Občinski svet Občine Destrnik je na osnovi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 80/10-ZUPUDPP), določil Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) ter sprejetega Sklepa o ugotovitvi stanja pri pripravi občinskega prostorskega načrta (OPN) Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 3/08) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 in 11/10) na svoji 3. izredni seji 19.12.2011 sprejel
ODLOK
o Občinskem prostorskem načrtu občine Destrnik
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(splošno)
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt občine Destrnik (v nadaljevanju OPN) s sklepom vlade št. 35000-7/2011/3, z dne 15.12.2011, ki ga je izdelal UMARH d. o. o., Ptuj, pod št. 21/08 leta 2011.
2. člen
(sestavni deli odloka)
Odlok sestavljata strateški in izvedbeni del OPN z besedilnim in grafičnim delom.
3. člen
(strateški del OPN)
(1) Strateški del OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev (v nadaljevanju PIP).
(2) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje sledeče prikaze:
– Zasnova prostorskega razvoja občine (karta št. 1),
– Zasnove gospodarske javne infrastrukture (karta št. 2),
– Zasnova poselitve (karta št. 3),
– Usmeritve za razvoj v krajini (karta št. 4) ter
– Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (karta št. 5).
Vse karte strateškega dela OPN so v merilu 1 : 30.000.
4. člen
(izvedbeni del OPN)
(1) Izvedbeni del OPN določa enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP), namensko rabo prostora z območij urejanja gospodarske javne infrastrukture in prostorske izvedbene pogoje (PIP).
OPN je podlaga za posege v prostor občine Destrnik. PIP so določeni na območjih, ki se ne urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (v nadaljevanju OPPN) ali regionalnimi oz. državnimi podrobnimi prostorskimi načrti. Na EUP, ki se jih ureja z OPPN, so do začetka njihove veljavnosti predpisani omejitveni PIP. Ti določajo vrsto in obseg posegov, ki se do začetka veljavnosti OPPN na območjih teh EUP lahko izvajajo.
PIP določajo pogoje za posege v prostor glede:
– namembnosti objektov,
– lege objektov,
– velikosti objektov,
– oblikovanja objektov,
– parcelacije,
– priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in javno dobro,
– celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– varovanja zdravja ljudi ter
– območij predvidenih podrobnih prostorskih načrtov.
(2) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje:
– Pregledno karto občine z delitvijo na liste 1 : 25.000
– Pregledno karto občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture 1 : 25.000
– Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (12 kart) 1 : 5.000
– Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (12 kart) 1 : 5.000 ter
– Legendo
5. člen
(priloge OPN)
Priloge OPN so:
– Izvleček iz nadrejenih prostorskih aktov;
– Prikaz stanja prostora z bilancami, ki se ga sproti obnavlja, obravnava:
– namensko rabo prostora iz DP in območja nad 5000 m2, kjer se namenska raba razlikuje od dejanske,
– gospodarsko javno infrastrukturo in
– varstvene režime.
Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter s posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih zakonov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.
– Obrazložitve vsebujejo:
– Obrazložitev vsebine OPN,
– Bilance sprememb namenske rabe po pobudah,
– Prikaz sprememb namenske rabe v vektorski obliki (shp).
– Strokovne podlage (SP) za nove posege v prostor so:
– Urbanistični načrt za naselje Destrnik,
– Analiza stanja in teženj v prostoru,
– Energetska zasnova občine Destrnik,
– SP za poslovno-proizvodno območje – PPO Janežovski Vrh,
– SP za stanovanjsko območje – SO Janežovski Vrh 2,
– SP za turistično-stanovanjsko območje – TSO Janežovci ,
– SP za turistično območje – TO Jiršovci,
– SP za komunalno območje – KO Janežovci,
– SP za centralno območje – CO Jiršovci in
– SP za proizvodno in športno območje Drstelja – PŠO Drstelja,
– SP za opredelitev zemljišč za bioplinarno Arnuš,
– SP za opredelitev zemljišča za bioplinarno Žampa,
– SP širitev kmetije Lešnik in
– SP za ribnike v Drstelji.
2 STRATEŠKI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
2.1 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE DESTRNIK
2.1.1 Stanje, značilnosti in težnje dosedanjega prostorskega razvoja občine
6. člen
(ključni problemi in razvojne težnje)
(1) Z vidika poselitve je največji problem občine praznjenje gričevnatega območja, posledično opuščanje kmetovanja in zaraščanje kmetijskih površin. To spreminja videz kulturne krajine in zmanjšuje njeno privlačnost. Proces je najbolj prisoten v gričevnatih delih naselij.
(2) Na področju urejanja infrastrukture je ključni problem zaostajanje infrastrukturnega opremljanja stavbnih zemljišč. Na območjih razpršene poselitve in razpršene gradnje opremljanje zaostaja zaradi povečanih stroškov gradnje in neekonomične izkoriščenosti infrastrukturnih omrežij ter naprav. Nekatera strnjena naselja komunalno niso zadostno opremljena. Deficitarni komunalni sistem je fekalna kanalizacija s čistilnimi napravami.
(3) V občinskem središču Destrnik je na ozkem slemenu grebena zelo malo prostora za umestitev oskrbnih in drugih centralnih dejavnosti ter pomanjkanje javnih parkirnih površin ob objektih centralnih dejavnosti naselja. Zato se za te dejavnosti zagotovi potrebne površine. Del površin se zaradi reliefnih razmer, povečanih negativnih vplivov na okolje zaradi povečanja motornega prometa in zaradi povečanja gostote poselitve opredeli na primernih lokacijah izven središča naselja.
(4) Število delovnih mest v nekmetijskih dejavnostih v občini ni zadovoljivo. Z izvedbo načrtovanih projektov na področju razvoja turizma in z opredelitvijo novega območja za namestitev poslovnih dejavnosti se sicer pridobi nova delovna mesta, pretežni del nekmečkih prebivalcev pa bo še vedno zaposlen izven območja občine.
2.1.2 Razvojne potrebe v občini in razvojne potrebe države ter regije
7. člen
(krepitev občinskega središča in turističnega središča Janežovci)
(1) Občina je tipično območje pretežno razpršene poselitve. Prebivalcem se postopno zagotavlja višja raven kakovosti bivanja z izboljšanjem dostopnosti do javnih funkcij. V občinskem središču se zagotavlja:
– zadovoljivo raven storitvenih in oskrbnih funkcij,
– nova delovna mesta,
– boljšo primarno socialno oskrbo,
– pestrejšo kulturno ponudbo in
– več objektov za športne aktivnosti.
V posameznih oskrbnih naseljih se prebivalcem celotnega zaledja zagotavlja solidno vsakodnevno osnovno oskrbo, postajališče javnega potniškega prometa in možnosti za informiranje ter druženje. V te namene se ob središčnih delih naselij uredi centralno tržno ploščad, ob katero se postopno namešča objekte centralnih dejavnosti.
(2) Predvsem naselji Destrnik in Janežovci se krepi tudi kot zaposlitveni središči, Destrnik z delovnimi mesti centralnih dejavnosti, servisnih ter proizvodnih dejavnosti. Z odkritjem zadostnih količin geotermalne vode zahodno od naselja Janežovci so zagotovljeni osnovni pogoji za razvoj turističnega središča Janežovci (že umeščeno v prostor in izdano gradbeno dovoljenje za Terme Janežovci). Terme Janežovci so nosilec razvoja delovnih mest, vezanih na termalne turistične dejavnost in spremljajoče servisne službe (proizvodno območje Janežovski Vrh). Na ponudbo Term Janežovci je vezana tudi ponudba dodatnih prenočitvenih zmogljivosti (stanovanjsko-turistično območje Janežovci). V ostalih naseljih se zagotavlja le primerna raven dejavnosti osnovne oskrbe. V Janežovskem Vrhu, kot delu občinskega središča Destrnik, se razvija proizvodne in storitvene dejavnosti, ki zaradi svojih prostorskih zahtev, prometnih obremenitev in vplivov na okolje zahtevajo večje površine ter jih zaradi tega ni mogoče načrtovati bliže centru naselja (konfiguracija terena). Zato se gospodarska cona, ki bo nov razvojni impulz in prostor za razvoj v občini danes deficitarnega sekundarnega gospodarskega sektorja, opredeli v Janežovskem Vrhu. V proizvodno območje bomo preselili obstoječe proizvodne obrate, ki so trenutno locirani v stanovanjskih območjih.
8. člen
(razvoj gospodarskih dejavnosti, vezanih na kmetijstvo in gozdarstvo)
(1) Poselitev in kulturno krajino se ohranja na celotnem območju občine ter spodbuja njihovo večjo vitalnost. S sonaravnim kmetijstvom in gozdarstvom ter z nanju vezanimi gospodarskimi dejavnostmi se posredno ali neposredno prispeva k visoki kakovosti, prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti naravne in kulturne krajine. Izrabi se dobre pogoje za razvoj pašne in hlevske živinoreje, na blagih pobočjih sadjarstva, na ravninah poljedelstva, na strminah pa vinogradništva. Razvoj gozdarstva se dopolni predvsem z usmerjanjem v proizvodnjo kakovostne lesne biomase za predelavo z visoko dodano vrednostjo in za predelavo v energetske namene. Izkoristi se dobre pogoje privlačne pokrajine za razvoj turističnih dejavnosti in za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
9. člen
(posodobitev infrastrukture)
(1) Na področju infrastrukture je največji zaostanek pri komunalni infrastrukturi. Odvajanje in čiščenje komunalnih odplak v občini še ni celovito urejeno. Za južni del občine in večja naselja je opredeljena gradnja odvodnega omrežja do centralne čistilne naprave pri Janežovcih. Na območjih, ki jih ni racionalno priključevati na centralno čistilno napravo, se gradi lokalna odvodna omrežja in manjše lokalne čistilne naprave. Na območjih razpršene poselitve se odvajanje in čiščenje odpadnih voda rešuje z malimi individualnimi čistilnimi napravami, do njihove izgradnje tudi še z zbiranjem v individualnih nepropustnih greznicah na praznjenje. V odvisnosti od terena se pri manjših količinah komunalnih odplak, glede na možnosti, zgradi individualne rastlinske oz. biološke čistilne naprave, ko obstaja možnost navezave več gospodinjstev, pa tudi skupne.
(2) Z razvojem prometnega omrežja se izkoristi potencial prostora za poselitev, funkcionalno zaokroževanje naselij, za razvoj proizvodnih in oskrbnih dejavnosti, rekreacije in turizma. Javne prometne komunikacije nimajo povsod zadostnega standarda. Rekonstrukcijo in širitve prometnega omrežja se izvaja postopno, v skladu z razvojem poselitve in drugih infrastrukturnih sistemov. Zato se:
– zagotovi dobro dostopnost občinskega središča iz vseh delov občine s posodobitvijo lokalnega cestnega omrežja,
– zagotovi dobro dostopnost medobčinskih in regionalnih središč z državnimi cestnimi povezavami regionalnega pomena ter
- novo poselitev usmerja v območja, kjer je omogočen dober dostop do javnega potniškega prometa.
(3) Razvoj ustrezne telekomunikacijske infrastrukture se zagotavlja na celotnem območju občine in razvija tudi na redkeje poseljenih gričevnatih predelih občine.
10. člen
(razvoj turizma)
Na območju občine se izkoristi potencial za razvoj turizma v:
– Destrniku z razgledno pozicijo naselja in njegovo kulturno dediščino,
– Janežovcih in na ravnini Rogoznice z že opredeljenimi razvojnimi projekti za termalni turizem s spremljajočimi programi (zaporedni ribniki in družinski hotel, jahalni center ter hotel za male živali v Jiršovcih),
- ostalih podeželskih območjih s kakovostnim naravnim okoljem in prepoznavno krajino za razvoj t. i. mehkega turizma (pohodništvo, kolesarjenje, kmečki turizem in druge dopolnilne dejavnosti na kmetijah).
Potencial se izkoristi z urejanjem cest, kolesarskih stez ob državnih in občinskih cestah, pohodniških poti, turistične infrastrukture ter s pospešenim razvojem gostinskih dejavnosti. Spodbuja se razvoj jahalnih športov in popularizira ter promovira lokalno kulinariko in sezonske etnografske običaje.
11. člen
(ohranjanje narave)
(1) Bogato in pestro krajino se ohranja ter izkoristi kot razvojni potencial. Območja Natura 2000 so sicer majhnega obsega, vendar so ekološko pomembno območje. Številni naravni spomeniki in štiri naravne vrednote bogatijo slikovitost in ambientalno kakovost območja. Dobro ohranjena biotska raznovrstnost in naravne vrednote so pomemben del naravnih kakovosti krajine.
(2) Biotsko raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot se zagotavlja s sonaravnim prostorskim razvojem, ki te kakovosti spoštuje, ohranja in vključuje na ustrezen način. Na celotnem občinskem prostoru se izvaja sonaravne oblike kmetijskih dejavnosti. Dopušča se prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacijskih dejavnosti v naravnem okolju.
12. člen
(razvojne potrebe države)
(1) Občina je izrazito podeželska. Razvojna usmeritev podeželja je postati prostor raznolikih dejavnosti, ki so preplet kmetijstva ter naravnih in kulturnih kakovosti. Zaradi izrazito razpršene poselitve območja se v strnjenih vaseh spodbuja razvoj osnovnih centralnih dejavnosti in osnovne oskrbe. Poseljenost kakovostne kulturne krajine podeželja se ohranja s saniranjem obstoječe razpršene gradnje in preprečevanjem nastajanja nove.
(2) V hribovitih kmetijskih območjih s slabšimi pridelovalnimi pogoji se razvija dopolnilne programe. Kmetijsko dejavnost se povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, s preprečevanjem zaraščanja, z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, označbo in s predstavljanjem kakovostne kulturne dediščine ter s trajnostno naravnanim turizmom. V območja z naravni procesi, ki ogrožajo poselitev (zemeljski plazovi, poplave), se urbanizacije ne usmerja.
(3) Zagotovi se za razvoj podeželja pomembna ustrezna infrastrukturna opremljenost. S prometnega vidika se za enakomeren razvoj območja zagotavlja učinkovite in sodobne povezave z javnim potniškim prometom s podeželja do občinskega ter do drugih urbanih središč.
(4) Zagotovi se sodobno infrastrukturo in omrežja za elektronske telekomunikacije, da se omogoči za podeželsko občino še posebno pomembno delo na daljavo. Kakovosten dostop do interneta se zagotovi na celotnem območju občine.
(5) Na področju energetske oskrbe se poveča rabo razpoložljivih obnovljivih virov energije za proizvodnjo elektrike iz biomase in izrabo lesne biomase za ogrevanje. Uvaja se sistematične ukrepe za varčevanje z električno energijo in za učinkovito rabo elektrike. Zagotovi se ustrezne in enakomerne napetostne razmere na celotnem območju občine.
(6) Na območju kulturne krajine se razvija dejavnosti, ki ohranjajo mozaični preplet gozda, agrarnih krajinskih vzorcev in tradicionalnih poselitvenih struktur. Izkoristi se potencial tal za intenzivno kmetijsko izrabo, poveča se sonaravna proizvodnja lesa za predelavo ter za proizvodnjo energije. Intenzivneje se izkoristi krajinske kakovosti za razvoj turizma in drugih prostočasnih dejavnosti.
13. člen
(razvojne potrebe regije)
Z regionalnega vidika se predvsem odpravlja za Podravsko regijo značilne razvojne zaostanke. Zato se izvaja:
(1) Ukrepe za povezano, uspešno in prepoznavno regijo:
– spodbujanje razvojnih partnerstev med subjekti iz občine in subjekti iz regije in države,
– spodbujanje podjetnosti, konkurenčnosti in znanja za hitrejši razvoj,
– spodbujanje razvoja podjetništva, novih mikro, malih in srednje velikih podjetij in podjetniškega okolja,
– spodbujanje globalne konkurenčnosti in internacionalizacije na znanju temelječega gospodarstva,
– spodbujanje naložb za izboljšanje konkurenčnih sposobnosti,
– povečanje zaposljivosti, zagotavljanje učinkovitega delovanja trga dela in vseživljenjsko učenje,
– povečanje konkurenčnosti turizma ter
– celostni razvoj podeželja s povečanjem konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva ter
(2) Ukrepe za trajnostni razvoj:
– promocija načel in ukrepov trajnostnega razvoja,
– trajnostno upravljanje s prostorom in naravnimi viri,
– varstvo okolja in trajnostne energije,
– zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– informacijska družba,
– spodbujanje socialne vključenosti,
– večja dostopnost do javne infrastrukture in javnih storitev,
– razvoj kulture in ohranjanje kulturne dediščine ter
– razvoj in revitalizacija urbanih središč.
2.1.3 Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin
14. člen
(povezave s sosednjimi občinami)
Občina se povezuje s sosednjimi občinami s prometnim omrežjem, z omrežjem za oskrbo s pitno vodo, omrežjem za oskrbo z električno energijo in s telekomunikacijskim omrežjem. Občine so povezane v širše območje občin Spodnjega Podravja, ob tem pa posebno:
– z mestno občino Ptuj na področju ravnanja z odpadki (CERO Gajke),
– z mestno občino Ptuj in ostalimi sosednjimi občinami na dopolnjevanju sekundarnih, terciarnih ter kvartarnih dejavnosti, ki v občini Destrnik niso razvite ali so glede na potrebe občine razvite nezadostno in
- z mestno občino Ptuj ter s sosednjimi občinami s projekti, ki so državnega oziroma regionalnega pomena (Terme Janežovci).
