno delovanje dodatne dejavnosti ob upoštevanju določb tega člena. Dopustni so tisti objekti za dodatne dejavnosti, ki so za posamezno EUP določeni v Prilogi 1 in Prilogi 2 tega odloka in izpolnjujejo prostorske izvedbene pogoje, določene za posamezne EUP.

 

(6) Za prepletanje dopustnih dejavnosti je potrebno s parcelacijo zagotoviti naslednje pogoje:

  1. ustrezno velikost parcele, namenjene gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta,
  1. neposredno navezanost na prometno infrastrukturo,
  1. vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje.

 

(7) Površina dostopne poti od javne ceste do parcele, namenjene gradnji, se ne upošteva kot prostorska omejitev v izračunu FZ, FI in drugih pokazateljih izkoriščenosti parcele.

 

(8) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

 

3.2.4       PIP glede lege velikosti objektov

 

51. člen

(velikost objektov)

 

(1) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo po velikosti prilagoditi tradicionalnim oziroma kakovostnim objektom in ureditvam v okolici novega objekta oziroma prostorske ureditve, v EUP, naselju ali širšem območju občine.

 

(2) Velikost stavb in drugih objektov na posamezni parceli se določa po namenu stavbe oziroma objekta, velikosti parcele, pogojih o legi in zahtevanih odmikih ter mora upoštevati naslednje določbe:

1.    velikost novih stanovanjskih in ostalih stavb za dopustne dejavnosti mora upoštevati tradicionalne krajevne značilnosti gradnje pritličnih objektov z dopustno kletjo, v kolikor to dopuščajo danosti terena, in/ali izkoriščenim podstrešjem, etažnosti (K) + P + (M), s kolenčnim zidom do višine 1 m,

2.    na ravninskem terenu je dopustno povišanje etažnosti stavb do (K) + P + (1N), s kolenčnim zidom do 0,2 m, če povišanje etažnosti predstavlja značilne naselbinske poudarke in s tem ni porušen višinski videz naselja (za preveritev višinskega videza naselja mora geodetski posnetek vsebovati višine slemen streh okoliških stavb, projekt pa mora vsebovati izhodiščno koto pritličja); ni pa povišanje etažnosti dopustno pri nestanovanjskih kmetijskih stavbah (stavbah za rastlinsko pridelavo, stavbah za rejo živali, stavbah za spravilo pridelka in drugih nestanovanjskih kmetijskih stavbah (stavbah za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja, mehanizacije)) ter vseh stavbah na vrhu (slemenu) vzpetine in na pobočju vzpetine,

3.    kota pritličja mora biti čim bližje zemeljskemu površju, vendar največ 1,00 m nad okoliškim terenom objekta (tudi pri nadstropnem objektu),

4.    kota pritličja novogradenj ob urejenem javnem prostoru se mora nahajati na koti javnega prostora ali pa na kotah do največ 0,3 m nad koto javnega prostora,

5.    na nagnjenem terenu mora biti zadnja stena kleti (to je stena na višjem nivoju terena) v celoti vkopana v teren, prednja stena kleti (to je stena na nižjem nivoju terena) pa v odvisnosti od strmine terena čim bolj vkopana v teren – pri zelo strmem terenu je prednja stena kleti lahko tudi v celoti nad terenom; če je več kot tretjina višine stene kleti nad terenom, jo je potrebno ozeleniti z rastlinjem (vzpenjalkami, grmičevjem,…),

6.    v primeru, da nagib terena, stabilnost tal, nosilnost tal ali višina podtalnice ne omogoča podkletitve stavbe, povišanje stavbe ni dopustno,

7.    pri dopustnih dodatnih dejavnostih v stanovanjskih objektih je površina prostorov za te dejavnosti omejena na največ eno tretjino skupne neto površine posamezne etaže,

8.    pri dopustnih dejavnostih v ločenih objektih ob stanovanjski hiši, razen pri kmetijski dejavnosti, je največja dovoljena neto površina objekta, namenjenega za izvajanje teh dejavnosti, do 150 m2.

 

(3) Dopustna velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena v Prilogi 2 k temu odloku.

 

(4) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

 

3.2.5    PIP glede oblikovanja

 

52. člen

(oblikovanje objektov)

 

(1) Oblikovanje stavb in drugih objektov ter prilagoditve objektov sodobnemu načinu bivanja in sodobnim tehnološkim procesom mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Ptuj ter arhitekturne krajine Lenart in jih kakovostno nadgrajevati. Pri oblikovanju je potrebno upoštevati naslednje določbe:

1.    vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma kakovostno nadgrajenim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini, regulacijskih črtah, nagibu streh, smereh strešnih slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovalskih značilnostih prostora,

2.    tlorisna razmerja morajo ohranjati razmerja, značilna za arhitekturno krajino, od 1:1,5 do 1:3,

3.    oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti v skladu z oblikovanjem osnovne stavbe in mora zagotoviti oblikovno enovit objekt, ki z nadzidavo ne sme izstopati iz značilnega višinskega videza naselja, z nadzidavo in/oziroma dozidavo pa ne sme biti presežen dopustni faktor izrabe gradbene parcele,

4.    dozidava objektov ne sme presegati dopustnega faktorja zazidanosti gradbene parcele,

5.    objekti na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in prilagojeni osnovnemu objektu na parceli (po obliki objekta, nagibu strehe, uporabljenih materialih za izdelavo streh in fasad, po barvi, oblikovanju ter morajo biti nižji od osnovnega objekta, razen v primerih, ko so dopustne enake ali višje višine od višine osnovnega objekta),

6.    oblika, nagib, kritina streh ter smeri slemen streh morajo biti prilagojeni splošni oziroma kakovostni podobi v EUP; dopustne so kritine, ki dajejo videz opečne kritine, strešna kritina mora biti v temnejših, umirjenih, nebleščečih (mat) odtenkih rdeče, rjave ali sive barve, dopustni nagib strehe pri etažnosti (K) + P + (M) na ravninskem terenu ali pri enaki etažnosti na slemenih in terenih z nagibom je od 35° do 45°; ne glede na predhodne določbe v tem odstavku, ki se nanašajo na dajanje videza opečne kritine, so dopustne tudi slamnate strehe in strehe, ozelenjene z rastlinjem; za izkoriščanje energije sonca je na strehah objektov dopustna namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih celic,

7.    sončni zbiralniki, sončne celice in druge ploskovne namestitve na strehi ne smejo presegati višine slemena strehe,

8.    da se ublaži višino nadstropnega objekta, je pri objektih z etažnostjo (K) + P + 1N, dopustnih na ravninskem terenu, zahtevan nižji nagib streh, in sicer od 25° do 35°,

9.    dopustna oblika strehe je simetrična dvokapnica, katera se lahko zaključi s čopom ali pa je brez čopa,

10.  pri objektih, kjer funkcija objekta zahteva veliko širino objekta (večjo od 12 m), je dopusten manjši nagib strehe, in sicer minimalno 12°, dopustna je tudi izvedba simetrične dvokapnice z lomljenima strešinama, pri čemer je vrhnje dele lomljenih strešin dopustno pokriti s pločevino in ozeleniti z rastlinjem, ali pa uporabiti enako kritino kot je dopustna pri spodnjih delih lomljenih strešin,

11.  pri prizidkih k osnovnemu objektu so dopustne strehe, ki imajo enak nagib strehe, kot je na osnovnem objektu, razen v primeru nadaljevanja že obstoječih prizidkov z drugačno obliko strehe,

12.  izven območij slemenske pozidave so poleg simetrične dvokapnice dopustne tudi druge oblike streh: štirikapne strehe (pri katerih pa se streha ne sme zaključiti v eni točki (konici), temveč mora streha imeti sleme), trikapne strehe, zložene strehe pri tlorisno razviti zasnovi; na slemenih so dopustne samo strehe, ki so simetrične dvokapnice,

13.  enokapnice in ravne strehe so dopustne pri gradnji, katere rezultat bo na nekem zaključenem območju več objektov (najmanj treh) z istim tipom strehe, ki bodo predstavljali kakovostno oblikovalsko zaključeno celoto,

14.  smer slemena strehe mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta in mora biti vzporedna s plastnicami terena, razen ko prevladujoč tradicionalni vzorec v EUP, naselju ali delu naselja določa drugačno usmeritev slemen,

15.  osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi odprtinami, ki so lahko v nivoju strehe (strešno okno) ali pa so strešne odprtine izvedene v dvignjenem delu strehe, pri čemer je strešne odprtine dopustno izvesti le tako, da pod njimi poteka zvezni napušč (nižje od strešne odprtine je strešna kritina, ki nižje od strešnih odprtin ne sme biti prekinjena), dvignjen del strehe za izvedbo strešnih odprtin pa ne sme biti višji od slemena osnovne strehe; strešne odprtine na posamezni strehi morajo biti enotno oblikovane, pri strešni okenski hišici s simetrično dvokapnico je nagib strešin okenske hišice enak nagibu osnovne strehe,

16.  oblikovanje fasad mora pri uporabi materialov in pri arhitekturnih elementih na fasadi upoštevati kakovostne okoliške objekte (členitev fasade, postavitev oken, oblika oken, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve),

17.  nedopustni so arhitekturni elementi in detajli na fasadah, ki niso značilni za arhitekturno krajino Ptuj ali arhitekturno krajino Lenart, kot so večkotni izzidki, stolpiči, arkade, različni arhitekturni elementi iz drugih okolij,

18.  pri prenovi fasad starih objektov se morajo obnoviti okrasja starih fasad (obrobe odprtin, vogalov, streh, členitve sten in podobno),