2.1.4 Cilji skladnega prostorskega razvoja občine
15. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
Cilji prostorskega razvoja občine temeljijo na analizi stanja in možnosti prostorskega razvoja občine ob upoštevanju državnih prostorskih aktov ter temeljnih načel prostorskega razvoja. Za občino Destrnik so prioritetni cilji:
– zagotoviti nova delovna mesta v občini z zagotovitvijo površin za gospodarske dejavnosti v občinskem središču Destrnik tako v proizvodnji kot v storitvenih dejavnostih,
– v občinskem središču Destrnik zagotoviti stavbna zemljišča za razvoj gospodarskih in centralnih dejavnosti, ohranjati ter razvijati zeleni sistem naselja in ohraniti identiteto krajevnega središča,
– ohraniti prostorsko identiteto ostalih naselij,
– krepitev Janežovcev kot novega turističnega kraja (v povezavi z načrtovanim območjem Term vzhodno od naselja Janežovci),
– v ostalih naseljih zagotoviti kakovostne pogoje bivanja s sanacijo obstoječih in z zagotovitvijo novih bivalnih površin,
– zagotoviti primerno raven komunalne opremljenosti obstoječih in novih stavbnih zemljišč (cestno omrežje, vodovod, kanalizacija, telekomunikacije, sistemi ogrevanja),
– izboljšati kakovost prometnega omrežja (prekategorizacija nekaterih cest, odpravljanje neustreznih tehničnih elementov),
– izboljšati in razširiti telekomunikacijska omrežja,
– spodbujati rabo obnovljivih virov energije,
– izkoriščati prostorski potencial podeželja za razvoj gospodarskih dejavnosti, to je ohranjanje pridelovalnega potenciala kmetijske proizvodnje ter razvoja dodatnih dopolnilnih dejavnosti,
– ohranjati kulturno dediščino in trajnostno izkoriščanje njenih identifikacijskih, vzgojnih ter gospodarskih potencialov,
– zagotavljati varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– racionalno ravnati s komunalnimi in drugimi odpadki,
– spodbujati funkcijske in infrastrukturne povezanosti naselij,
– zagotavljati povezanost naselij z občinskim središčem in bližnjim središčem nacionalnega pomena, s Ptujem.
2.2 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
16. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve)
(1) Prednostna območja za poselitev v občini so območja naselij, pri čemer bo največji razvoj usmerjen v širitev občinskega središča. Območja sanacije razpršene gradnje se določi z OPN, podrobnejše načrtovanje prostorskih ureditev na teh območjih pa bo določeno z OPPN.
(2) Pospešeno se razvija občinsko središče in termalni turistični center Terme Janežovci. Slednji bo pospešeno generiral razvoj dopolnilnih turističnih, športno-rekreacijskih in gostinskih dejavnosti v okolici.
(3) Na območju celotnega občinskega prostora se posodobi obstoječe in zgradi do sedaj manjkajoče infrastrukturne sisteme. Tako se kakovost okolja dvigne na raven, skladno z zahtevami po zdravem, čistem in urejenem okolju ter bivalni standard na območju izenači.
17. člen
(prednostna območja za razvoj dejavnosti)
(1) Proizvodna območja: V občini je izkazana potreba po novem proizvodnem območju, kamor se usmerja obrtne, proizvodne, skladiščne, trgovske, poslovne in transportne dejavnosti. Opredeljeni sta lokaciji za novo proizvodno območje pod Janežovskim Vrhom in proizvodno območje pri Drstelji, kjer urejamo obstoječi obrat občinskega komunalnega podjetja.
(2) Komunalno območje: Komunalno območje je predvideno vzhodno od naselja Janežovci. Vanj se namesti centralno čistilno napravo in center za ločeno zbrane reciklažne odpadke pred odvozom v reciklažo. Zbiralnici za ločeno zbrane odpadke se opredeli tudi v Desencih in na Drstelji.
(3) Turistično območje: Pri Janežovcih je opredeljeno območje za razvoj jedra turistične dejavnosti v občini, Terme Janežovci. Na kompleksu se zgradi termalno kopališče s spremljajočimi gostinskimi, hotelskimi, zdravstvenimi in rekreacijskimi programi visoke kategorije. S tem razvojnim jedrom se uvede nova gospodarska dejavnost v občini, ki bo pospešila tudi razvoj dopolnilnih dejavnosti celotnega območja občine, predvsem v dolini Janežovskega potoka in na njenem obrobju. V bližini se v tem planskem obdobju načrtuje ureditev zaporednih ribnikov Drstelja, ki se jih uredi tudi za rekreacijo obiskovalcev term in občanov. Turistično ponudbo bomo dopolnili s turističnim območjem Jiršovci, kjer načrtujemo gostinske in nastanitvene zmogljivosti ter hotel za male živali.
(4) Območja energetske infrastrukture: V povezavi z intenzivno živinorejo, ki je v občini razvita, načrtujemo na dveh lokacijah bioplinarni za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, bioplinarno Arnuš in bioplinarno Žampa. Lokaciji smo opredelili na podlagi analiz, kot izhajajo iz Energetske zasnove občine Destrnik.
(5) Območja kmetijske proizvodnje: Primarna proizvodnja se ohranja na celotnem območju občine. Predvsem na ravninskih predelih v Pesniški in Rogozniški dolini je prednostna dejavnost poljedelstvo, na gričevnatih predelih pa za Slovenske gorice značilni sadjarstvo, vinogradništvo, pašna živinoreja in gozdarstvo. Na celotnem območju občine se ohranja sonaravno kmetovanje, s čimer se ustvarja pogoje za sobivanje avtohtone favne – divjega živalstva ter flore – naravnega rastlinstva s človekom. Ohranja se mokrišča ob Pesnici in ob potokih.
18. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih
naselij)
(1) V občini je opredeljeno omrežje naselij, v katerem predstavljajo osnovno strukturo:
– občinsko središče (Destrnik),
– ostala naselja.
(2) Občinsko središče je sedež občinske uprave, javnih in centralnih dejavnosti za oskrbo prebivalcev občine. V naselju je jedro s cerkvijo, z osnovno šolo in večnamenskim kulturnim domom. Severno od tega jedra je sedež občinske uprave, pošte in policije, še severneje pa center z ambulanto in gasilskim domom. Izkazana je potreba po domu za ostarele, potrebna pa je tudi ustreznejša stavba za občinsko upravo. Sedanja občinska uprava deluje v premajhnih in funkcionalno neustreznih prostorih. Infrastrukturni sistemi so v občinskem središču sicer razviti, vendar ne v zadostni meri. Aktivnost občine je usmerjena v razvoj pomanjkljivo razvite infrastrukture, predvsem v gradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave za čiščenje komunalnih odplak.
(3) V ostala naselja se po potrebi usmerja dejavnosti za osnovno oskrbo in centralne dejavnosti, ki so potrebne na podeželju. Janežovci so nosilec programov nastajajočega turističnega centra Terme Janežovci, dopolnilne programe turističnih dejavnosti se usmerja v Jiršovce, v Desence pa oskrbne in centralne dejavnosti, vezane na kmetijsko proizvodnjo ter izboljšanje osnovne oskrbe vzhodnega dela občine. V vseh strnjenih naseljih se opredeli površina za osrednjo javno ploščad, jedro bodočega središča vasi, okoli katere se postopoma namešča objekte centralnih dejavnosti, rekreacijske površine ipd.
(4) Ostala naselja so strnjene ali razpršene vasi brez izrazitega središčnega dela.
19. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Občina se povezuje predvsem z bližnjimi regionalnima središčema Ptuj in Lenart ter z državnim središčem Maribor, v katerih koristi centralne dejavnosti regionalnega značaja in večji zaposlitveni potencial. V teh smereh je vzpostavljeno državno cestno omrežje. Vse tri smeri so povezave občine s slovenskim avtocestnim omrežjem, in sicer po regionalni cesti RI-229 proti Ptuju na A4 (v smer Hrvaške oz. Ljubljane) in A1 (v smeri Italije oz. Avstrije), proti Lenartu na A5 (v smeri Avstrije oz. Madžarske), proti Mariboru pa po regionalni cesti RIII-739 na avtoceste v vse tri smeri.
(2) Vsi deli občine so navezani na regionalno cestno omrežje po občinskih cestah. Občinsko središče in vsa tri oskrbna središča so dobro dostopna.
(3) Javni potniški promet je mogoč le na regionalnih cestah. Občinske ceste, ki so povezave občinskega prostora na zahodnem in na vzhodnem delu občine, na vseh odsekih ne nudijo zadostne prometne varnosti, saj niti na območjih strnjenih naselij niso urejeni ločeni koridorji za pešce ter kolesarje, na nekaj kritičnih odsekih pa ceste nimajo ustreznih prometno-tehničnih elementov za avtobusni promet.
20. člen
(druga za razvoj občine pomembna območja)
Druga za razvoj občine pomembna območja so:
(1) Območja prepoznavnih naravnih kakovosti prostora:
– območje Natura 2000 SCI Velovlek, kompleks nižinskega gozda z ribnikom, s potokom, z mokrotnimi ekstenzivnimi travniki in bogato strukturiranimi gozdnimi robovi, ki delno leži na območju občine Destrnik,
– naravna vrednota lokalnega pomena Spodnji Velovlek – gozd (evid. št. 7048),
– naravna vrednota državnega pomena Spodnji Velovlek – nižinski gozd in travniki (evid. št. 7417),
– naravna vrednota državnega pomena Desenci – gozd (evid. št. 7050),
– naravna vrednota lokalnega pomena Janežovci – glinokop (evid. št. 7426) in
– ekološko pomembno območje Velovlek (Koda 48200), ki sovpada z območjem Nature 2000 PSI Velovlek.
Vsa območja se varuje kot območja prepoznavnih naravnih kakovosti prostora tako, da se s sonaravnim kmetijstvom in gozdarstvom ustvarja pogoje za nadaljnji obstoj vseh ekosistemov na teh območjih.
(2) Območja ustvarjenih kakovosti prostora predstavljajo vse enote kulturne dediščine po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Dediščina se varuje glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine) ter je prikazana v prikazu stanja prostora.
V območjih ustvarjenih kakovosti prostora velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznavnih kakovosti prostora. Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam ter prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.
(3) Pri izvedbenem delu in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov se na območjih ter objektih kulturne dediščine upošteva režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ter degradirati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.
(4) Razširjeno jedro naselja Destrnik na južnem pomolu glavnega grebena je prostorska dominanta osrednjega območja občine, ki jo sestavljajo cerkev, osnovna šola in kulturni dom ter zelene površine na pobočju pod to skupino stavb. Južni vrh grebena na koti 355 m n. m. je za 95 m dvignjen nad rogozniško ravnino, ki ima koto 260 m n. m., zaradi česar v širši pokrajini močno izstopa. Kot prepoznavno prostorsko dominanto občine, ki je tudi motiv občinskega grba, se varuje predvsem južno veduto območja, pogled iz Rogozniške doline.
(5) Površinske vode so reka Pesnica in potok Rogoznica, kot najpomembnejša vodotoka v občini, ter potočki v grapah med grebeni Slovenskih goric. Predvideva se ponovna ureditev ribnikov v Drstelji, zahodno od Janežovcev, ki se jih uredi v gospodarske in rekreacijske namene.
(6) Območja mineralnih surovin: V občini ni območij izkoriščanja mineralnih surovin. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala, ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). (7) Odlagališča odpadkov: V občini ni odlagališča odpadkov, niti se ne načrtuje. V komunalnem območju Janežovci, proizvodnem območju Drstelja in v Desencih so predvideni centri za ločeno zbrane kosovne odpadke.
21. člen
(urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt)
(1) Urbanistični načrt je izdelan za občinsko središče Destrnik. Občinsko središče sestavlja 5 statističnih naselij, ki se stikajo na osrednjem grebenu. To so Destrnik, Janežovski Vrh, Vintarovci, Zasadi in Ločki Vrh. Obseg urbanističnega načrta je omejen na strnjene dele teh naselij na osrednjem grebenu, na katerem dominira cerkev sv. Urbana, ter na slemensko poselitev na manjših grebenih, ki se priključujejo na osrednji greben. Proti jugu sega območje urbanističnega načrta do območja Rogozniške doline, ki jo delno tudi vključuje.
(2) Razlogi za izdelavo urbanističnega načrta so zagotoviti primerno strokovno podlago za prihodnji prostorski razvoj občinskega središča, ki vključuje notranji razvoj in nekatere večje širitve, kot so dom starejših v Zasadih in novo proizvodno območje v Janežovskem Vrhu.
(3) Koncepti prostorskega razvoja občinskega središča Destrnik:
Z Urbanističnim načrtom občinskega središča Destrnik je opredeljena nadgraditev obstoječe urbanistične strukture naselja glede kompletiranja naselja z manjkajočimi ali do sedaj nezadostno razvitimi dejavnostmi, novo organizacijo območij naselja po namenski rabi površin in njegovo širitev na nove površine ob obstoječih območjih naselja. Centralno območje naselja se organizira okoli starega jedra s cerkvijo, v osrednjem delu ob gasilskem domu in severneje ob razširitvi grebena ob tehnični trgovini. Stanovanjska območja se povzamejo po obstoječih, z zapolnitvijo prostih površin in vrzeli med obstoječimi stavbnimi zemljišči. Večja nova območja stanovanj so dom ostarelih v Zasadih in nove stanovanjske površine v južnem delu občinskega središča v Janežovskem Vrhu. Na skrajnem jugu, delno že na območju Rogozniške doline se načrtuje proizvodno območje.
2.3 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
22. člen
(zasnova omrežij javne gospodarske infrastrukture v občini)
(1) V zasnovi gospodarske javne infrastrukture so – upoštevajoč usmeritve prostorskega razvoja občine – prikazana vsa obstoječa infrastrukturna omrežja in objekti državnega in regionalnega pomena ter vsa pomembnejša obstoječa in načrtovana omrežja ter objekti lokalnega pomena, ki se jih dograjuje kot nadaljevanje obstoječih infrastrukturnih sistemov.
(2) Pri načrtovanju infrastrukturnih omrežij lokalnega pomena se zagotovi taka umestitev, da se ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance kulturne in naravne dediščine, hkrati pa se zagotovi njena prostorska integriteta.
2.3.1 Zasnova prometne infrastrukture
23. člen
(zasnova omrežja prometne infrastrukture)
(1) Javno cestnoprometno omrežje v občini sestavljajo regionalne državne ceste in kategorizirane občinske ceste. Gozdne in ceste za dostop na kmetijske površine niso javne ceste. V cestnoprometno omrežje se uvrščajo tudi javne površine, namenjene mirujočemu prometu (javna parkirišča) v občinskem središču in drugje.
(2) Prioritetni cilj občine na področju razvoja cestnega omrežja je urediti dobre prometne povezave celotnega območja občine. Uredi se konfliktne odseke cestnega omrežja, kjer prometnice znižujejo kakovost bivanja (slaba dostopnost pozimi in nizka stopnja prometne varnosti na gričevnatem delu občine).
(3) V Janežovcih načrtujemo novo navezovalno cesto, ki bo povezala Terme Janežovci neposredno na regionalno cesto RI-229 južno od naselja Janežovci.
24. člen
(državne in občinske ceste)
(1) Občina je razvojno povezana z bližnjimi regionalnimi urbanimi oz. gospodarskimi središči Ptuj, Lenart, Gornja Radgona in Maribor po regionalnih cestnoprometnih povezavah.
Na območju so tri regionalne državne ceste:
– RI-229, Ptuj–Rogoznica-Senarska–Lenart,
– RIII-745, Janežovci–Dolge Njive–Sp. Duplek,
– RIII-739, Janežovski Vrh–Destrnik–Gomilci.
(2) Občinsko središče Destrnik je po regionalni cesti RIII-739 Janežovski Vrh–Destrnik–Gomilci navezano na regionalno cesto RI-229 Ptuj–Rogoznica–Senarska–Lenart, na katero je navezano tudi vzhodno oskrbno središče Desenci. Južno lokalno središče Janežovci leži na stičišču regionalne ceste RI-229 z regionalno cesto RIII-745 Janežovci–Dolge Njive–Sp. Duplek, ob kateri leži tudi strnjeni del zahodnega oskrbnega središča Jiršovci.
(3) Na območjih strnjenih naselij in na nekaterih odsekih cest na območjih sanacije razpršene gradnje se zgradi nivojsko ločene pločnike ter druge prometne objekte (tržne ploščadi, avtobusna postajališča, javna parkirišča ipd.).