19.  dopustne barve fasad: bela barva, pastelne barve (svetlo učinkujoče barve), ki morajo biti usklajene z barvo stavbnega pohištva in z barvo strehe oziroma strešne kritine; niso pa dopustne izstopajoče in fluorescentne barve fasad kot so intenzivno rumene, oranžne, modre, vijoličaste, rdeče in druge kričeče barve,

20.  talne zidce je dopustno izvesti v temnejši sivi ali rjavi barvi,

21.  dopustne so fasade z leseno oblogo; brunarice oziroma objekte z videzom brunarice se dopušča samo na zemljiščih, ki mejijo na namensko rabo prostora, ki je določena kot gozd,

22.  lesene dele je dopustno obarvati v srednje temnih barvnih odtenkih avtohtonih vrst lesa, čelnih zatrepov ni dopustno oblagati z lesenimi fasadnimi opaži, pri gospodarskih poslopjih pa je dopustno zapiranje čelnih zatrepov v celoti v leseni izvedbi s pokončno pritrjenimi deskami,

23.  okna morajo biti oblikovno enovita na celotnem objektu, dopustna je opremljenost z zunanjo zaščito pred pregrevanjem, vremenskimi neprilikami (polkna, rolete, zunanja senčila),

24.  oblikovanje ograje na balkonu, terasi mora izhajati iz značilnosti oblikovanja ograj v arhitekturni krajini Ptuj oziroma v arhitekturni krajini Lenart, ograja mora biti praviloma lesena s pokončno strukturo, niso pa dopustne uporabe bleščečih materialov in načini oblikovanja ograj, prevzeti iz drugih arhitekturnih okolij,

25.  pri stavbah in drugih objektih za industrijsko kmetijsko proizvodnjo prireje živali in vzgoje rastlin je dopustno odstopanje od določil, zapisanih v tem členu glede tlorisne zasnove, višinske zasnove in nagiba strehe, ni pa dopustno odstopanje v likovni usklajenosti kmetije; odstopanja so natančneje opredeljena pri podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojih za posamezne EUP.

26.  pri oblikovanju objektov v EUP je dopustno odstopanje od določb tega člena, v kolikor je v določeni enoti drugačen oblikovalski vzorec objektov, ki so bili zgrajeni na podlagi takrat veljavnih prostorskih aktov in bo nov objekt oblikovalsko usklajen z obstoječimi kakovostno oblikovanimi objekti v neposredni okolici, kar mora biti strokovno utemeljeno v projektni dokumentaciji.

 

(2) Podrobnejši pogoji in druga dopustna odstopanja, ki niso določena v tem členu, so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

 

53. člen

(urejanje okolice objektov)

 

(1) Urejanje okolice objektov na posamezni parceli se določa po namenu stavbe oziroma drugega objekta, velikosti parcele, pogojih lege, zahtevanih odmikih ter mora upoštevati naslednje določbe:

  1. ureditev okolice objektov mora biti usklajena z obstoječim vzorcem urejanja okolice objektov v posamezni EUP in z naravnimi danostmi terena (brez pretiranih izravnavanj terena da bo pri gradnji objektov ob robu pozidave vzpostavljen kakovosten naselbinski rob in bo tudi pri gradnji objektov v odprtem prostoru (razpršena poselitev) vzpostavljen usklajen stik z odprtim prostorom, mora ureditev okolice objektov zagotavljati funkcionalno in oblikovno povezavo objektov z odprtim prostorom, pri čemer se proti robu pozidave uporabi nižanje ali višanje zasaditev, nižanje ali višanje drugih ureditev;
  1. pri zasaditvi javnih odprtih površin in prostorov ob javnih objektih se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Za žive meje se uporabljajo avtohtone grmovnice, kot so gaber, rdeči dren, pušpan, leska, črni bezeg, črni trn, češmin, trdoleska, dobrovita, brogovita, krhlika in podobno. Ciprese se opušča.  

 

(2) Izenačevanje višinskih razlik (izravnava) na parceli z nagibom ni dopustno. Dopustna je izravnava dela parcele, ki je potrebna za gradnjo objekta s funkcionalnim zemljiščem, ki mora biti izravnano (parkirna mesta, površine za nezahtevne in enostavne objekte, dostopi), preostali del površine parcele pa mora v nagibu (tudi različnih nagibih) zvezno prehajati na teren sosednjega zemljišča. Z ureditvijo poševnin ni dopustno posegati na tujo lastnino ali motiti lastnine sosednjih parcel - upoštevati  je potrebno odmik, ki omogoča zajem in odvodnjavanje padavinske vode ter obdelavo in vzdrževanje parcele po lastnem zemljišču.

 

(3) Višja višina podpornih zidov in škarp, kot je višina podpornih zidov in škarp kot nezahtevnih objektov (višje od 1,5 m), je dopustna le ob stiku parcele z javnimi površinami zaradi zagotavljanja varnosti odvijanja dejavnosti na javnih površinah ali zaradi ukrepov za preprečevanje naravnih in drugih nesreč. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in praviloma obsajeni s plezalkami, škarpe pa zasajene z ustreznimi rastlinami, ki izboljšujejo stabilnost brežine.

 

3.2.6       PIP za nezahtevne in enostavne objekte ter ostale posege, ki niso gradnja

 

54. člen

(nezahtevni in enostavni objekti)

 

(1) Nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s podrobno namensko rabo zemljišč, razen ko je zemljišče zavarovano po drugih področnih predpisih, ki ne dopuščajo gradnje oziroma postavitve teh objektov. Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, dopustne na posamezni namenski rabi prostora, so določene v Prilogi 2 tega odloka.

 

(2) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena s predpisi za gradnjo oziroma postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.

 

(3) Sprememba namembnosti nezahtevnega ali enostavnega objekta v objekt za stanovanjski ali poslovni namen ni dopustna.

 

(4) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora izhajati iz tradicionalnega stavbarstva arhitekturne krajine. Pri oblikovanju teh objektov niso dopustni neznačilni arhitekturni elementi ali arhitekturni elementi, preneseni iz drugih okolij. Izjema so nezahtevni in enostavni objekti, ki so locirani ob objektih z drugačnim tipom strehe (na primer z ravno ali enokapno streho) in se jih zaradi usklajene podobe z osnovnim objektom dopušča zgraditi z enakim tipom strehe. Z enokapno streho pa se tudi ob tradicionalno zgrajenih objektih dopuščajo garaže, ki so nezahtevni objekt, vendar pod pogojem, da se jih obsadi z vzpenjalkami.

 

(5) Nezahtevne in enostavne objekte za lastne potrebe je dopustno graditi na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, to je na gradbeni parceli osnovne stavbe, razen pri skupnih objektih za več enot (npr. skupna mala čistilna naprava za več stanovanjskih objektov) in objektih vezanih na naravne vire. Na gradbeni parceli, k pripadajoči stavbi, je dopustno zgraditi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste, vendar največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti, določenega s tem odlokom. Na gradbeni parceli večstanovanjske stavbe je dopustno za vsako stanovanje te stavbe zgraditi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti. Nezahtevne in enostavne objekte je dopustno graditi kot samostoječe objekte ali tako, da se stikajo v nizu, ali kot objekte s skupnimi konstrukcijskimi elementi, pri čemer pa ne smejo preseči dopustnih velikosti posameznih vrst nezahtevnih oziroma enostavnih objektov.

 

(6) Nezahtevni in enostavni objekti, ki so dopustni na območju namenske rabe prostora, opredeljenem kot kmetijska zemljišča (najboljša kmetijska zemljišča, druga kmetijska zemljišča), so določeni v Prilogi 2 tega odloka. Če zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnega zemljišča na območju stavbnih zemljišč kmetije ni mogoče zgraditi nezahtevnega ali enostavnega objekta iz skupine pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, se ob obstoječih objektih kmetije za potrebe dejavnosti kmetije dopušča gradnjo teh objektov tudi na območju kmetijskih zemljišč (brez spremembe namenske rabe prostora v stavbno zemljišče).

 

(7) V primeru izkazane potrebe postavitve kozolca kot kmetijskega objekta za potrebe kmetije, kljub temu, da na območju občine pojavnost kozolca praviloma ni prisotna, niti ni značilna za to okolje, je potrebno poleg upoštevanja splošnih pogojev o odmikih, obliki in velikosti, smeri slemena in obliki strehe, nagibu strehe, materialih in pri izvedbi (kozolec je v tradicionalni gradnji lesena konstrukcija) upoštevati še naslednje dodatne pogoje:

  1.  pri enojnem stegnjenem kozolcu, ki je namenjen zgolj sušenju, je dopustno na eno stran, v delu dolžine kozolca, podaljšati streho (kozolec s plaščem), za zaščito pred dežjem, snegom, vetrom;
  1. vključitev kozolca v zunanji prostor mora biti smiselna: sušenje je najbolj učinkovito, če je kozolec postavljen v smeri sever-jug in na močno prepihni legi, v kolikor to dopušča oblika parcele, oblikovanost terena in dostopnost;
  1. vezani kozolec je dopusten le na ravnem ali dokaj položnem terenu, kar mu omogoča dobro prometno dostopnost s kmetijskimi stroji in vlačilci in zato ni primeren na pobočju;
  1. razmak (razpon) pri vezanem kozolcu ne sme presegati razpona, ki kozolca ne bi več uvrščal med konstrukcijsko nezahtevne objekte (statični izračun - med 5,0 do 6,5 m);
  1. na kozolec, zgrajen na kmetijskih zemljiščih, ni dopustna namestitev sončne elektrarne, ki bo imela izrazito negativen vpliv na podobo kulturne krajine;
  1. sončno elektrarno (fotovoltaiko) je dopustno namestiti le na kozolec, ki je zgrajen v sklopu kmetije oziroma kmetijskega gospodarstva;
  1. na kozolec, četudi ni v primarni funkciji, ni dopustno nameščati reklamnih sporočil.