(4) Lokalne občinske ceste, ki so navezane na regionalno cestno omrežje, povezujejo posamezna naselja med seboj in z občinskim središčem. Lokalne (občinske) ceste in javne poti se na kritičnih odsekih s premajhno stopnjo prometne varnosti ter z neustreznimi tehničnimi elementi postopoma posodobi. Prednostno se posodobi odseke lokalnih cest, ki omogočajo boljšo dostopnost do občinskega središča z vzhodnega dela občine preko grebenov Zg. Velovlek–Janežovski Vrh in Placar–Gomilci ter z gričevja zahodnega dela občine preko grebenov Jiršovci, Strmec pri Destrniku ter obeh grebenov Vintarovcev.
25. člen
(omrežje kolesarskih poti in omrežje pešpoti)
(1) Občina vzpodbuja razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti širšega območja
kot dodatno obliko ekološko naravnane turistične ponudbe. Čez območje občine ne poteka nobena od državnih kolesarskih poti.
(2) V podporo razvoju mehkega turizma v občini se vse občinske ceste opredeli tudi kot lokalne kolesarske poti, ki se jih označi in kategorizira glede na težavnost. Ob državni cesti RIII-745, Janežovci–Dolge Njive–Sp. Duplek, se na odseku od Janežovc mimo Term Janežovci do novega vaškega središča v Jiršovcih zgradi od vozišča za motorni promet ločeno kolesarsko stezo. Omrežje kolesarskih poti se stalno dopolnjuje in širi na vse občinske ceste.
26. člen
(jahalne poti)
Kot povezavo obstoječe dejavnosti konjereje in predvidenega turistično-rekreacijskega projekta Terme Janežovci se predvideva urejanje in sistematični razvoj od javnih cest ločenih jahalnih poti na širšem območju občine, z izhodiščem v termalnem kompleksu v Janežovcih in v Jiršovcih.
27. člen
(sistem javnega potniškega prometa)
(1) Edina oblika javnega potniškega prometa območja je avtobusni promet. Glavne povezave z javnim potniškim prometom potekajo v smeri Ptuja in proti Lenartu. Zaradi razpršene poselitve in zahtevnih reliefnih pogojev na zahodnem delu občine je vzpostavitev učinkovitega sistema javnega potniškega prometa problematična, zato se javni potniški promet na teh območjih razvija v odvisnosti od posodabljanja občinskih cest. Zaradi razpršene poselitve ima otežen dostop do javnega potniškega prometa znaten del prebivalstva.
(2) Linije avtobusnega javnega potniškega prometa skozi občino Destrnik so:
– Ptuj–Janežovci–Jiršovci–Destrnik–Gomilci–Trnovska vas–Vitomarci–Slavšina,
– Ptuj–Destrnik–Gomilci–Trnovska vas–Lenart,
– Jiršovci–Selce–Korena–Maribor,
– Ptuj–Zg. Velovlek–Levanjci–Svetinci–Trnovska vas in
– Ptuj–Placar–Drstelja–Grajena.
2.3.2 Zasnova elektronskih komunikacij
28. člen
(zasnova omrežij telekomunikacijske infrastrukture)
(1) Elektronska telekomunikacijska omrežja v občini so telefonsko omrežje, omrežje kabelske televizije in spletno omrežje. Občina razvija telekomunikacijske sisteme upoštevaje sodobne tehnično-tehnološke in organizacijske dosežke s ciljem zagotoviti enakomerno kakovost signala in dober dostop do telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine.
(2) Napeljave, naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja se v prostoru v največji možni meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe koridorje, naprave in objekte, ob skrbi, da negativni vplivi na zdravje ljudi ter na okolje ne bodo presegali dovoljenih vrednosti.
2.3.3 Zasnova energetike in energetske infrastrukture
29. člen
(energetska infrastruktura)
(1) Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije:
– Spodbuja se raba obnovljivih virov energije, da se poveča njihov delež v energetski bilanci. Fosilna goriva se nadomešča s tehnološko in z gospodarsko primernimi obnovljivimi viri, predvsem z biomaso, lesno biomaso in sončno energijo.
– Na območju načrtujemo dve bioplinarni kot dopolnilno dejavnost na kmetiji.
– Naprave za zajem sončne energije (sončne elektrarne, zbiralnike sončne toplote) se prednostno umešča na strehe javnih, stanovanjskih in gospodarskih objektov.
- Nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije za lastno uporabo ali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji je dovoljeno načrtovati tako, da:
- tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo,
- objekti in naprave energetskega sistema ne zasedajo površine, ki presega površino, zasedeno z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo.
– Geotermalno energijo se izkoristi v kompleksu Term Janežovci, kjer je uporaba termalne vode temelj dejavnosti in kot taka ekonomsko upravičena.
(2) Elektroenergetsko omrežje:
– Visokonapetostnih daljnovodov na območju občine ni in se jih tudi ne načrtuje.
– Razvoj elektroenergetskega omrežja v občini se usmerja v dograjevanje distribucijskega omrežja na območjih širitve naselij in v obnavljanje obstoječih distribucijskih zmogljivosti s ciljem zagotavljanja enakomernih in stabilnih napetostnih razmer v vseh predelih občine. Z distribucijskim električnim omrežjem je oskrbljeno celotno območje občine. Napetostne razmere so dobre in stabilne.
– Zmanjšanje porabe električne energije se doseže z urbanističnim načrtovanjem energetsko varčnih kompleksov zazidave, s temu podrejeno arhitekturno zasnovo in oblikovanjem objektov ter z izvedbo ustreznih toplotnih izolacij ob sanacijah obstoječih stavb in z intenzivnim uvajanjem drugih varčevalnih ukrepov.
(3) Oskrba s plinom:
– Na regionalno omrežje zemeljskega plina se občine zaradi oddaljenosti od koridorjev obstoječih transportnih plinovodov v bližnji prihodnosti ne naveže.
– Na južnem koncu glavnega grebena občinskega središča, pri osnovni šoli, je plinski rezervoar, od koder je ob cesti speljano lokalno plinovodno omrežje po grebenu naselja. Plinski rezervoar se prestavi na novo lokacijo severno od pokopališča. Razvod se, glede na zanimanje, dograjuje do zapolnitve kapacitet rezervoarja.
– Male lokalne sisteme za oskrbo s plinom se predvideva na celotnem območju občine, kjer se izkaže zadostni interes občanov, ekonomsko pa je to prav gotovo upravičeno v kompleksu Terme Janežovci in v obeh proizvodnih območjih.
(4) Geotermalna energija in toplovodno omrežje:
Na območju občine ni obstoječih omrežij za prenos toplote. Izkoriščanje geotermalne vode za ogrevanje ni predvideno, saj njena temperatura 32 0C ni zadostna. Možnost skupinskega ogrevanja z dogrevanjem termalne vode se obvezno preveri za območje javnih objektov v središčnem delu Destrnika (šola, kulturni dom, cerkev ipd.), za kompleks Terme Janežovci in za obe proizvodni območji.
2.3.4 Zasnova komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja
30. člen
(komunalna infrastruktura in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja)
(1) Oskrba s pitno vodo: Območje občine je v celoti oskrbljeno z vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Razvoj obstoječega vodovodnega omrežja je usmerjen v dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja s ciljem zagotavljanja zadostnih količin zdrave pitne vode vsakemu gospodinjstvu in drugim porabnikom ter zagotavljanja zadostnega in stabilnega tlaka v omrežju. Na vodovodnem omrežju se izvede hidrante za zagotavljanje zadostnih količin gasilne vode za vsa poseljena območja občine.
(2) Vodno gospodarstvo: Vodnogospodarske ureditve v občini so regulacije nekaterih odsekov potokov in hidromelioracije na nekaterih delih kmetijskih površin ob Pesnici in Rogoznici. Struga Pesnice je na območju občine regulirana po celotni dolžini, s čimer je izvedena določena stopnja zaščite pred poplavljanjem kmetijskih površin. Ob njenem desnem bregu je urejen vzporedni melioracijski zbiralni kanal. Potok Rogoznica je reguliran le na manjšem odseku vzhodno od Janežovcev. Hidromelioracije so izvedene na ravninskih kmetijskih zemljiščih na obeh straneh reke Pesnice in na dveh območjih ob Rogoznici, v osrednjem delu doline med Drsteljo in Vintarovci ter del ob južnem robu občine med Janežovci in Placarjem. Novo hidromelioracijo, ki ni kmetijska, se načrtuje ob izgradnji proizvodnega območja Janežovski Vrh.
(3) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda: Na področju ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami ter njihovega čiščenja v čistilnih napravah se skladno z izhodišči Strategije prostorskega razvoja Slovenije postopno gradi kanalizacijsko omrežje v območjih strnjenih naselij in v proizvodnih conah. Za čiščenje komunalnih odpadnih voda osrednjega dela občine se zgradi centralno čistilno napravo v komunalnem območju pri Janežovcih. Na posameznih območjih, ki jih na centralno čistilno napravo ni racionalno navezovati, pa se za čiščenje komunalne odpadne vode na ustreznih lokacijah zgradi manjše čistilne naprave. Prioritetno se gradi sistem za zbiranje in čiščenja komunalnih odpadnih voda iz večjih strnjenih naselij. Na območju razpršene poselitve se predvideva gradnjo individualnih malih čistilnih naprav ali neprepustnih greznic na praznjenje.
(4) Ravnanje z odpadki: V občini je organizirano zbiranje komunalnih odpadkov ločeno po vrstah in odlaganje na regijskem odlagališču Gajke na Ptuju. Zagotavlja se 100 % pokritost območja z javnim odvozom odpadkov. Biološko razgradljive odpadke se v največji možni meri kompostira individualno, preostale pa odvaža v regionalno odlagališče na Ptuj. V komunalnem območju Janežovci se zgradi zbirni center za ločeno zbiranje reciklažnih kosovnih odpadkov, ki se jih sproti odvaža v predelavo. V proizvodnem območjih na Drstelji in v komunalnem območju v Desencih se postavi zbiralnice za ločeno zbiranje trdnih komunalnih odpadkov (centri za ločeno zbiranje). Prioritetno se sanira obstoječa „divja“ odlagališča odpadkov na način, da se prepreči onesnaženje naravnih virov. Sanirane površine se nameni primarni rabi ali se jim opredeli ustrezno novo namembnost.
31. člen
(območja dopolnitev in obnove omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture)
Na območju celotne občine se ob širitvah naselij dograjuje in postopno obnavlja zgrajeno vodovodno in kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih voda. V strnjenih naseljih se vzporedno s komunalnim gradi tudi omrežje za odvodnjo padavinskih voda s povoznih površin, vključno z objekti in napravami za njihovo prečiščevanje pred izpustom v ponikanje ali vodotok. Cestno omrežje se postopno posodablja, kritične odseke pa rekonstruira s sodobnimi prometno-tehničnimi elementi. Zagotavlja se javni potniški promet z ustrezno dostopnostjo z vseh poseljenih območij občine do občinskega središča in v sosednja regionalna središča. Z gradnjo sodobnega omrežja elektronskih telekomunikacij se zagotovi primeren dostop do spleta na celotnem območju občine.
2.4 OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ IN Z NJIMI POVEZANA OBMOČJA RAZPRŠENE GRADNJE
32. člen
(določitev okvirnih območij naselij)
(1) Območja naselij se definirajo z mejami, povzetimi iz prostorskih sestavin planov Občine Destrnik (ureditvena območja naselja), ki jih na nekaterih mestih uskladimo glede na dejansko stanje in glede na načrtovane manjše širitve. Ta naselja so Janežovci, Placar, Svetinci, Levanjci in zahodni del Janežovskega Vrha
(2) Območje občinskega središča Destrnik se opredeli in prikaže v urbanističnem načrtu skupaj s širitvami naselja, ki obsegajo manjše zapolnitve vrzeli in uskladitve z dejanskim stanjem ter večjo širitev stavbnih zemljišč za dom za ostarele v Zasadih.
(3) Kot naselja se opredelijo gručasta jedra ter slemenske pozidave v nizu sicer razloženih naselij oz. delov naselij Placar, Drstelja, Vintarovci, Ločki Vrh, Jiršovci in Dolič. Pri tem se upošteva definicijo, ki izhaja iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v nadaljevanju SPRS), ki pravi, da naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih objektov. Gradnja se usmerja na obstoječa stavbna zemljišča, namenjena bivanju in opravljanju kmetijskih ter dopolnilnih dejavnosti, če to ni možno, se jih usmerja ob rob obstoječih stavbnih zemljišč, pri čemer se nova stavbna zemljišča opredelijo znotraj oboda naselij (zapolnitve vrzeli). Kot stavbna zemljišča se opredelijo tudi že pozidana območja znotraj oboda naselij, ki so bila po dosedanji namenski rabi opredeljena kot kmetijska, če gre za zapolnitev vrzeli med obstoječimi stavbnimi zemljišči, in če območje daje videz strnjenega naselja.
(4) Za večje širitve naselij, ki se priključijo naselju, se skladno s 36. členom Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/2007, v nadaljevanju Pravilnik o OPN) izdela OPPN. Taka območja so :
– širitev občinskega središča na območju Zasadov (dom za ostarele),
– širitev naselja Vintarovci (zahodni greben) na severnem in jugovzhodnem delu,
– širitev naselja Placar (najsevernejši zaselek),
– širitev naselja Drstelja (vzhodno od obstoječe kompleksne stanovanjske gradnje),
– širitev naselja Janežovski Vrh (med območjem sanacije razpršene gradnje in načrtovano obrtno cono),
– širitev naselja za obrtno cono Janežovski Vrh (južno ob naselju Janežovski Vrh).
(5) Območja razpršene gradnje iz 28. člena Pravilnika o OPN, ki se jih priključi bližnjim naseljem in sanira kot dele teh naselij, ker so z njimi funkcionalno in oblikovno povezana, so: – območje južno od Janežovc (turistično-stanovanjsko naselje),
– območje jugovzhodno ob Janežovskem Vrhu (stanovanjsko naselje).
Navedena območja se ureja z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN).
(6) Kot novo naselje iz 29. člena Pravilnika o OPN se opredelijo:
– območje sanacije razpršene gradnje dolinskega dela razpršenega naselja Jiršovci ob regionalni cesti RIII-245, kot stanovanjsko območje ter območje centralnih dejavnosti za oskrbo sosednjih območij razpršene poselitve Strmec pri Destrniku, Jiršovci in Gomila. Območja se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN).
(7) Posebna zaključena območja poselitve iz 30. člena Pravilnika o OPN niso predvidena.
(8) Ostala območja razpršene gradnje po 31. členu Pravilnika o OPN se komunalno sanira. Na teh območjih se ob objektih stavbnih zemljišč ne opredeljuje.
33. člen
(določitev okvirnih območij razpršene poselitve)
Območja razpršene poselitve so razložena naselja oz. zaledni deli vseh sicer strnjenih naselij v občini. Določena so na podlagi naslednjih kriterijev prepoznavnosti prostora:
– poselitve nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini,
– pojava samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967.
2.5 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE
2.5.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
34. člen
(razvoj naselij z notranjim razvojem, s prenovo ali širitvijo)
(1) Naselja, ki se jih zapolnjuje znotraj obstoječih meja, so Svetinci, deloma Zasadi, Desenci Destrnik, Dolič, Vintarovci (del, ki leži znotraj občinskega središča, in del južneje), Janežovski Vrh, Janežovci in Placar.
(2) Kompleksne prenove se ne predvideva nikjer.
(3) Širitev naselij se predvideva v Destrniku, Janežovcih, delu Vintarovc (znotraj občinskega središča) in v Janežovskem Vrhu.
35. člen
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V naselja se dejavnosti umešča glede na rang in predviden razvoj naselja. V občinskem središču Destrnik je razmestitev dejavnosti opredeljena z urbanističnim načrtom. Centralne dejavnosti se usmerja v središčne dele naselja (uprava, osnovna oskrba, kultura) in na dele posameznih območjih večjih razširitev (osnovna oskrba, šport). V pretežnem delu se širi območja stanovanj, območja za šport in rekreacijo ter območja urejenega zelenja.
(2) V vseh naseljih se uredi javne površine, okoli katerih se namešča dejavnosti osnovne oskrbe za obstoječa stanovanjska območja in njihova zaledja (morebitne družbene, trgovske ter gostinske dejavnosti, avtobusno postajališče).
(3) Proizvodne dejavnosti se usmerja v novo proizvodno območje v Janežovskem Vrhu. Obstoječe proizvodno območje v Drstelji je enovita ureditev režijskega obrata občinskega komunalnega podjetja. Dodatne dejavnosti in širitve območja niso predvidene.
(4) Objekte za intenzivno kmetijsko pridelavo se usmerja ob robove strnjenih stanovanjskih območij.
(5) Komunalno območje je opredeljeno vzhodno od Janežovcev. V Desencih in na Drstelji se umesti manjša zbirna centra za ločeno zbrane kosovne odpadke.
(6) Turistično območje Terme Janežovci je opredeljeno zahodno od naselja Janežovci. V Jiršovcih se predvideva manjše turistično območje s hotelom in spremljajočimi dejavnostmi (jahanje, hotel za male živali).
(7) Športno območje za športe z žogo se uredi ob proizvodnem območju v bližini naselja Drstelja.
(8) V ostalih naseljih prevladuje stanovanjska in kmetijska funkcija. Na nekaterih kmečkih domačijah je dopolnilna dejavnost kmečki turizem pa tudi servisna obrt. Na dveh kmetijah na območju razpršene poselitve v Doliču in v Levanjcih se zgradi obrat za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (bioplin).