 

(8) Nezahtevni in enostavni objekti, ki jih je dopustno graditi na območju namenske rabe prostora, opredeljenem kot gozdna zemljišča, so:

  1. gozdna cesta,
  1. grajena gozdna vlaka,
  1. obora za rejo divjadi,
  1. zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo,
  1. vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave,
  1. čebelnjak,
  1. gozdna učna pot,
  1. kolesarska steza,
  1. planinska pot,
  1. sprehajalna pot,
  1. trimska steza,
  1. drugi objekti, določeni v Prilogi 2 tega odloka.

 

(9) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozdno zemljišče ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov, pred začetkom gradnje pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za upravljanje z gozdovi.

 

(10) V naseljih in območjih razpršene poselitve se čebelnjake praviloma postavlja na obrobju naselja oziroma razpršene poselitve, vendar ne ob pašnikih, na katerih se pase živina. Postavitev čebelnjaka znotraj naselij in površin razpršene poselitve ali na lokacijah, na katerih bi čebele lahko ogrožale prebivalce, pešce in ostali promet ob čebelnjaku, je dopustna ob izvedbi omilitvenih ukrepov kot so zasaditve dreves ali visoke žive meje pred čebelnjaki, postavitev drugačnih visokih ovir, ki jih morajo čebele nadletavati pri izletu iz čebelnjaka in pri vračanju v čebelnjak. Na območjih kmetijskih zemljišč  je postavitev premičnega čebelnjaka dopustna pod pogojem, da se za lokacijo postavitve čebelnjaka pridobi pozitivno mnenje strokovne svetovalne službe za področje čebelarstva.

 

(11) Oblikovanje urbane opreme mora upoštevati izhodišča, ki jih v skladu s pridobljenimi enovitimi oblikovalskimi rešitvami predpiše občina.

 

(12) Nezahtevni in enostavni objekti, ki ne presegajo 30 m2 tlorisne površine in so nižji od 3 m zaključene višine, morajo biti od parcelne meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,5 m. Za nezahtevne in enostavne objekte, ki so večji od navedenih velikosti, veljajo enaki odmiki od parcelne meje zemljišča v drugem lastništvu kot za druge objekte. Manjši odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od navedenega odmika so dopustni ob soglasju lastnika zemljišča v drugem lastništvu, od katerega bi objekt bil odmaknjen manj kot 1,5 m (overjena pisna izjava).

 

(13) Ograje, ki so nezahtevni ali enostavni objekti, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 0,5 m. Pri živi meji, ki sicer ni objekt, ima pa funkcijo ograje, je pri zasaditvi potrebno upoštevati predvideno razrast in odmik, ki bo omogočal vzdrževanje žive meje v polni razrasti po lastni parceli.

 

(14) Dopustna je postavitev, zgraditev ali zasaditev ograj v manjšem odmiku od meje sosednjih zemljišč ali po meji, če se lastniki sosednjih zemljišč o tem pisno sporazumejo.

 

(15) Ob javni cesti zgornji rob ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti. Pred gradnjo oziroma postavitvijo ograje ob javni cesti je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

 

(16) Dopustne so ograje kot žive meje iz avtohtonih grmovnic, katerim je dovoljeno dodati žično mrežo, ograje v obliki žične mreže ter druge ograje, ki izhajajo iz tradicionalnih značilnosti arhitekturnih krajin Ptuj in Lenart. Ograje je potrebno izvesti tako, da čim manj izstopajo v prostoru. Ograje, ki imajo tudi funkcijo protihrupne zaščite, je dopustno izvesti v masivni izvedbi, vendar je tako ograjo potrebno po celi višini intenzivno ozeleniti.

 

(17) Nezahtevni in enostavni objekti, ki so v javnem interesu, so lahko odmaknjeni 0,5 m ali več od parcel, ki so v drugem lastništvu. Ti objekti so: pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče ob vozišču ceste, pomožni cestni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje). Odmiki teh objektov so lahko tudi manjši od 0,5 m, če se strinjajo lastniki parcel, ki so v drugem lastništvu.

 

55. člen

(ostali posegi, ki niso gradnja)

 

(1) Vsa ostala dela, ki niso gradnja, ampak v skladu predpisi pomenijo drugačen poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim, kot so agrarne operacije, krčitve gozda, izkoriščanje gramoza, raziskovanje geotermičnega energetskega vira in drugih podzemnih energetskih virov, urejanje poljskih in gozdnih poti, urejanje sezonskih parkirišč, prostori za skladišče lesa ali enostavni oziroma nezahtevni objekti, morajo upoštevati predpise o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti mnenje pristojnega organa v kolikor so na zavarovanih območjih.