36. člen
(usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje, ki jo vključujemo v naselja ter na območjih novih naselij)
(1) Območja razpršene gradnje vključujemo v naselja, če so z njimi oblikovno in funkcionalno povezana tako, da se jih lahko obdeluje kot enotno naselje (28. člen Pravilnika o OPN).
(2) Nova naselja (29. člen Pravilnika o OPN) se ureja z največjim možnim upoštevanjem avtohtonega urbanističnega vzorca območja, glede na v njih predvidene programe in dejavnosti.
37. člen
(usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)
Poselitev na območjih razpršene poselitve se ohranja z načrtovanjem obnove in prenove zakonito zgrajenih stavb. Nove posege v prostor se dopušča le, če neposredno služijo:
- kmetijski in gozdarski proizvodnji,
- bivanju, če gre za stanovanjski objekt za naslednika kmetije oz. mladega gospodarja kmetije,
- turistični dejavnosti,
- opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb ali če so namenjeni
- splošni rabi,
- varstvu okolja,
- ohranjanju narave,
- ohranjanju kulturne dediščine,
- ohranjanju prepoznavnih značilnosti krajine,
- športu in rekreaciji,
- rabi naravnih dobrin in
- sanaciji opuščenih območij izkoriščanja ter
- obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
38. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
Z urbanističnim oblikovanjem naselij v občini Destrnik se sledi sledečim načelom:
– ohranjati in revitalizirati stara jedra naselij ali ustvariti nova, vključno z novimi prostorskimi dominantami,
– jasno opredeljevati in zaokroževati območja posameznih namenskih rab prostora,
– načrtovati jasno in dobro propustno cestnoprometno omrežje z ločenimi koridorji za pešce in kolesarje ter z zadostnimi javnimi parkirnimi površinami in zagotoviti površine in objekte za postajališča javnega potniškega prometa,
– v strnjenih stanovanjskih območjih načrtovati rekonstrukcijo in novogradnjo cest z vsaj enostranskim pločnikom, kolesarsko stezo ter z infrastrukturnim koridorjem,
– načrtovati rekonstrukcije in novogradnje objektov ter naprav energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture naselij, na območjih naselij z omrežji v podzemni izvedbi,
– v centralnih območjih naselij predvideti javne proste tržne površine (ploščadi),
– razviti zadostno osnovno oskrbo in druge centralne dejavnosti,
– v proizvodnih območjih predvideti zadostne površine za parkiranje obiskovalcev in zaposlenih, ureditve za odvajanje in prečiščevanje odplak ter vse razpoložljive površine ozeleniti,
– stanovanjska območja načrtovati ob skrbi za kakovostne, zdrave in urejene bivalne pogoje,
– v naseljih ohranjati ali uvajati večplastne, pestre sisteme urbanega zelenja ter ohranjati značilne naravne zelene okvirje naselij.
39. člen
(naselja, za katera se izvaja celovita prenova)
Celovite prenove se v občini Destrnik ne predvideva. Neustrezne funkcionalne in tehnične razmere v nekaterih naseljih se izboljša s postopno obnovo posameznih objektov, s katero se opredeli tudi namestitev manjkajočih centralnih dejavnosti. Ob objektih z javnimi dejavnostmi se opredeli ustrezno število javnih parkirnih mest ali ustrezno velika javna parkirišča.
2.5.2 Usmeritve za razvoj v krajini
40. člen
(razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na
naravne vire)
(1) Kmetijstvo: Ponovno se obudi nekoč tradicionalno sadjarstvo, predvsem gojenje znamenitih starih sort slovenjegoriških jabolk. Negativen vpliv intenzivnega kmetovanja, ki se izvaja na območju Pesniške doline in na njenem obrobju ter na ravnini ob Rogoznici, se omilili z načrtovanjem kmetijske dejavnosti na način, ki upošteva varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske pestrosti:
– spodbuja se naravnim danostim prilagojene in naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava),
– spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (kmečki turizem, pridobivanje energije iz obnovljivih virov) na način, da se okolja ne obremenjuje prekomerno in da dejavnosti niso moteče za lokalne prebivalce,
– spodbuja se sanacijo in ponovno rabo degradiranih kmetijskih površin ob upoštevanju ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti,
– na večjih kmetijskih zemljiščih se ohranja ali ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke in obvodno grmovno ter drevesno zarast,
– kmetijske dejavnosti ob vodotokih se izvaja na način, da se dosledno upošteva omejitve na priobalnem zemljišču.
Zahodno od lokalnih cest LC 060091 in RI-229, ob območju Term Janežovci, opredeljenem kot turistično območje, je območje ekstenzivnega – sonaravnega in ekološkega kmetijstva. Turistične in dopolnilne dejavnosti se usklajuje s kmetijstvom tako, da ne se ne moti nobene dejavnosti. To območje je neposredno vplivno območje predvidene visokokakovostne turistične ponudbe, zato se na gornjem delu rogozniške ravnine umesti dopolnilne, hotelske, športne in rekreacijske dejavnosti. Hkrati se vzpodbuja tiste kmetijske panoge, ki jih je mogoče vključevati v turistično ponudbo.
(2) Gozdarstvo: Vzpodbuja se sonaravno gospodarjenje z gozdovi in ohranjanje gozdnih površin v sedanjem obsegu. Gozdovi v širši okolici turističnih območij dobijo dodatno sociološko pa tudi pomembno ekološko funkcijo.
(3) Vode: Največja vodna površina je reka Pesnica (vodotok 1. reda), ki je reguliran vodotok med njivskimi kmetijskimi površinami. Ostali vodotoki so 2. razreda, vsi z naravnimi strugami. Umetne vodne površine se izvede z zalitjem opuščenega glinokopa pri Janežovcih in s ponovno ureditvijo zaporednih ribnikov med Janežovci in Drsteljo. Te vodne površine se nameni gospodarski in turistično-rekreacijski rabi. Pri načrtovanju prostorskih ureditev na območju voda in na obvodnih zemljiščih se zagotavlja varstvo naravnih vrednot ter biotske raznovrstnosti s sledečimi ukrepi:
– obsega poplavnih in odtočnih režimov se ne spreminja, ko pa je to nujno, se zagotovi ustrezno nadomestitev razlivnih površin,
– rokave, mrtvice in vlažne depresije se ohranja,
– vodno infrastrukturo se načrtuje tako, da se ohranja naravne procese na vodnih površinah in na vplivnih območjih voda,
– regulirane vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obnovo naravnih procesov ali izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje,
– onesnaževanje voda se preprečuje z ustreznimi prostorskimi ali tehničnimi rešitvami, onesnažene vodotoke ali njihove dele pa se ustrezno sanira.
(4) Turistična in rekreacijska območja: Kot območje turistično-rekreacijske rabe se opredeli zahodni del občine. V to območje se umešča dejavnosti mehkega turizma v povezavi s termami. Te so rekreacija v naravnem okolju, pohodništvo, sprehodi, kolesarjenje, jahanje, ter dislocirane gostinske dejavnosti s spalnimi kapacitetami, turistične dejavnosti na kmetijah ipd. Intenzivne turistične dejavnosti se razvija na območju načrtovanih Term Janežovci, za katere je izvedena presoja vplivov na okolje in so že umeščene v dosedanje prostorske dokumente občine. V bližini se v tem planskem obdobju uredi zaporedne ribnike na Drstelji, ki se jih uredi tudi za rekreacijo obiskovalcev term in občanov. Turistično ponudbo se dopolni s turističnim območjem Jiršovci, kjer se uredi gostinske in nočitvene zmogljivosti, hotel za male živali in objekte za konjski šport. Spodbuja se oblike t. i. mehkega turizma tudi v ostalih predelih občine, naveže pa se jih na lokalno tradicijo, pestro kulturno krajino s kulturno dediščino in z ohranjeno naravo, pri čemer se upošteva naslednje usmeritve:
– pri načrtovanju območij za turizem in rekreacijo se ne ovira primarnih dejavnosti ter zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti,
– spodbuja se razvoj sonaravnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo, jahanje) in dejavnosti, ki upoštevajo naravne danosti,
– v območju z naravnimi kakovostmi se načrtuje le prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju. Turistično in rekreacijsko infrastrukturo se praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih, le izjemoma izven njih,
– naravne vrednote se vključuje v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi za varstvo narave in z ureditvijo ustrezne, le vsebini naravne vrednote prilagojene infrastrukture (označevalne in opisne table, steze, lesene brvi in lesene varovalne ograje).
(5) Komunalna območja: Komunalna območja in ureditve se umešča izven naselij oz. ob njihov rob. To so centralna čistilna naprava pri Janežovcih, manjše čistilne naprave za posamezna strnjena naselja, trije centri za ločeno zbiranje reciklažnih odpadkov – v komunalnem območju Janežovci, v Desencih in v proizvodnem območju Drstelja ter ekološki otoki na celotnem območju občine. T. i. divja odlagališča se sanira in površine vrne v primarno rabo ali se jim nameni nova ustrezna raba.
41. člen
(območja ohranjanja in razvoja prepoznavnih
kakovosti prostora)
(1) Kot posebne vrednote se varuje območja vrednejših delov krajine, ki so zaradi svojih posebnosti ali enkratnosti zavarovana s posebnimi predpisi kot pomembna naravna dediščina. To so varovane naravne vrednote, ekološko pomembna območja in območje Natura 2000.
(2) Ustvarjene krajinske, urbanistične in arhitekturne značilnosti, varovane po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, so jedro starega Destrnika okoli cerkve, ki je krajinska prostorska dominanta širšega območja, vinogradi pod grebensko obcestno zazidavo in vse enote kulturne dediščine v občini.
(3) Poseljeni del občine ima vse značilnosti kulturne krajine, za katero je značilna slemenska poselitev.
(4) Pri usmerjanju nove poselitve se praviloma upošteva tradicionalni urbanistični vzorec. V primerih umestitve specifičnih in za širši prostor pomembnih prostorskih ureditev (dom za ostarele v Zasadih, proizvodno območje v Janežovskem Vrhu) se urbanistični vzorec prilagodi namenu ter potrebam. Oblikovanje prostora in objektov se v tem primeru podreja obstoječemu okolju – ne sme prevladati nad obstoječo kulturno krajino.
(5) Oblikovanje objektov naj v največji meri upošteva tradicionalne značilnosti oblikovanja objektov tega okolja (slovenjegoriška arhitektura)
42. člen
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter območja zaščite in reševanja)
(1) Poplavna območja v občini so evidentirana le ob strugi Pesnice, pojavljajo pa se tudi izredne hudourniške poplave ob potoku Rogoznica, za katere pa ni uradne evidence. V ta območja se poselitve ne usmerja.
(2) Vodovarstvena območja z oznako VVO III se pojavljajo na celotnem območju občine, zanje pa veljajo omejitve in pogoji gradnje, opredeljeni z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007).
(3) Potencialno plazljiva območja, pretežno usadna, so vsi strmejši predeli občine. Poselitev usmerjamo skladno s tradicionalnim vzorcem na slemena, kjer je bistveno manjša nevarnost plazenja.
(4) Območje občine spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti po MCS lestvici. Potresni pospešek je 0,125 (g). Objekte se gradi protipotresno, v skladu s pogoji za gradnjo na območju VII. stopnje potresne nevarnosti z navedenim projektnim pospeškom.
(5) Za primer agresije ali velikih naravnih nesreč se zagotovi površine za pokop večjega števila žrtev vzhodno od obstoječega pokopališča v Destrniku. Ruševine se odlaga na območju režijskega obrata občinskega komunalnega podjetja v enoti urejanja prostora Dr2. Če to ne zadošča, se uporabi območje sosednjega rekreacijskega območja v enoti urejanja Dr3. Ob množičnem poginu živali se kadavre zbira in pokopava neposredno ob večjih živinorejskih obratih, manjše količine pa se ob upoštevanju sanitarnih predpisov zbira v komunalnem območju Janežovci, od tod pa odvaža v kafilerijo na Ptuju. Območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev so večje javne površine in prostori javnih objektov, prednostno Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas, Volkmerjevega doma kulture, gasilskih domov Destrnik in Desenci, lovskega doma Drstelja ter turističnega doma Destrnik. Zbirna mesta za delitev pomoči so vsi primerni javni objekti v občini, prednostno pa kulturna dvorana Destrnik, župnišče župnije sv. Urbana ter gasilska doma v Destrniku in Desencih.
(6) Dela Pesniške in Rogozniške doline sta po podatkih s hidrogeološke karte Slovenije obsežna vodonosnika z nivojem podtalnice tik pod površjem. Območji obeh vodonosnikov sta območji, ki ju potencialno ogroža visoka podtalnica. Na ta območja se poselitve ne usmerja.
(7) Na območju občine ni posebnih požarno ogroženih območij. V Destrniku in Desencih delujeta prostovoljni gasilski društvi Destrnik in Desenci, ki razpolagata z običajno opremo za intervencijo, tj. za gašenje lokalnih požarov. Na celotnem območju občine je zgrajeno vodovodno omrežje z zadostno kapaciteto za zagotovitev zadostnih količin vode za gašenje požarov ter s stalnim tlakom najmanj 3 bare. Omrežje je opremljeno s hidranti. Javno cestno omrežje je speljano do vseh javnih, stanovanjskih in proizvodnih objektov. Na prometnih površinah ob objektih so zadostne površine za delo gasilcev, policije, reševalcev in komunalnih delavcev.
43. člen
(območja in objekti za potrebe obrambe)
Na območju občine ni posebnih območij in objektov za potrebe obrambe. Površine in ukrepi za primer agresije ali velikih naravnih nesreč so opredeljeni v 5. odstavku predhodnega člena (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter območja za zaščito in reševanje).
2.5.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
44. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Stavbna zemljišča: Stavbna zemljišča za stanovanja ter javne, proizvodne in turistično- rekreacijske objekte se prednostno opredeljuje v strnjenih naseljih. Izven strnjenih naselij se stavbna zemljišča izjemoma opredeli le ob upoštevanju pogojev, določenih znotraj območij zaščitnih režimov ter plazljivih in poplavnih območij. Na območjih razpršene poselitve se – razen za ureditve, navedene v 37. členu tega odloka, stavbnih zemljišč ne opredeljuje.
(2) Kmetijska zemljišča: Kmetijska zemljišča se v največji možni meri ohranja za proizvodnjo hrane. Prednostno se varuje večje strnjene komplekse, kjer je mogoča intenzivna pridelava hrane. Vzpodbuja se ohranjanje tradicionalnih kultur, kot so vinogradništvo, sadjarstvo in pašna živinoreja (govedo, drobnica, prašiči ter perutnina). S sistemskimi rešitvami, ki jih omogoča Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 v drugi in tretji osi (ohranjanje kmetovanja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter spodbujanje uvajanja dopolnilnih nekmetijskih dejavnosti v podeželska gospodarstva), se dodatno zmanjšuje izseljevanje avtohtonih prebivalcev in opuščanje kmetovanja ter s tem zaraščanje kmetijskih površin.
(3) Gozdna zemljišča: Gozdna zemljišča imajo poudarjeno lesno proizvodno funkcijo in so vir surovin. Gozdovi imajo tudi pomembno ekološko in sociološko vlogo, ki se vzdržuje in ohranja. Varovani gozdovi in gozdovi s posebnim namenom so v občini zastopani v neznatnem obsegu.
(4) Vodna zemljišča: Območja obstoječih vodnih zemljišč se ohranja v mejah predhodnega prostorskega plana občine, poveča pa se jih z ribniki pri Drstelji.
(5) Naravna dediščina: Kot pomembno naravno dediščino se varuje gozdne in druge zavarovane naravne sestoje, značilno jelševo obrast potokov ter osamele grmovne in drevesne sestoje med kmetijskimi površinami. Poplavnost ravnine ob sicer regulirani Pesnici se zmanjša s čiščenjem strug reke in odvodnih kanalov ter z vzdrževanjem varovalnih nasipov. Naravnega poteka nereguliranih strug vodotokov se ne spreminja.
(6) Kulturna krajina: Ohranja se tipično podobo kulturne krajine južnih Slovenskih goric, ki jo sestavljajo značilni urbanistični vzorci, predvsem strnjeno slemensko poselitev in prečno zaporedje cesta–stavbno zemljišče–vinograd–sadovnjak–pašnik–gozd–potok in razpršeno pobočno poselitev, značilne skupine stavb ter arhitekturo avtohtonih samotnih kmetij, viničarij in pomožnih kmetijskih objektov, značilno parcelacijo naselij ter značilno parcelacijo gričevnatega dela občine ter ravninskega dela občine s poljedelskimi kulturami ob Pesnici in Rogoznici.
(7) Zagotavlja se pogoje za nadaljnji soobstoj bogate avtohtone naravne favne in flore celotnega območja občine. V največji možni meri se ohranja tradicionalno okolje ob naseljih, kar se doseže s sonaravnimi oblikami kmetovanja, z vzdrževanjem kulturne krajine podeželja, ohranjanjem pestrosti gozdnih sestojev ter z ohranjanjem sprejemljivega obsega mokrišč in poplavnih predelov ob Pesnici, Rogoznici ter ob naravnih strugah drugih vodotokov. Ohranja se avtohtono obrast vodnih površin, mejice, osamelo grmovje in drevesa.
2.5.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
45. člen
(vrste PIP)
(1) Območje občine se ureja po enotah urejanja prostora (EUP) s sledečimi vrstami PIP:
glede
– namembnosti površin in objektov,
– priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– celostnega ohranjanja kulturne dediščine, narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
– varovanja zdravja ljudi,
– varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb ter
– območij, za katera so predvideni občinski podrobni prostorski načrti.
(2) S prostorskimi ureditvenimi pogoji se zagotavlja ohranitev avtohtonih urbanističnih vzorcev na grebenih in vzdrževanje kulturne krajine, razvojno dinamično, zdravo in človeku ter naravi prijazno okolje, v katerem se omogoči tako nove razvojne programe kot tradicionalno kmetijsko proizvodnjo, oboje ob ohranjanju ugodnih pogojev za soobstoj človeka ter divje favne in flore območja.
3 IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
3.1 DOLOČITEV ENOT UREJANJA PROSTORA
46. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Enote urejanja prostora so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora, ob upoštevanju režimov s področja varstva okolja in varstva ljudi, ohranjanja narave in kulturne dediščine, upoštevanju omejitev, povezanih z gospodarsko javno infrastrukturo, ter na osnovi pretežne namenske rabe.
(2) Enote urejanja prostora so opredeljene za strnjena naselja, zaselke in za dele naselij Destrnik, Desenci, Dolič, Gomila, Gomilci, Vintarovci, Drstelja, Janežovci, Jiršovci, Janežovski Vrh, Levanjci, Ločki Vrh, Placar, Svetinci in Zasadi ter za proizvodna območja, turistični območji Janežovci in Jiršovci, območji bioplinarn, območji ribnikov Drstelja, komunalno območje Janežovci, območja režimov ter območja krajine.
(3) Za vsako enoto urejanja prostora so določeni osnovna in podrobna namenska raba ter prostorski izvedbeni pogoji.
3.2 OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA
47. člen
(območja namenske rabe prostora)
Namenska raba prostora je ob upoštevanju področnih predpisov določena in prikazana glede na predvideno rabo v skladu z izhodišči iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in se deli na:
(1) Območja stavbnih zemljišč:
– Območja stanovanj:
SS – stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti ali z njimi,
SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi in bivanju,
SB – površine stanovanj za posebne namene (dom ostarelih);
– Območja centralnih dejavnosti:
CU – območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje,
CD – druga območja centralnih dejavnost, kjer prevladuje določena dejavnost razen stanovanj;
– Območja proizvodnih dejavnosti:
IG – gospodarske cone, namenjene proizvodnim, obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in spremljajočim dejavnostim,
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in s kmetijskimi stavbami za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali;
– Posebna območja:
BT – površine za turizem, namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za
turistično ponudbo ter nastanitev;
– Območja zelenih površin:
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem,
ZD – druge urejene zelene površine, npr. zaščitni pasovi in vedutno varovanje,
ZK – površine pokopališč;
– Območja prometne infrastrukture:
PC – površine cest;
PO – ostale prometne površine;
– Območja okoljske infrastrukture:
O – površine, namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja
čiščenja odpadnih voda, oskrbe z vodo ter ravnanja z odpadki;
– Območja energetske infrastrukture:
E – površine, namenjene za izvajanje dejavnosti s področja energetike;
– Območja razpršene poselitve:
A – površine samotnih kmetij, zaselkov in razloženih naselij;
– Območja razpršene gradnje: zemljišče pod stavbami izven območja stavbnih zemljišč kot informacija o dejanskem stanju.
(2) Območja kmetijskih zemljišč:
K1 – najboljša kmetijska zemljišča,
K2 – druga kmetijska zemljišča.
(3) Območja gozdnih zemljišč:
G – gozdna zemljišča.
(4) Območja voda:
VC – celinske vode.
3.3 DOPUSTNA IZRABA PROSTORA
48. člen
(dopustna izraba prostora)
Na območjih nekaterih stavbnih zemljišč so glede na stavbno tipologijo določene:
– dopustna izraba stavbne parcele kot faktor izrabe – Fiz, ki je največje dovoljeno razmerje med bruto etažnimi površinami stavb na parceli in površino stavbne parcele, s katerim se regulira velikost ter etažnost stavb,
– dopustna pozidanost stavbnih parcel – Fz, ki je največje dovoljeno razmerje med površinami pod vsemi objekti in površino stavbne parcele, s katerim se regulira gostoto pozidave.
49. člen
(pregled enot urejanja prostora v občini)
NASELJE
OPIS ENOTE
EUP/ pode-nota
ŠIFRA IN OPIS PODROBNE NAMENSKE RABE
reZim
NAČIN NJA
UREJA-
ČLEN
Destrnik
Stanovanjsko območje - severni del ob pokopališču
D1
SS - stanovanjske površine
ZD - druge urejene zelene površine
PC - površine cest
PO - ostale prometne površine
KD, VVO
OPN
51.-59. člen
Pokopališče
D2
ZK - pokopališče
VVO
69. člen
Stanovanjsko in oskrbno območje
D3
CD - druga območja centralnih dejavnosti
SS - stanovanjske površine PC - prometne površine
Jedro naselja
D4
CU -'osrednja območja centralnih dejavnosti
SS - stanovanjske površine ZD - druge zelene površine PC - prometne površine
Stanovanjsko območje Zasadi -zahod
D5
Osrednje območje naselja ob gasilskem domu
D6
CU - osrednja območja centralnih dej.
Dom za ostarele Zasadi
D7
SB - stanovanjske 'površine za posebne namene
OPPN
73. člen
Stanovanjsko območje Zasadi -vzhod
D8
SS - stanovanjske površine PC - površine cest
K2 - druga območja kmetijskih zemljišč
Podeželsko naselje v grabi
D10
SK - površine podeželskega naselja
60.-67. člen
Podeželsko naselje Vintarovci
D13
SK - površine podeželskega naselja K2 - druga kmetijska zemljišča
Podeželsko naselje - pod šolo
D14
Vrtec in poslovne dejavnosti
D15
Stanovanjsko območje ob vrtcu
D16
51. - 59. člen
Podeželsko naselje - zahodno od tenis igrišča
D17
Tenis igrišče
D18
ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport
68. člen
Športni park pod šolo
D20
Podeželsko naselje nad Janežo-vskim Vrhom
D22
Dolič
Podeželsko naselje Dolič - zahod
Dol
Podeželsko naselje Dolič -sever
Do2
SK - površine podeželskega naselja K1 - najboljša kmetijska zemljišča
Podeželsko naselje Dolič - jug
Do3
SK - površine podeželskega naselja KI - najboljša kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča
Desenci
Podeželsko naselje Desenci
Del
SK -površine podeželskega naselja CD - druga območja centralnih dejavnosti
PC - prometne površine
Drstelja
Stanovanjsko območje Drstelja
Drl
SS - stanovanjske površine K2 - druga kmetijska zemljišča
Odlok o LN za območje razpršene gradnje na Drstelji (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 6/05)
Občinski režijski obrat Drstelja
Dr2
IG - gospodarska cona
101. člen
Športni park Drstelja
Dr3
Podeželsko naselje Drsteljski Vrh
Dr4
Podeželsko naselje Drstelja
Dr5
Širitev stanovanjskega območja Drstelja
Dr6
74. člen
Gomila
Podeželsko naselje Gomila
Gol
Gomilci
Podeželsko naselje Gomilci
Gml
SK - površine podeželskega naselja KI - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča
Janežovci
Podeželsko naselje Janežovci
Jl
K1 - najboljša kmetijska zemljišča
Terme Janežovci
J2
BT - površine za turizem
Odlok o LN za
turistično- rekreacijski kompleks v Janežovcih pri Destrniku (Uradni vestnik občine Destrnik, št. 13/07)
Centralna čistilna naprava Janežovci
J3
O - območje okoljske infrastrukture
72. člen
Turistično-stanovanjsko naselje Janežovci
J4
Center za ločeno zbiranje reciklažnih kosovnih odpadkov Janežovci
J5
76. člen
Podeželsko ' " naselje Janežovci - jug
J6
Gostišče Janežovci
J7
Jiršovci
Centralno območje Jiršovci
Ji1
SS - stanovanjske površine CD - druga območja centralnih dejavnosti
Podeželsko
naselje Jiršovci -zahod
Ji2
naselje Jiršovci - sever
Ji3
Podežefsko
naselje nad dolino Rogoznice - vzhod
Ji4
naselje Jiršovci -Ricnje
Ji5
SK - površine podeželskega naselja K1 - najboljša kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča
Turistično območje Jiršovci
Ji6
BT -površine za' turizem IK - površine z objekti za kmet. proizvodnjo
93.-101. člen
Janežovski Vrh
naselje Janežovski Vrh -zahod
JV1
SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest
Sanacija razpršene gradnje Janežovski Vrh
JV2
Novo stan. naselje Janežovski Vrh
JV3
Poslovno- proizvodno območje Janežovski Vrh
JV5
75 .člen
naselje Janežovski Vrh -vzhod
JV6
Levanjci
Podeželsko naselje Levanjci
Lel
IK - površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo
Bioplinarna Žampa
Le2
E - območje energetske infrastrukture
71. člen
Ločki Vrh
Podeželsko naselje Ločki Vrh
Lol
SK - površine podeželskega naselja K2 - drugo kmetijsko zemljišče
Placar
Podeželsko naselje Placar
Pll
SK - površine podeželskega naselja PC - prometne površine
Živinorejski obrat Placar
Pl2
IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
102. člen
Podeželsko naselje
Pl3
Pl4
Novo območje stanovanj
Pl5
Pl6
Svetinci
Svl
Vintarovci
Vil
Vi2
Vi3
Novo območje stanovanj - jug
Vi4
Novo območje stanovanj - sever
Vi5
Območje krajine
Gričevnat svet, osrednji del občine, območje krajine
ZN1/ ZN1-a
A - avtohtona poselitev BT - površine za turizem IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
O - površine okoljske infrastrukture ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport
K2 - druga kmetijska zemljišča
G - gozdna zemljišča
VC - vodna zemljišča
77.-92. člen
Zaselek v Zg. Velovleku
ZN1/ ZN1-b
A - avtohtona poselitev
Območje
Zni/
ZN1-c
Gozd - Desenci
ZN2
Naravna vrednota VVO
Dolina Rogoznice in Slovenske gorice, zahodni del občine, območje krajine
ZN3/ ZN3-a
A - avtohtona poselitev K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča O - okoljska infrastruktura IK - površine z objekti za kmet' proizvodnjo
VC - vodne površine
Zaselek v Drstelji
ZN3/
ZN3-b
A – avtohtona poselitev
77.–92. člen
Pesniška dolina, območje krajine
ZN4
G - območje gozdov
Naravna
vrednota,
poplavno
območje,
1. območje Nature 2000 Zg. Velovlek
ZN5
Natura
2000,
2. območje Nature 2000 Zg. Velovlek
ZN6
Drstelja - gomila Brezje
ZN7
Gom'ila - gomilno grobišče
ZN8
G - območje gozdov ' K1 - najboljša kmetijska zemljišča
Jiršovci - rimski gomili
ZN9
77. -92. člen
Placar - rimska gomila
ZN10
Placar - rimska gomila 1
ZN11
KI - najboljša kmetijska zemljišča
Gomilci - gomilno grobišče
ZN12
Zg. Velovlek -gomilno grobišče na vrhu grebena
ZN13
Levanjcr-gomilno grobišče
ZN14
Ribnik
ZN15
ZN16
VC - vodne površine G - območje gozdov KI - najboljša kmetijska zemljišča
Kmetija Arnuš
ZN17
A - avtoTitona poselitev '
F. - območje energetske infrastrukture
86.-92. člen
KD – zavarovana kulturna dediščina
VVO – Vodovarstvena območja z oznako VVO III, Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007)
3.4 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
50. člen
(določila prostorskih izvedbenih pogojev, PIP)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v naseljih določajo:
- namembnost in vrsto posegov v prostor,
- lego, velikost in oblikovanje objektov,
- merila za parcelacijo,
- priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
- ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin,
- varovanje zdravja ljudi,
- varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambne potrebe in
- dopustne posege na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
(2) V vseh enotah urejanja prostora so na stavbnih zemljiščih, če za posamezno območje podrobne namenske rabe v posamezni enoti urejanja prostora ni drugače določeno, dopustni naslednji posegi:
- gradnja novih objektov, prizidava, nadzidava, rekonstrukcija in odstranitev objektov,
- sprememba namembnosti celote ali delov objektov,
- vzdrževanje objektov,
- gradnja in postavitev enostavnih objektov. Za enostavne objekte se v tem odloku šteje nezahtevne in enostavne objekte, kot so določeni v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).
(3) Izven stavbnih zemljišč, na območjih razpršene gradnje, so, če za posamezno območje podrobne namenske rabe ni drugače določeno, dopustni naslednji posegi:
- na zemljiščih pod stavbo izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo vzdrževanje objekta,
- gradnja gospodarske javne infrastrukture pod pogoji, ki jih določa ta prostorski akt,
- gradnja in postavitev enostavnih ter nezahtevnih objektov pod pogoji, ki jih določa ta prostorski akt.
(4) V objekte kulturne dediščine se posega skladno z 58. členom tega odloka. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena velja v območjih, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, da se v primeru neskladja posebnih prostorskih izvedbenih pogojev za posamezno EUP s prostorskimi izvedbenimi pogoji za varstvo kulturne dediščine obvezno upošteva prostorske izvedbene pogoje varstva kulturne dediščine.
(5 ) Vodovarstvena območja z oznako VVO III se pojavljajo na celotnem območju občine, zanje pa veljajo omejitve in pogoji gradnje, opredeljeni z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007).
3.5 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI V OBMOČJIH NASELIJ
3.5.1 Prostorski izvedbeni pogoji za območja stanovanj v EUP
D1, D3, D4, D5, D6, D8, D15, D16
51. člen
(PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor)
(1) Območja stanovanj z oznako podrobne namenske rabe SS so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. Vanje se lahko umeščajo spremljajoče dejavnosti, kadar:
– so namenjene oskrbi prebivalcev predmetnih območij,
– s svojim delovanjem ne povzročajo hrupa, onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja,
– se zanje lahko zagotovijo ustrezne površine za mirujoči promet.
V območja stanovanj se tako lahko umestijo dejavnosti socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužno-obrtne, gostinske, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in ki prispevajo k racionalnejši izrabi površin.
(2) Dopustno je graditi:
- enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe,
- gostinske stavbe,
- upravne in pisarniške stavbe,
- trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez bencinskih servisov),
- stavbe splošnega družbenega pomena,
- druge nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti,
- inženirske objekte kot regionalne, lokalne in nekategorizirane ceste in javne poti, cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode ter druge gradbene inženirske objekte za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška ter druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni del ceste, zelenice in druge urejene zelene površine),
- enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2.
(3) Pri načrtovanju in graditvi enostavnih objektov v poselitvenem območju se upošteva, da se:
– v okviru ene gradbene parcele lahko umesti več različnih enostavnih objektov le ob pogoju, da se njihovo umestitev in oblikovanje načrtuje enotno;
– na območju, kjer je stal začasni objekt, vzpostavi prvotno stanje.
(4) Območja stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe CU so namenjena centralnim dejavnostim v območju historičnega in novega jedra naselja Destrnik, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, varstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje. Dejavnosti se meša vertikalno (po nadstropjih) in horizontalno.
(5) Dopustno je graditi:
- druge nestanovanjske stavbe, ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti,
- inženirske objekte, kot regionalne, lokalne in nekategorizirane ceste in javne poti, cevovode, komunikacijska omrežja ter elektroenergetske vode, gradbene inženirske objekte za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška ter druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni del ceste, zelenice in druge urejene zelene površine),
- enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.
(6) Območja stavbnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe CD so namenjena drugim centralnim dejavnostim, kjer prevladujejo določene centralne dejavnosti nad stanovanji. V enoti urejanja prostora D3 je prevladujoča dejavnost osnovna oskrba lokalnega prebivalstva, kjer mora delež navedenih dejavnosti, glede na bruto etažno površino posamezne stavbe, znašati vsaj 50 %. V EUP D15 so prevladujoče izobraževanje in poslovno-storitvene dejavnosti. Delež navedenih dejavnosti mora, glede na bruto etažno površino posamezne stavbe, znašati vsaj 50 %.
(7) Na območjih z oznako podrobne namenske rabe CD je dopustno rekonstruirati obstoječe objekte, nove objekte pa je dopustno graditi ob pogoju, da je centralnim dejavnostim namenjenih vsaj 50 % bruto etažne površine posamezne stavbe.
(8) Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki ležijo znotraj naselij, veljajo enaki pogoji kot za območja z enako namensko rabo zunaj naselij.
(9) Območja drugih zelenih površin z oznako podrobne namenske rabe ZD v EUP D1 in D4 so namenjena vedutnemu varovanju. Ohranjajo se vinogradniški zasadi. Dopušča se gradnja gospodarske javne infrastrukture občinskega pomena ter enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.