 

(2)    Na območju Občine Juršinci ni pridobivalnega prostora, za katerega bi država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine.

 

(3) Posegi morajo biti načrtovani sonaravno, s čim manjšimi vplivi na okolje. Dopustni površinski izkopi ali nasutja ne smejo biti višji oziroma globlji od 1,5 m. Krčitev gozda se sme izvesti s soglasjem pristojnega organa s področja gozdarstva.

 

(4) Dopustna so odstopanja od določb prejšnjega odstavka, v kolikor to dovoljujejo predpisi, ki urejajo področja posameznih prostorskih dejavnosti.

 

3.2.7    Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na GJI

 

56. člen

(gradnja in vzdrževanje GJI)

 

(1) GJI je dopustno načrtovati, graditi, uporabljati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.

 

(2) Posege na GJI ter posege, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, je dopustno izvajati le v skladu s predhodno pridobljenim soglasjem upravljavca posamezne GJI.

 

(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni mogoč.

 

(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih koridorjih, razen v primerih, ko obstoječi vodi niso združeni v skupnem koridorju in jih pri rekonstrukciji posameznih omrežij zaradi terenskih ali drugih razlogov ni mogoče združevati. Pri poteku vodov GJI je potrebno upoštevati osnovne zahteve kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi.

 

(5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je omogočeno priključevanje objektov posamezne EUP ter omogočeno njihovo nemoteno delovanje in vzdrževanje.

 

(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno. Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je potrebno v okviru območja predvidenega posega načrtovati in izvesti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.

 

(7) Vode GJI v naseljih ter v območjih varstva kulturne dediščine je praviloma potrebno izvesti podzemno, razen v primerih, ko je to v nasprotju z varstvenimi režimi oziroma varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in kulturne dediščine.

 

(8) Linijsko GJI je potrebno načrtovati v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v najmanjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo prostora, površinski pokrov in ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora, hkrati pa se morajo v največji možni meri izogibati območjem kulturne dediščine, naravnih vrednot, pomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij ter prvinam, ki so pomembne za prepoznavnost kulturne krajine.

 

57. člen

(gradnja in urejanje cestnega omrežja)

 

(1) Načrtovanje in gradnja novega ter vzdrževanje obstoječega prometnega omrežja morajo potekati skladno s predpisi s področja prometa.

 

(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami je dopustno graditi in prenavljati:

  1. znotraj EUP prometne infrastrukture,
  1. na tistih površinah, namenjenih gradnji, kjer ni izključena gradnja cest in njihovo prenavljanje.

Pri prenovi obstoječih lokalnih cest izven predhodno navedenih območij je dopustno posegati tudi na območja kmetijskih in gozdnih zemljišč.

 

(3) V območjih z namensko rabo površine cest in v skladu z določili tega odloka tudi izven namenske rabe površine cest je dopustno graditi ceste s pripadajočimi objekti in napravami, cestne priključke, poti za pešce in kolesarje, parkirišča, bencinske servise ter zasajati in urejati obcestno zelenje.

 

(4) Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni v skladu s pogoji pristojnega upravljavca ceste tako, da ne ovirajo prometa. V novih ureditvah je potrebno težiti k skupnim priključkom za več objektov. Priključevanje dovozov, nekategoriziranih cest, poljskih poti, gozdnih cest na cestno GJI ne sme ogrožati prometne varnosti.

 

(5) Nove prometnice je potrebno načrtovati povezovalno, z obojestranskim priključevanjem na obstoječe omrežje. V primeru nove slepo zaključene ceste je potrebno na zaključku ceste zgraditi obračališče skladno s predpisi.

 

(6) V varovalnih pasovih obstoječih cest so gradnje novih objektov in naprav ter vzdrževalna dela v javno korist, s katerimi se spremeni zmogljivost in velikost objekta, dopustna v skladu z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih v varovalnih pasovih obstoječih cest je dopustno redno vzdrževanje objektov v skladu s tem odlokom ali drugimi zakonskimi predpisi brez predhodnega soglasja upravljavca ceste.

 

(7) Javnim cestam na območju občine se določijo minimalni prečni profili v skladu s predpisi o gradnji in projektiranju cest. Pri določanju minimalnih profilov javnih cest je potrebno v odvisnosti od prometnih obremenitev v naseljih določiti tudi minimalne prečne profile za kolesarske steze in hodnike za pešce.

 

(8) Odstopanja od minimalnih prečnih profilov javnih cest so dopustna v mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja javnih cest na odsekih cest, kjer:

  1. za vzpostavitev minimalnega profila ni prostorskih možnosti,
  1. je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev,
  1. ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost),
  1. je z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima mogoče doseči primerljive prometne cilje.