52. člen
(PIP glede lege objektov)
(1) Odmiki objektov, tj. tlorisne projekcije njihovih najbolj izpostavljenih delov (napušč, balkon, fasada ...) od sosednjih parcelnih mej, so najmanj 4 m. Odmiki so lahko manjši ob pisnem soglasju soseda in ob zagotovitvi varne dovozne poti, intervencijskega dostopa ter ob izpolnitvi požarnih (najmanj 8 m med fasadami objektov z odprtinami) in higiensko sanitar nih pogojev ter najmanj dvournega dnevnega osončenja dnevnih bivalnih prostorov. Medsosedske ograje in oporne zidove se gradi 0,5 m do meje, s pisnim soglasjem soseda tudi osno na parcelno mejo. Lastnik gradi desno medsosedsko ograjo, gledano s cestne strani. Talne ureditve (tlake) se gradi tudi do parcelne meje.
(2) Odmiki objektov od cestnega telesa javnih cest so najmanj 5 m oz. v skladu s predpisi glede na kategorijo ceste. Odstopanje je možno le ob pisnem soglasju upravljavca ceste. Za postavitve ograj ob javnih cestah se pridobi soglasje upravljavca ceste, ki določi ustrezne odmike in višine glede polja preglednosti.
(3) Odmiki objektov od gozdnega zemljišča so najmanj 20 m, objektov na ravni zemljišča pa najmanj 1 m. Odstopanje je možno le ob pisnem soglasju Zavoda za gozdove Slovenije.
(4) V strnjenih delih naselij se z razmestitvijo novih objektov tvori ulice.
(5) Orientacija objektov v strminah je vzporedno ali pravokotno na plastnice, na ravninah pa vzporedno ali pravokotno na prometnice. Orientacija objektov je lahko drugačna, če je to utemeljeno z zahtevami glede osončenosti, razglednosti iz parcele ali s funkcionalnimi zahtevami, če se ne ovira prometa ali vzdrževanja ceste.
(6) Stavbno parcelo se ureja brez motilnih vplivov na sosednje parcele. Meteorna voda s parcele ne sme motiti bivanja sosedov ali ogrožati njihovega zemljišča. Ograjnih vrat se ne odpira izven parcel. Drevesa se sadi z odmikom, da krošnje ne presežejo parcelnih mej, žive meje pa na 1,80 m višine.
(7) Cerkev sv. Urbana v enoti urejanja prostora D4 je del varovane sakralne stavbne dediščine. Razen objekta se varuje tudi njeno vplivno območje. V varovanem vplivnem območju določa vrsto dovoljenih posegov in pogoje gradnje pristojna služba Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
53. člen
(PIP glede velikosti objektov)
(1) Na območjih stavbnih zemljišč za centralne dejavnosti z oznako podrobne namenske rabe CU je največja višina novih objektov štiri etaže nad urejenim terenom (P + 2 + M ali P + 1 + M). V mansardi, kot četrti etaži nad terenom, se kapnih leg ne podzida. Glede kleti se upošteva pogoje iz drugega odstavka tega člena.
(2) Na območjih podrobne namenske rabe SS je največja nadzemna etažnost enostanovanjskih objektov P + 1 + M (pritličje, nadstropje in mansarda). Stanovanjska mansarda, kot tretja bivalna etaža nad terenom, je brez podzidave kapnih leg. Posamezna etaža ne sme presegati višine 3 metre. Dopustna je gradnja kleti, če oblikovanost terena to omogoča. Na območjih z visoko podtalnico in na poplavnih območjih se kleti ne gradi. Na ravninah je kota pritličja pri objektih s kletjo največ 1 m nad urejenim terenom. Na strmini je klet vsaj na eni strani v celoti vkopana (do višine stropa).
(3) V vplivnem območju cerkve Sv. Urbana v enoti urejanja prostora D4 se posege, ki spreminjajo višinske in tlorisne gabarite obstoječih objektov, izvaja na podlagi pogojev, ki jih določi pristojna služba Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(4) Največja pozidanost stavbne parcele je določena s faktorjem pozidanosti (Fz), ki je:
Fz max za območja stanovanj (SS)
0,4
Fz max za območja centralnih dejavnosti (CU,CD)
0,6
(5) Največja izkoriščenost stavbne parcele je določena s faktorjem izrabe (Fiz), ki je:
Fiz max za območja stanovanj (SS)
1
Fiz max za območja centralnih dejavnosti (CU, CD)
1,6
54. člen
(PIP glede oblikovanja)
(1) Na območjih podrobne namenske rabe z oznako SS se gradbene mase novih objektov načrtuje v sorazmerju z gradbenimi masami objektov v soseščini. Nove objekte se lahko tudi sodobno oblikuje z razmerjem stranic osnovnega pravokotnika tlorisa enodružinske stanovanjske hiše je v razmerju vsaj 1 : 1,2. Obstoječe objekte je dopustno dograjevati po dolžini in po širini za največ 50 % dolžine daljše stranice, pri čemer je bočni prizidek širine največ 100 % krajše stranice.
(2) Strehe objektov na območjih podrobne namenske rabe z oznako SS so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin od 35–45°, dovoli pa se tudi ravne strehe ali enokapnice z nakloni do 15°. Strešni izzidki kot tudi strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina.
(3) Barve fasad objektov so umirjeni svetli toni barv iz naravnega okolja. Osnovne in kričeče barve niso dovoljene. Leseni deli na fasadah vseh stavb in pomožnih objektov so v barvah lesa ali v svetlo sivi, izvedba pa ne sme biti v obliki polkrožnih brun. Kritina je opečna ali v videzu opečne, na nizkih naklonih tudi bakrena pločevina, industrijski paneli v barvah brona ali ozelenjene strehe. Kleparski izdelki in žlebovje so bakreni ali v barvi brona.
(4) V območjih z oznako podrobne namenske rabe CU se javne stavbe, upravne in poslovne stavbe, trgovske in gostinske ter stavbe za storitvene dejavnosti lahko oblikuje z največjo višino 10 m, z ravno ali blago enokapno streho v naklonih do 15° ali s simetrično dvokapnico v naklonih 35–45°. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se jih vgradi v streho kot osnovna kritina. Fasadni materiali so lahko tudi industrijski paneli. Barve fasad so umirjeni pastelni toni barv iz naravnega okolja.
(5) V vplivnem območju cerkve sv. Urbana v enoti urejanja prostora D4 se gabarite obstoječih objektov spreminja le ob soglasju pristojne službe Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Rušitve, prezidave in dozidave se izvajajo na podlagi pogojev, ki jih določi pristojna kulturno- varstvena služba. Velikost in ritem okenskih ter zunanjih vratnih odprtin na stavbah se uskladi z velikostjo in ritmom obstoječih odprtin na objektu. Strešna okna v ravnini strešine so dovoljena le na dvoriščnih strešinah, na uličnih pa ne. Dovoli se gradnja strešnih izzidkov s simetrično dvokapno streho, v naklonu strešine obstoječega objekta. Naklone dvokapnih streh obstoječih stavb se ohranja v izvirni obliki, kritina pa je obvezno opečna, bobrovec. Kleparski izdelki in žlebovje so iz bakrene pločevine ali drugega materiala v barvi brona.
55. člen
(PIP glede mirujočega prometa)
(1) Ob vseh stanovanjskih stavbah se na parcelah lastnikov protiprašno uredi parkirišče z ustrezno velikimi parkirnimi mesti (PM) za osebna vozila z najmanj:
– na stanovanjsko enoto
2 PM za stanovalce + 0,3 PM za obiskovalce;
(2) Ob kmetijskih objektih se predvidi zadostna manipulacijska površina za vso kmetijsko mehanizacijo in površina za njeno hrambo izven stanovanjskega območja dvorišča.
(3) Ob javnih objektih in objektih z oskrbno, gostinsko in servisno dejavnostjo, se protiprašno uredi parkirišče za osebna vozila z najmanj:
– trgovine
1 PM/30 m2 prodajne površine + 1 PM/2 zaposlena,
– gostilne
1 PM/4 sedeže + 1 PM/2 zaposlena,
– gostilne s prenočišči
1 PM/2 sobi in 1 PM/6 sedežev,
– poslovni prostori s strankami
1 PM/30 m2 neto površine + 1 PM/2 zaposlena,
– domovi za ostarele 1 PM/5 postelj,
– vrtci, šole
2 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlena,
– športna igrišča
1 PM/250 m2 površine igrišč,
– zdravstveni prostori
– prireditveni prostori 1 PM/5 sedežev,
– cerkve 1 PM/20 sedežev in
– pokopališče 1 PM/500 m2, min. 10 PM,
pri čemer se 5 % parkirišč (oz. najmanj 1 PM) nameni gibalno oviranim osebam.
56. člen
(PIP in merila za parcelacijo)
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel sta odvisni od namena, velikosti, zmogljivosti in zasnove načrtovanih objektov ter od tipologije pozidave. Povprečna velikost stanovanjske parcele za prostostoječo družinsko stanovanjsko hišo je 500 m2, z dovoljenim odstopanjem do 20 %. Za ostale vrste stavb se velikost parcele določi glede na njihove funkcionalne ali tehnološke zahteve.
(2) Za vsako gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov se izdela geodetski načrt gradbene parcele. Velikost parcele določa največjo velikost objektov, ki se jih lahko na njej gradi. Velikost objektov določata predpisana faktor izrabe zemljišča Fiz in faktor pozidanosti zemljišča Fz.
(3) Za vsako stavbno parcelo se zagotovi možnost dostopa in dovoza z javnega cestnega omrežja ter možnost priključitve na obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo.
57. člen
(PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
1) Vse zahtevne in manj zahtevne objekte se obvezno priključi na vsa infrastrukturna omrežja osnovnega standarda (električno, vodovodno, kanalizacijsko omrežje ter cesta), ki na območju obstajajo. Lastniki so obvezani spoštovati vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s sklenitvijo služnosti z upravljavcem infrastrukturnih omrežij za dostop ob gradnji in vzdrževanju javne gospodarske infrastrukture na parceli. Priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telefonsko in kabelsko televizijsko omrežje), ni obvezno.
(2) V naseljih se zagotavlja zdravo, mirno in čisto bivalno okolje ter glede na krajevne razmere čim boljše bivalne pogoje. Strogo in dosledno se upošteva sanitarne pogoje glede prostorskih ureditev, dovoljenih dejavnosti ter najvišjih dovoljenih ravni emisij in v občini sprejet režim zbiranja ter odlaganja komunalnih odpadkov. Lastniki kmetijske in drugih proizvodnih dejavnosti v naseljih dosledno upoštevajo sanitarno-tehnične pogoje in ukrepe za zaščito bivalnega okolja pred prekomernimi emisijami, predvsem hrupa, prašenja, smradu, mrčesa ter onesnaževanja podtalja. Tehnološke odpadne vode se pred izpustom prečisti na mestu nastanka, gnojnica pa ne sme iztekati v fekalno kanalizacijo ali v odprte jarke oz. podtalje.
(3) V vseh EUP, kjer javnega omrežja za odvajanje komunalnih odpadnih voda še ni ali ni predvideno, se za skupino ali za posamezno gospodinjstvo gradi male čistilne naprave.
(4) V vseh EUP, kjer je zgrajeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih voda in čistilna naprava, se zagotovi ločeno odvodnjo meteorne vode, ki čistilne naprave ne sme obremenjevati.
(5) Meteorna voda s streh in nepovoznih površin parcele ne sme odtekati na sosedovo parcelo ali na javno cesto, če preko nje ni zgrajen odvodnik. Ponika se jo na parceli lastnika ali se jo odvede v umetnem odvodniku v recipient. Z opornimi ali ograjnimi zidovi se zaledne meteorne vode ne preusmerja na sosedovo parcelo, če bi lahko povzročala škodo na objektih ali ureditvah, ampak se jo odvede (v utrjenem odprtem jarku ali v podzemnem cevovodu) v ponikovalnik ali naravni odvodnik. Meteorno vodo iz povoznih površin se pred odvodnjo ali ponikanjem očisti maščob v ustreznem lovilcu olj.
58. člen
(PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb)
(1) Na objektih in območjih kulturne dediščine se dovoli posege v prostor in v prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi kulturne dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu (in situ).
(2) Objekte in območja kulturne dediščine se varuje pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo. Čez območja kulturne dediščine se ne ureja gradbiščnih poti, vanje se ne premika potrebnih ureditev vodotokov, namakalnih sistemov, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, deponij materialov ipd.
(3) Za vsak poseg v vplivno območje kulturnega spomenika, v varstveno območje dediščine ali v enoto kulturne dediščine, ki je bila registrirana do uveljavitve odloka, se pridobi kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. Za poseg v objekt ali območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se šteje vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote dediščine (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih ter enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ipd.).
(4) Za poseg v registrirano arheološko najdišče se pridobi soglasje za raziskavo in odstranitev po predpisih za varstvo kulturne dediščine, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(5) Pri novogradnjah objektov na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine, se glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upošteva usmeritve, ki jih določi pristojna služba organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, ali so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine.
(6) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. Za posege v kulturne spomenike in njihova vplivna območja se v primeru neskladja določb tega odloka s soglasjem organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, upošteva soglasje slednjega. Za registrirano kulturno dediščino velja, da niso dovoljeni posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki je nosilec teh vrednot registrirane kulturne dediščine. Za posamezne vrste registrirane kulturne dediščine veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
– prostorski izvedbeni pogoji za registrirano stavbno dediščino: ohranja se varovane vrednote:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika ter naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost v prostoru in vedute iz okolice (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine);
– prostorski izvedbeni pogoji za registrirano memorialno dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute;
– prostorski izvedbeni pogoji v vplivnem območju kulturne dediščine: velja naslednje varstvo:
– ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,
– prepovedani so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine,
– dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine;
– prostorski izvedbeni pogoji za registrirana arheološka najdišča:
– za območje registriranega arheološkega najdišča velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline,
– za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele, za katere prostorski akt dopušča posege, se:
– v fazi priprave projektne dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvede predhodne arheološke raziskave in rezultate upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pripravi gradbenega dovoljenja, gradnji),
– v okviru postopka priprave OPPN se izvede predhodne arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča, katerih rezultate se upošteva pri pripravi OPPN.
(7) Območja varovanj in omejitev s področja varstva kulturne dediščine so razvidna iz prostorskega informacijskega sistema ter veljavnih področnih predpisov in uradnih evidenc.
(8) V EUP D3 in D8 se za gradnjo nadzemnih objektov upošteva odmik 20 m od gozdnega roba in za talne ureditve odmik 5 m od gozdnega roba. V gozdni rob se ne posega in se ga ohranja. Znotraj naštetih EUP se ohranja posamezna drevesa, starodebelne sadovnjake, mejice in osamele grme.
(9) Pri ureditvah na in v vplivnem območju vodotokov se upošteva usmeritve Zakona o vodah, in sicer:
– ohranja se dobro stanje površinskih in podzemnih voda,
– ohranja se naravne plitvine in prelive v matično strugo,
– vodno telo se ne zasipa,
– ohranja se predele erodiranih rečnih brežin,
– ohranja se sipine,
– v strugo in brežine se ne posega,
– posege v vode se izvaja sonaravno,
– posege v vode se izvaja izven gnezditvene sezone ptic,
– brežine voda se kosi od druge polovice septembra do začetka maja.
– ohranja se sklenjena obrežna vegetacija, vsaj enoobrežno, na dolžini vsaj 300 m,
– po posegih se zasaditve brežin izvede izključno z lokalno avtohtonimi vrstami drevja,
– dosledno se upošteva odmik 5 m od meje vodnega telesa, znotraj katerega se dovoli le posege iz 10. točke 76. člena tega odloka.
(10) Omilitveni ukrepi za podzemne naravne vrednote:
– V primeru najdbe mineralov ali fosilov najditelj ravna skladno s 74. členom Zakona o ohranjanju narave, to je ustavi dela in takoj obvesti pristojno službo Zavoda za varstvo narave Slovenije.
– Pri posegih, povezanih z obsežnejšimi zemeljskimi deli, kot so gradnja ceste, plinovoda, vodovoda, kanalizacije, kablovodov, se po predhodnem dogovoru s pristojno službo Zavoda za varstvo narave Slovenije omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja ter varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot.
– V primeru najdbe potencialne naravne vrednote investitor o najdbi takoj obvesti pristojno službo Zavoda za varstvo narave Slovenije. Ta pripravi usmeritve, ki vključujejo dokumentiranje in ovrednotenje območja oz. potencialne naravne vrednote, oceno ogroženosti ter predlog ukrepa varstva (in-situ ali ex-situ varstvo, pogodbeno varstvo, skrbništvo, zavarovanje, začasno zavarovanje, obnovitev).
(11) Pri urejanju parcel investitor ohranja ali nadomesti lokalno poznane naravne in grajene odvodnike visokih voda.
(12) Na celotnem območju občine se upošteva pogoje in ukrepe za varovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pogoje in ukrepe za varovanje pred požarom:
– na območjih, ki jih ogrožajo poplave, plazovi, erozija, hudourniki, se zagotovi varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Območja brez bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki,
– na poplavnih, erozijskih in usadnih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo,
– na plazljivih in erozijsko ogroženih območjih se pred vsako gradnjo izvede ustrezne hidrološke in geološke raziskave ter zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe,
– na vododeficitarna in sušna območja se ne umešča novih dejavnosti, ki izrazito povečujejo porabo pitne vode in s tem prizadenejo oskrbo s pitno vodo ter ogrozijo bogatenje podtalnice ali izvirov in minimalni pretok vodotokov. Obstoječe dejavnosti se prilagodi čim manjši porabi vode.
(13) Objekte se projektira in gradi potresno varno, glede na stopnjo potresne nevarnosti. Območje občine spada v območje potresne nevarnosti VII. stopnje po MCS lestvici, potresni pospešek pa znaša 0,125.
(14) Izpolni se zahteve varstva pred požarom. Zagotovi se:
– ustrezne odmike objektov od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,
– vire vode za gašenje (omrežje hidrantov in ustrezni pretok ter tlak vode v vodovodnem omrežju),
– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane ter varne dovoze in dostope ter delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah.
(15) Na območju občine, razen navedenih v 42. členu, ni drugih posebnih območij ali objektov za obrambne potrebe.
(16) Vodovarstvena območja z oznako VVO III se pojavljajo na celotnem območju občine, zanje pa veljajo omejitve in pogoji gradnje, opredeljeni z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007).
(17) Občina bo skladno z okoljskim poročilom spremljala kazalce stanja okolja na območju celotne občine. Iz spremljanja predlaganih kazalcev bo razvidno, ali se stanje okolja v občini izboljšuje ali slabša. Stanje kazalcev naj občina spremlja vsakih 5 let, o čemer se mora pripraviti tudi poročilo o stanju okolja v občini Destrnik.
Kazalci stanja okolja
Spremljanje uspešnosti
Zrak
Povprečni dnevni letni promet (osebni in tovorni promet)
Spremlja občina preko državne mreže cest v času izvajanja OPN Destrnik
Količina energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije (OVE)
Spremlja občina preko podatkov iz popisa prebivalstva SURS in popisa dimnikarske službe v času izvajanja OPN Destrnik
Voda
Celotno območje se nahaja v vodovarstvenem območju, kjer velja III. VVO režim
Spremlja občina preko Ministrstva za okolje in prostor v času izvajanja OPN Destrnik
Število priključenih na komunalno omrežje
Spremlja občina preko Komunalnega podjetja Ptuj v času izvajanja OPN
Število in delež priključenih na javno vodovodno omrežje
Spremlja občina preko Komunalnega podjetja Ptuj v času izvajanja OPN Destrnik
Pitna voda
Hrup
Narava
Prisotnost naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij
Spremlja občina preko Zavoda za varstvo narave v času izvajanja OPN Destrnik
Kulturna dediščina
Število enot kulturne dediščine
Občina naj spremlja popis enot kulturne dediščine preko Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v času izvajanja OPN Destrnik
Krajina
Površina saniranih območij izkoriščanja mineralnih surovin
Spremlja občina v času izvajanja OPN Destrnik
59. člen
(PIP glede varovanja zdravja)
(1) Za vsak samostojni bivalni in javni objekt se zagotovi ustrezen dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih z bivalno in poslovno funkcijo se vhode za posamezno funkcijo loči. Vhode v javne objekte, na prometne površine in dovoze do objektov s poslovnimi funkcijami se načrtuje tako, da je omogočen dostop gibalno oviranim osebam. Zagotovi se jim tudi posebna parkirna mesta ob parkiriščih iz določb 55. člena tega odloka, skladno s predpisi.
(2) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ter predpisov o omejevanju hrupa v okolju se za podrobno namensko rabo prostora določi tri stopnje varstva pred hrupom. Upošteva se mejne in kritične vrednosti, ki jih določajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju za posamezno stopnjo varstva pred hrupom, ki so:
– območje II. stopnje varstva pred hrupom za površine podrobnejše namenske rabe prostora:
– na območju centralnih površin z oznako CU v neposredni okolici zdravstvenega doma,
– na območju stanovanjskih površin z oznako SS,
– na območju stanovanjskih površin za posebne namene z oznako SB,
– na posebnem območju površin za turizem z oznako BT,
na katerem ni dopusten noben poseg, ki je zaradi povzročanja prekomernega hrupa za okolje moteč,
– območje III. stopnje varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora:
– na območju površin podeželskega naselja z oznako SK,
– na območju centralnih površin z oznako CU in CD, ki so namenjene oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnosti ter bivanju,
– na območju zelenih površin s površinami za rekreacijo in šport z oznako ZS, druge zelene površine z oznako ZD in pokopališča z oznako ZK,
– na območju voda: površinske vode z oznako VC, razen površin na mirnem območju na prostem, na katerih so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa,
– območje IV. stopnje varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora:
– na območju proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone z oznako IG in površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo z oznako IK,
– na območju prometne infrastrukture: površine cest z oznako PC,
– na območju energetske infrastrukture z oznako E,
– na območju okoljske infrastrukture z oznako O, na katerih so dopustni posegi v okolje, ki so lahko bolj moteči zaradi povzročanja hrupa.
(3) Za omejevanje svetlobnega onesnaževanja se zagotovi izvajanje ukrepov z v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,109/07 in 62/10), ki so:
– za razsvetljavo, ki je vir svetlobe na javnih površinah naselja, se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %;
– za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če:
– je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W,
– povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in
– je javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem ali počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h;
– znotraj strnjenega naselja upravljavec razsvetljave fasade zagotovi, da svetlost osvetljenega dela fasad, izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega dela fasade, ne presega 1 cd/m2;
– upravljavec razsvetljave kulturnega spomenika zagotovi, da svetlost osvetljenega dela kulturnega spomenika, izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega dela kulturnega spomenika, ne presega 1 cd/m2;
– če kulturnega spomenika tehnično ni mogoče osvetljevati s svetilkami, ki izpolnjujejo zahteve iz 4. člena uredbe, se svetlobne snope svetilk usmeri tako, da je zunanji rob osvetljene površine kulturnega spomenika najmanj 1 m pod strešnim napuščem, če je kulturni spomenik stavba, ali 1 m pod najvišjim robom spomenika, če je kulturni spomenik nepokrit objekt. Mimo fasade kulturnega spomenika gre lahko največ 10 % svetlobnega toka;
– pri načrtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave se izbere tehnične rešitve in upošteva dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti, določenih v 4. do 17. členu uredbe. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se upošteva vse pogoje in ukrepe iz 20. člena uredbe;
– upravljavec razsvetljave v strnjenih naseljih zagotovi in izvaja monitoring svetlobnega onesnaževanja v skladu z določbami 21. do 24. člena uredbe;
– inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
(4) Komunalne odpadne vode, ki bi ogrozile neoporečnost podtalne vode in zemlje, se odvede v nepropustnem omrežju ter prečisti v čistilni napravi. Do izgradnje čistilne naprave se začasno dovoli gradnja nepropustnih greznic na praznjenje, ki se jih po izgradnji kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave ukine. Meteorne vode s povoznih površin se pred izpustom prečisti olj na mestu nastanka do stopnje, ki za okolje ni nevarna.
(5) Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na določeno komunalno odlagališče na v občini opredeljen način. S posebnimi in industrijskimi odpadki se ravna skladno s področno zakonodajo.
3.5.2 Prostorski izvedbeni pogoji za območja podeželskih naselij v EUP D10, D13, D14, D17, D22, De1, Do1, Do2, Do3, Dr4, Gm1 , Go1, J1, J6, Ji2, Ji3, Ji4, Ji5, JV1, Le1, Lo1, Pl1, Pl3, Sv1
60. člen
(1) Stavbna zemljišča, opredeljena kot površine podeželskega naselja z oznako podrobnejše namenske rabe SK, so namenjena površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. Dopustno je tudi umeščanje nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti, ki prinašajo diverzifikacijo podeželja, in tudi drugih spremljajočih dejavnosti, kadar:
– so namenjene oskrbi prebivalcev okoliškega območja;
– s svojim delovanjem ne povzročajo prekomernega hrupa, onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, ki bi slabšali predpisane standarde kakovosti okolja;
– se zanje zagotovi ustrezne površine za mirujoči promet.
V območja podeželskih naselij se tako lahko umestijo dejavnosti socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužno-obrtne, gostinske, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in ki prispevajo k racionalnejši izrabi površin.
– eno- ali dvostanovanjske stavbe,
– kmetijske stavbe za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– gostinske stavbe,
– upravne in pisarniške stavbe,
-– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– druge nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti,
– inženirske objekte kot regionalne, lokalne in nekategorizirane ceste ter javne poti, cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode ter druge gradbene inženirske objekte za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška ter druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni del ceste, zelenice in druge urejene zelene površine),
– enostavne in nezahtevne objekte kot so za območja podrobne namenske rabe z oznako SK določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.
(3) Na območju z oznako podrobne namenske rabe CD v EUP De1 je dopustna gradnja oz. dozidava in razširitev gasilskega doma ter ureditev javne ploščadi. Navedene prostorske ureditve morajo imeti večinski delež znotraj območja predmetne namenske rabe. Preostali del se lahko nameni drugim dejavnostim, ki so v skladu s podrobno namensko rabo območja.
(4) Na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe IK je dopustno graditi:
– objekte za izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,
– enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2.
(5) Pri načrtovanju in graditvi enostavnih in nezahtevnih objektov v poselitvenem območju se zagotovi, da se:
– na območju, kjer je stal začasni objekt, takoj po njihovi odstranitvi vzpostavi prvotno stanje.
(6) Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki ležijo znotraj naselij, veljajo enaki pogoji kot za območja zunaj naselij.
61. člen
(1) Odmiki objektov od sosednjih parcelnih mej, tj. tlorisne projekcije njihovih najbolj izpostavljenih delov (napuščev, balkonov, nadstreškov ...), so najmanj 4 m. Odmiki so lahko manjši ob pisnem soglasju soseda in ob zagotovitvi varne dovozne poti za intervencijske dostope ter ob izpolnitvi požarnih in higiensko sanitarnih pogojev ter zagotovitvi najmanj dveurnega dnevnega osončenja dnevnih bivalnih prostorov (dnevne sobe). Medsosedske ograje in oporne zidove se gradi najmanj 0,5 m do parcelne meje, s pisnim soglasjem soseda tudi osno na parcelno mejo. Lastnik gradi desno medsosedsko ograjo, gledano s cestne strani. Talne ureditve se gradi tudi do parcelne meje.
(2) Odmiki nadzemnih objektov od cestnega telesa javnih cest so najmanj 5 m oz. v skladu s predpisi glede na kategorijo ceste. Odstopanje je možno le ob pisnem soglasju upravljavca ceste. Za postavitve ograj ob javnih cestah je potrebno soglasje upravljavca, ki določi ustrezne odmike in višine glede polja preglednosti.
(3) Odmiki nadzemnih objektov od gozdnega zemljišča so najmanj 20 m, objektov na ravni zemljišča pa najmanj 1 m. Odstopanje je možno le ob pisnem soglasju Zavoda za gozdove Slovenije.
(4) Orientacija objektov v strminah je vzporedno ali pravokotno na plastnice, na ravninah na prometnice, lahko pa je drugačna, če je to utemeljeno z zahtevami glede osončenosti, razglednosti s parcele ali s funkcionalnimi zahtevami.
(5) Nestanovanjske kmetijske stavbe so od stanovanjskih objektov oddaljene za najmanj eno svojo višino od terena do slemena, ob dodatnih požarnovarnostnih ukrepih, lahko tudi manj.
(6) Stavbno parcelo se ureja brez motilnih vplivov na sosednje parcele. Meteorna voda s parcele se ne sme stekati na zemljišča sosedov, če bi tam lahko povzročila škodo na objektih ali ureditvah. Ograjnih vrat se ne odpira izven parcel. Krošnje drevja ne smejo presegati parcelnih mej s sosedi. Žive meje so visoke največ 1,80 m.
62. člen
(1) Največja nadzemna etažnost enostanovanjskih objektov je P + 1 + M (pritličje, nadstropje in mansarda). Stanovanjska mansarda, kot tretja etaža nad terenom, je brez podzidave kapnih leg. Posamezna etaža ne sme presegati višine 3 m. Brez pogojev je dopustna gradnja kleti, če oblikovanost terena to omogoča. Na območjih z visoko podtalnico in na poplavnih območjih se kleti ne gradi. Na ravninah je kota pritličja pri objektih s kletjo največ 1 m nad urejenim terenom. Na strmini je klet vsaj na eni strani v celoti vkopana (do višine stropa).
(2) Velikost kmetijskih objektov je odvisna od tehnoloških zahtev, a v ustrezni oddaljenosti od stanovanjskih objektov kmetije. Na izpostavljeni strani kmetije se silose obsadi z visokodebelnim sadnim drevjem. Silažni jarki in zunanje deponije (bale, gnojišča ipd.) se na zunanji strani po celotni stranici obsadi z živo mejo.
(3) Največja pozidanost stavbne parcele se določi s faktorjem Fz, ki je:
Fz max za podeželska naselja (SK)
0,2
(4) Največja izkoriščenost stavbne parcele je določena s faktorjem Fiz, ki je:
Fiz max za podeželska naselja (SK)
63. člen
(PIP glede oblikovanja objektov)
1) Gradbene mase novih stanovanjskih objektov se načrtuje v sorazmerju z gradbenimi masami objektov v soseščini. Novi objekti so lahko sodobno oblikovani.
(2) Razmerje stranic osnovnega pravokotnika tlorisa enodružinske stanovanjske hiše je v razmerju vsaj 1 : 1,2. Obstoječe stavbe je dopustno dograjevati po obeh stranicah, a po dolžini in bočno za največ 50 % dolžine daljše stranice. Bočni prizidek je širok največ kot krajša stranica obstoječe stavbe.
(3) Strehe stanovanjskih objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin od 35–45°. Lesenih delov fasad se ne izvaja v obliki polkrožnih brun. Strešni izzidki kot tudi strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. Izstreški so široki največ 66 % dolžine stranice med čelnima fasadama stavbe, enako pasovi strešnih oken v ravnini strešine.
(4) Kmetijske in gospodarske objekte se oblikuje skladno s tradicionalnimi oblikovnimi principi stavb slovenjegoriške kmetije, kot so:
– simetrična dvokapna streha z naklonom 35–45°, ki pa je lahko tudi manjši, če je objekt širok več kot 12 m,
– na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina.
– barva kritine je opečno rdeča, temno rjava ali temno siva,
– barve fasade so umirjeni svetli pastelni odtenki barv iz naravnega kolorita okolice,
– fasadni les je pleskan s prozornim ali prosojnim mat opleskom v sivi ali barvah lesa,
– zaželene so opečne mreže na zatrepih.
(5) Objekte za hrambo orodja, pridelka, zavetje pred vremenom in občasno bivanje (zidanice) se oblikuje strogo po principih slovenjegoriške viničarije. Razmerje stranic tlorisnega pravokotnika je najmanj 1 : 1,4. Dovoljena etažnost je največ klet in pritličje. Podstrešje je lahko izkoriščeno, vendar brez podzidave kapnih leg, z okni na zatrepih in s po enim strešnim oknom dimenzij do 80 x 140 cm v ravnini strešine na vsaki strešini. Talni zidec oz. kletni zid sta obložena s kamnom ali obarvana v temnejšem odtenku barve fasade. Fasada pritličja je gladek pleskan omet v svetlih pastelnih barvah. Okna so manjša, pokončna, s polkni in fasadnim okvirjem, širokim do 12 cm od odprtine, v temnejšem odtenku barve fasade. Zatrep se pleska kot fasado ali obloži z lesom od stropa pritličja do strešin, navpično. Ves fasadni les se pleska s prozornim mat opleskom. Na vetrovnih legah se dovoli čope do 1/3 dolžine strešine.
64. člen
(1) Povprečna velikost nove stanovanjske parcele za samostojno družinsko stanovanjsko hišo je 500 m2 z dovoljenim odstopanjem do 20 %. Velikost stavbnih zemljišč za kmetije se opredeli glede na velikost stavbnega sklopa kmetije s funkcionalnimi površinami in po obsegu ni opredeljena. Za ostale vrste stavb se velikost parcele določi glede na njihove funkcionalne ali tehnološke zahteve.
(2) Za vsako gradnjo se izdela geodetski načrt parcele. Z velikostjo parcele je določena največja velikost objekta/-ov, ki se na njej gradi/-jo, skladno s predpisanima faktorjem izrabe zemljišča Fiz in faktorjem pozidanosti zemljišča Fz.
(3) Do vsake stavbne parcele se zagotovi dostop in dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogoči priključevanje na obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo.
(4) Pri parcelaciji se upošteva krajevno značilno obliko parcel.
65. člen
(PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Vse objekte s priključki na komunalno infrastrukturo se obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je priključevanje na nadstandardna omrežja (plinsko in omrežja elektronskih telekomunikacij).
(2) V največji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire.
(3) Pri načrtovanju vodohranov se zagotovi ustrezno arhitekturno oblikovanje nadzemnih objektov in ustrezno krajinsko oblikovanje njihove okolice.