 

(9) Kolesarske in sprehajalne poti je dopustno urejati tudi izven cestnih teles, upoštevajoč prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč. Ob javnih cestah je izven vozišča dopustno urejati avtobusna postajališča, odstavne površine, izogibališča in počivališča.

 

(10) Omrežje pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti) se mora navezovati na javne zelene površine, parke, igrišča, otroška igrišča, trge, pomembnejše objekte. Omrežje pešpoti in kolesarskih povezav se opremi z:

1.    javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni potrebna oziroma njena namestitev ni skladna s smernicami in projektnimi pogoji posameznih nosilcev urejanja prostora),

2.    drevoredi oziroma drugo zasaditvijo v skladu s širino posamezne prometnice,

3.    razširitvami javnega prostora – s počivališči, ki se uredijo kot peščene ali tlakovane površine, opremljene z urbano opremo za sedenje in počitek (klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.),

4.    drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in informacijske table, obcestni stebri ali ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na te površine ipd.).

 

(11) Za sprejemljivejše načrtovanje prometnih posegov v prostor in sanacijo degradiranih prometnih površin je ob prometnih objektih potrebna zasaditev z vegetacijo, pri čemer pa se zaradi vegetacije ne sme zmanjšati prometna varnost. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja izhodišča:

1.    posek potrebnih gozdnih površin za gradnjo prometnih objektov mora biti racionalen, obenem pa je potrebno izvesti učinkovito sanacijo gozdnega roba,

2.    prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi vegetacije (navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo – tako v vrstni sestavi kot v obliki),

3.    oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta in stika več cest – priključki, rampe, deviacije),

4.    zakrivanje pred neželenimi pogledi, zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopuščajo velikost prostora in njegove značilnosti,

5.    obnova travniških površin v območjih kmetijske rabe, da je možna njihova ponovna uporaba (na primer zunanje brežine nasipov).

 

(12) Postajališča javnega potniškega prometa se uredi na območjih obstoječe pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter na območjih predvidenih novih pozidav in širitev naselij. Sočasno z rekonstrukcijami in novogradnjami cestnega omrežja je potrebno načrtovati in graditi tudi postajališča javnega potniškega prometa.

 

58. člen

(gradnja in urejanje parkirnih mest in garaž)

 

(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoječih objektov je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest (PM). Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (na primer na območjih strnjene gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se PM zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. PM se zagotovi na parkirnih površinah, garažnih mestih ali v garažah v kletnih in preostalih etažah.

 

(2) Pri večstanovanjskih stavbah je potrebno čim več PM zagotoviti v kleteh stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se ob stavbah ohranja več zelenih površin, kar prispeva k večji bivalni kakovosti območja.

 

(3) Pod obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.

 

(4) PM morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi je v največji možni meri potrebno obsaditi z grmovnicami. Na parkirnih ploščadih z več kot 5 PM je potrebno zasaditi drevesa.

 

(5) PM in garaže morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je potrebno odstraniti na neškodljiv način. Garaže morajo imeti možnost prezračevanja.

 

(6) PM in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh motornih vozil je dopustno graditi le na območju prometnih površin in na območju proizvodnih dejavnosti (tako na primer njihova gradnja ni dopustna v stanovanjskih naseljih).

 

(7) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo plast zemljine, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali pa morajo imeti na strehi garaže urejeno javno površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno.

 

(8) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je preprečeno vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.

 

(9) Na vseh javnih parkiriščih je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe:

1.      za parkirne prostore z manj kot 50 mesti mora biti zagotovljeno najmanj eno parkirno mesto za invalide,

2.      za parkirne prostore do 400 parkirnih mest mora biti zagotovljenih parkirnih mest za invalide v razmerju 1:50 (eno parkirno mesto za invalide na 50 parkirnih mest),

3.      za parkirne prostore z več kot 400 parkirnimi mesti mora biti zagotovljenih najmanj 8 parkirnih mest za invalide, na vsakih 100 dodatnih parkirnih mest mora biti zagotovljeno 1 dodatno parkirno mesto za invalide.

 

(10) Na gradbenih parcelah javnih in večstanovanjskih stavb je potrebno zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Število parkirnih mest za kolesa in enosledna motorna vozila mora dosegati vsaj 20% parkirnih mest od skupnega števila parkirnih mest k posameznemu objektu, vendar ne manj kot dve parkirni mesti.

 

(11) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena PM za zaposlene in obiskovalce. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (na primer na območjih strnjene gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli stavbe, se PM zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah.

 

(12) Če posebni predpisi ne določajo drugače, je potrebno v skladu z namenom objektov in obstoječih ali načrtovanih dejavnostih pri izračunu PM upoštevati minimalna števila PM, podana v naslednji tabeli.

 

Namembnost objekta, dejavnosti

Število parkirnih mest (PM)

Stanovanjske stavbe

Enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe

1-2 PM/stanovanjsko enoto

Večstanovanjske stavbe

1,5 PM/stanovanjsko enoto + 10%  za obiskovalce

Vinogradniški objekti

1 PM/objekt

Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, varna hiša)

1 PM/5postelj + 50% za obiskovalce

Poslovno trgovske dejavnosti

Pisarniški in upravni prostori ter druge storitve

1 PM/30m2 neto površine

Trgovine, trgovske hiše

1 PM/30m2 korist. prodaj. povr., ne manj kot 2 PM

Butiki, specializirane trgovine

1 PM/50m2 korist. prodaj. povr., ne manj kot 4 PM

Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, lekarna…)

1 PM/30m2 neto površine, ne manj kot 2 PM

Centralne dejavnosti

Stavbe za kulturo in razvedrilo

1 PM/5 sedežev

Stavbe za opravljanje verskih obredov

1 PM/20 sedežev

Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante)

1 PM/30m2 neto površine, ne manj kot 2 PM

Stavbe za izobraževanje – osnovne šole

1 PM/30 učencev

Stavbe za izobraževanje – otroški vrtec

1 PM/20 otrok, najmanj 2 PM

Športne dejavnosti

 

Športne dvorane s prostori za gledalce

1 PM/50m2 dvoranske površine + 1 PM/10 gledalcev

Športna igrišča in naprave (za vadbo)

1 PM/250m2 športnih površin

Športna igrišča – igrišča za tenis

4 PM/igrišče

Javna zunanja kopališča

1 PM/200-300m2 površine javnega kopališča

Posebne dejavnosti

 

Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev

1 PM/3 postelje + 1 PM/4 sedeže v restavraciji + 1 PM/2,5 zaposlenih

Gostilne, restavracije, bari

1PM/4-8 sedežev

Proizvodne in obrtne dejavnosti

Industrijske stavbe

1 PM/50m2 neto površin

Skladišča, industrijske prodajalne

1 PM/80m2 neto površin

Delavnice za servis motornih vozil

6 PM/1 popravljalno mesto

Avtopralnice

3 PM/1 pralno mesto

Drugo

Pokopališča

1 PM/500 m2, ne manj kot 10 PM

 

59. člen

(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja)

 

(1) Na celotnem območju občine je potrebno zagotoviti izvajanje javne službe vodooskrbe. Javno vodovodno omrežje mora zagotavljati oskrbo prebivalstva s pitno vodo, za zadovoljevanje sanitarnih, tehnoloških in drugih potreb ter za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno čim manj koristiti pitno vodo in uporabiti druge vire vode. Zaradi zmanjšanja uporabe pitne vode za sanitarne potrebe, zalivanje in podobno je za to uporabo potrebno meteorne vode s streh stavb in utrjenih površin zajemati v zbiralnike oziroma v zadrževalnike meteorne vode.

 

(2) Obstoječi in predvideni objekti, v katerih mora biti zagotovljena preskrba s pitno vodo, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s predpisi občine in pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni izvedljiva, je v skladu s soglasjem upravljavca vodovodnega omrežja dopustna začasna ali trajna uporaba lastnih virov za oskrbo z vodo, kot so skupinsko zajetje, lastno zajetje, kapnica, cisterna.

 

(3) Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo nadzemni ali podzemni hidranti. Hidranti morajo biti praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin.

 

(4) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema.

 

(5) Na območjih, kjer je predvidena gradnja nove prometne ali druge infrastrukture, je potrebno predvideti dograditve oziroma obnove (zamenjave) vodovodnega cevovoda.

 

60. člen

(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja)

 

(1) Kanalizacijsko omrežje mora zagotavljati odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda mora biti načrtovano v skladu s predpisi o vodah in v skladu s predpisi s področja varstva okolja.

 

(2) Kanalizacija mora biti ločena za meteorno in za odpadno vodo. Kanalizacija za odpadno vodo mora biti vodotesna. Kanalizacija za meteorno vodo mora vključevati zbiralnike oziroma zadrževalnike meteornih voda, iz katerih bo zbrano vodo možno uporabiti za zalivanje, za potrebe požarne varnosti ipd.

 

(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je izvedljiva priključitev na kanalizacijsko omrežje za odpadne vode, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisi občine in pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja.

 

(4) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je potrebno odvajati v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Blato iz malih čistilnih naprav in odpadno vodo iz greznic je potrebno odvažati na centralno čistilno napravo.

 

(5) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.

 

(6) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo odtekati na sosednje gradbene parcele, temveč jih je potrebno speljati v zbiralnike meteorne vode oziroma v zadrževalnike meteorne vode.

 

(7) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati oziroma biti postavljeni izven vozišča, kadar pa to ni mogoče, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.