(4) Pri načrtovanju čistilnih naprav se upošteva naslednja merila:
– lokacijo se praviloma odmakne od območij stanovanj in območij centralnih dejavnosti,
– lokacijo se praviloma veže na odvodnik, sposoben prevzeti predvideno količino prečiščene odpadne vode;
– lokacija naj bo dobro dostopna, zlasti za dovoz vsebine okoliških greznic in za odvoz blata s čistilne naprave na drugo lokacijo.
(5) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda praviloma ponika na gradbeni parceli investitorja, v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Padavinska voda ne sme odtekati na sosedovo parcelo, če bi na njej lahko povzročila škodo na objektih in ureditvah. Padavinska voda s povoznih površin se pred odvodnjo ali ponikanjem prečisti v ustreznem lovilcu olj.
66. člen
(PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb)
Upošteva se PIP iz 58. člena tega odloka.
67. člen
Upošteva se PIP iz 59. člena tega odloka
3.5.3 Športno-rekreacijska območja v EUP Dr3, D18 in D20
68 .člen
(PIP za športno rekreacijska območja)
(1) Na območjih zelenih površin z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, ki so namenjena oddihu, rekreaciji in športu na prostem, je dopustno graditi:
– pritlične športne objekte s shrambami, slačilnicami in sanitarijami,
– igrišča in igralne površine z igrali,
– gradbeno inženirske objekte, kot so lokalne ceste in javne poti ter cevovode, komunikacijska omrežja in energetske vode v podzemni izvedbi,
– enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo z oznako ZS določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.
(2) Lega objektov: Orientacija objektov se prilagodi razmeram na parceli. Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo objekta.
(3) Največja etažnost objektov je ena etaža nad urejenim terenom in izkoriščeno podstrešje (P + M). Pri strešju se kapnih leg ne podzida.
(4) Nove objekte so lahko sodobno oblikuje.
(5) Strehe objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin od 35–45° ali enokapnice z nakloni 2–15°. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. Pri zasnovi s tribuno kot streho objekta je oblika strehe prilagojena naklonu tribune.
(6) Barve fasad objektov so svetli odtenki barv iz naravne okolice. Osnovne in kričeče barve niso dovoljene.
(7) Velikost parcele se določi glede na funkcionalne ali tehnološke zahteve.
(8) Za vsako gradnjo se izdela geodetski načrt parcele.
(9) Vsaki stavbni parceli se zagotovi dostop in dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogoči priključevanje na obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo.
(10) Vse objekte se obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje).
(11) V največji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire.
(12) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav ali drenažnega cevovoda praviloma ponika v okviru gradbene parcele, po predpisih s področja varstva okolja.
(13) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka.
(14) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. člena tega odloka.
3.5.4 Območje pokopališča v EUP D2
(PIP za območje pokopališča)
(1) V EUP D2, na območju zelenih površin z oznako podrobnejše namenske rabe ZK, ki je namenjeno pokopališču, je dopustna:
– širitev in ureditev pokopališča,
– gradnja pokopaliških stavb in spremljajočih objektov ter zunanje ograje,
– gradnja sakralnih stavb,
- gradnja gradbeno inženirskih objektov, kot so lokalne ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja ter energetski vodi,
– enostavnih in nezahtevnih objektov, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.
(2) Lega objektov se izvede glede na funkcionalne zahteve in namembnost. Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo objekta.
(3) Največja etažnost objektov je ena etaža nad urejenim terenom (P). Višina in oblika nagrobnikov, razporeditev grobov ter sistem pokopa se določijo s pokopališkimi pravili.
(4) Obvezni so celostno oblikovanje in funkcionalne rešitve ter urbana oprema pokopališč, ki zagotavljajo ustrezno rabo in vzdrževanje ter primeren videz.
(5) Velikost parcele se določi glede na funkcionalne in tehnološke zahteve.
(6) Vse objekte z energetskimi in komunalnimi potrebami se obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastnik spoštuje vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parcelo.
(7) V največji možni meri se kot vir vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire.
(8) Padavinske vode s streh objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega cevovoda praviloma ponika v okviru gradbene parcele, v skladu s predpisi s področja varstva okolja.
(9) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka.
(10) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. člena tega odloka.
3.5.5 Območje javnega parkirišča v EUP D1
70. člen
(PIP za območja parkirišč)
(1) Na območju javnega parkirišča se dovoli postavitev urbane opreme, ograj do višine 2,2 m, grajenih škarp in podpornih zidov do višine 1,5 m, pomožnih infrastrukturnih objektov ter spominskih obeležij.
(2) Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo objekta.
(3) Obvezna je celostna podoba oblikovalskih in funkcionalnih rešitev ter urbane opreme, ki zagotavlja ustrezno rabo, vzdrževanje ter videz.
(4) Velikost parcele ni opredeljena.
(5) Javna parkirišča se obvezno priključi na električno omrežje (javna razsvetljava). Lastnik spoštuje vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcu javne gospodarske infrastrukture na parceli.
(6) Padavinske vode s povoznih površin se pred ponikanjem očisti maščob in prek ponikovalnih naprav ali ponikovalnega drenažnega cevovoda praviloma ponika v okviru gradbene parcele, v skladu s predpisi s področja varstva okolja (lovilci olj).
(7) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka.
(8) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. člena tega odloka.
3.5.6 Območje proizvodnje električne energije v EUP Le2
(PIP za območja proizvodnje energije)
(1) Namembnost in vrste posegov v prostor: Na območju z oznako podrobne namenske rabe E se dopusti prostorske ureditve in umešča dejavnosti, ki so skladne s predmetno rabo prostora. Dopusti se dejavnosti proizvodnje električne energije in z njo povezane dejavnosti skladno z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti. Dopustne vrste objektov so po uredbi, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, energetski objekti, pri čemer veljajo predpisane omejitve fizičnega obsega območja za pridobivanje energije iz obnovljivih virov kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji:
– moč kotla oz. generatorja lahko znaša do 1 MW nazivne moči,
– objekti in naprave energetskega sistema ne zasedajo površine, ki presega površino, zasedeno z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo.
Dopusti se gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za podrobno namensko rabo E, določenih v Prilogah 1 in 2 tega odloka.
(2) Lega objektov: Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo objekta.
(3) Velikost objektov:
– moč kotla oz. generatorja ne presega 1 MW nazivne moči,
– objekti in naprave energetskega sistema ne smejo zasedati večje površine, kot je površina, zasedena z objektom ali skupino objektov, ob katere se jih umešča,
– višina objektov ne presega 18 m.
(4) Parcelacija: Velikost parcele se določi glede na funkcionalne ali tehnološke zahteve dejavnosti.
(5) Priključevanje na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro:
– stavbni parceli se zagotovi dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogoči priključevanje na obstoječa in predvidena omrežja javne gospodarske infrastrukture,
– objekte se glede na potrebo obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno je priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje),
– v največji meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vire,
– padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav ali ponikovalnih jarkov praviloma ponika v okviru gradbene parcele, v skladu s predpisi s področja varstva okolja.
– padavinske vode s povoznih površin se pred ponikanjem ali izpustom prečisti v lovilcih olj.
(6) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka.
(7) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. člena tega odloka.
3.5.7 Območje okoljske infrastrukture v EUP J3 –
Centralna čistilna naprava
(PIP za območje okoljske infrastrukture)
(1) Območje okoljske infrastrukture J3 je namenjeno čistilni napravi za čiščenje odpadnih voda. Dopušča se postavitev enostavnih objektov, kot so določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.
(2) Orientacijo objektov se prilagodi razmeram in funkcionalnim zahtevam. Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo.
(3) Odmiki od objektov prometnega omrežja in objektov gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi s področja prometa in gospodarske javne infrastrukture. Pri določanju položaja objekta se upošteva, da mora biti na parceli investitorja zagotovljenega dovolj prostora za priključitev objekta na komunalno infrastrukturo.
(4) Višina objektov je do 18 m nad terenom. Drugi pogoji glede velikosti niso opredeljeni.
(5) Objekte se oblikuje skladno z zahtevami dejavnosti in tehnologije. Tehnološki objekti v pogledih iz okolice ne smejo prevladovati. Območje se na vseh prostih površinah in po obodu zasadi z živimi mejami, grmovnicami in drevjem, da se tehnološke objekte ob pogledih iz okolice zakrije v največji možni meri.
(6) Velikost parcele se določi glede na funkcionalne ali tehnološke zahteve čistilne naprave in drugih ureditev.
(7) Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
– stavbni parceli se zagotovi dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogoči priključevanje na obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo,
– objekte se obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno je priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje),
– s sistemom oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost ob naravnih in drugih nesrečah ter krepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah, zlasti z vodo za gašenje,
– v največji meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire,
– padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda praviloma ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja v vodotok v skladu s predpisi s področja varstva okolja,
– padavinske vode s protiprašno urejenih povoznih površin se pred ponikanjem prečisti v ustreznem lovilcu olj.
(8) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka.
(9) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. člena tega odloka.
3.6 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH PODROBNIH PROSTORSKIH NAČRTOV V NASELJIH
3.6.1 Dom za ostarele v EUP D7
(usmeritve za OPPN Dom za ostarele v EUP D7)
(1) Usmeritve za določitev območja OPPN: Območje, za katerega bo izdelan OPPN, je območje EUP D7.
(2) Usmeritve glede namembnosti ter za arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev: Namembnost območja je večstanovanjska, dom za ostarele. Predvideva se gradnja večstanovanjskih stavb z upravnim, s servisnim, z oskrbnim in s sanitarnim delom, z vsemi prostori za normalno funkcioniranje. Vhod za oskrbovance in obiskovalce se loči od oskrbnega in servisnega vhoda. Etažnost naj ne presega pritličja in nadstropja ali mansarde, K + P + N/M. Mansardna etaža je pod simetrično dvokapno streho. Orientacija stavb je vzporedna ali pravokotna na plastnice. Ob robovih območja je primerno urediti krožno pešaško sprehajališče in park z urbano opremo, s klopmi, del tudi z mizami. Ob vhodnih dvoriščih in ob dovozni cesti se uredi javno razsvetljavo. Vse notranje ceste, sprehajalne poti in ploščadi se protiprašno uredi. Dovozno cesto območja se načrtuje kot dvosmerno cesto s severne strani, preko katere se območje priključi na občinsko cesto Destrnik–Zasadi–R III 739. Lokacijsko se traso ceste opredeli glede na zasnovo območja in razmestitev objektov kompleksa. Ob vhodnem delu kompleksa se opredeli zunaj ograje parkirišče za osebna vozila obiskovalcev. Znotraj kompleksa se predvidi manjšo ploščad, primerno za prireditve na prostem. V pritlične etaže stavb se umešča upravne, skupne, pa tudi stanovanjske prostore. Servisne in oskrbne dejavnosti se prednostno umešča v kletne, lahko pa tudi v ostale etaže. Pri oblikovanju stavb je dopusten sodobnejši pristop z naslonitvijo na tradicionalni vzorec arhitekture. Stavbe imajo simetrično dvokapno streho z nakloni do 45°. Dovoli se balkone, izstreške, izzidke in strešna okna. Kritina je opečna ali druga v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Vidni kleparski izdelki so bakreni ali v barvah brona. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so pastelni odtenki svetlih barv iz naravnega kolorita okolice. Obvezna so zunanja senčila na vzhodnih, južnih in zahodnih fasadah objektov. Lesene fasadne obloge in senčila se pleska v najmanj 50 % prosojnih mat barvah, da je vidna struktura lesa. Okolje stavb se uredi kot parkovno zelenje in opremi z urbano opremo. Javna razsvetljava se uredi ob dovozni cesti območja, ob vseh vhodih in ob notranjih sprehajališčih ter poteh. Del zunanjih površin se ogradi z žično ograjo, ki se jo obsadi z živo mejo.
(3) Največja dovoljena pozidanost stavbne parcele: Fz max = 0,4.
(4) Največja dovoljena izkoriščenost stavbne parcele: Fiz max = 1,2.
(5) Za projektne rešitve območja javni natečaj ni predviden, a je dopusten.
(6) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacija območja se izvede skladno z izbrano zazidavo, zasnovo prometa, komunalnih ureditev in z ureditvami okolja. Načeloma gre za eno parcelo.
(7) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnost izvedbe prostorske ureditve ni predpisana. V primeru etapne gradnje se zagotovi funkcionalno in oblikovno zaključeno prvo fazo. Nadaljnje faze so povečanje stanovanjskih kapacitet ali dodatne funkcije.
(8) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine: Na območju ni območij ali objektov varovane kulturne dediščine.
(9) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave: Odpadne komunalne vode se zbira v kanalizacijskem omrežju in odvaja v ČN. Meteorne vode s povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred izpustom prečisti v ustreznih lovilcih olj. Meteorne vode s streh in z zelenih površin se v odprtih odvodnikih odvaja v vodotok ali ponika na parcelah investitorja. Meteorne vode s povoznih površin se pred izpustom prečisti v ustreznih lovilcih olj. Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na v občini opredeljen način. V največji možni meri se ohranja obstoječo in zasaja avtohtono (sadno in gozdno) drevesno in grmovno zarast. Izvaja se vse ukrepe, potrebne za ohranjanje čim bolj naravnega biotopa favne in flore.
(10) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Z zasnovo območja se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih naravnih nesrečah ter ob požaru. Zagotovi se zadosti široke poti za interventna in gasilska vozila ter delovne površine za delo gasilcev, reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidranti na vodovodnem omrežju, ki ima zadostni pritisk. Ruševine se odlaga na najbližji nepozidan prostor.
(11) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh stanovanjskih in funkcionalnih objektov območja se zagotovi protiprašno urejeno in ustrezno dimenzionirano dovozno cesto ter nivojsko ločene steze za pešce. Vse bivalne in funkcionalne objekte se priključi na javno elektroenergetsko, vodovodno in komunalno omrežje za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda. Območje se opremi s telefonskim, kabelskim TV vodom in internetnim omrežjem. Vse kabelske in cevne vode gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni izvedbi. Obvezno se vse stanovanjske in funkcionalne objekte na območju priključi na gospodarsko javno infrastrukturo, z lastnikom pa sklene služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljišče lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem.
(12) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi območji:
– Območje se naveže na cestno omrežje naselja z interno cesto, ki se od občinske ceste naselja Destrnik–Zasadi odcepi do območja doma za ostarele. Na to cesto se, v kolikor je primerno, naveže tudi obstoječe stanovanjske ceste. Ob interni cesti se uredi obojestranska pločnika in kolesarsko stezo. En pločnik se uredi v širini 3 m kot sprehajališče in opremi s klopmi ter koši za odpadke. Ob cestah znotraj območja se uredi vsaj enostranski pločnik. Dovozno cesto se načrtuje do vseh objektov, do katerih je potreben dovoz uporabnikov, oskrbe, intervencije, komunalnih služb ali vzdrževalcev. Ob objektih se zagotovi zadostno površino za delo gasilcev in policije.
– Ob vhodu se zagotovi zadostne površine za parkiranje vozil zaposlenih in obiskovalcev. Za potrebe gibalno oviranih oseb se zagotovi 5 % vhodu najbližjih parkirnih mest na vsakem parkirišču. Parkirne ploščadi se med parkirnimi vrstami zasadi z listnatim drevjem.
– Na električno omrežje se območje naveže preko najbližje transformatorske postaje. Preveri se napetostne razmere, nove potrebe območja in zmogljivost priključnih ureditev ter temu primerno opredeli vse parametre navezave. Napeljavo se v celoti izvede podzemno. Območje se opremi z javno razsvetljavo na kandelabrih.
– Na vodovodno omrežje se območje naveže preko obstoječega voda ob občinski cesti. Glavni vod območja se vodi ob interni dovozni cesti, ob zunanjem robu cestnega telesa. Po območju se izvede vodovodni vod, na katerega se montira ustrezno število hidrantov.
– Komunalne odpadne vode območja se zbira v internem kanalizacijskem omrežju in odvaja v javno kanalizacijsko omrežje ter v čistilno napravo. Višinsko razliko se premaga z dvižnim kanalizacijskim jaškom ali tlačnim vodom, kar se opredeli glede na tehnično in ekonomsko ugodnost rešitve.
– Padavinske vode s povoznih površin območja se zbira, prečisti z ustreznimi lovilci olj in ponika na parceli investitorja ali odvaja v nadzemnih ali podzemnih odvodnikih v vodotok. Padavinske vode s streh in z zelenic se ponika ali odvaja v nadzemnih ali podzemnih odvodnikih v vodotok. Na površinskih odvodnikih se izvede ukrepe za preprečitev škodljivega delovanja vode ob nalivih.
– Območje se oskrbi s telefonskim, kabelskim TV in z internetnim vodom. Vse napeljave se izvede podzemno. Tehnične ureditve se prednostno namešča v pritličja funkcionalnih objektov, če to ni smotrno, pa v samostojne tipske objekte.
– Na obrobju območja se predvidi nišo za posode za komunalne odpadke s protiprašno urejenimi tlemi. Odpadke se zbira ločeno po vrstah v tipskih posodah ob gospodarskem vhodu. Mesta za posode se zakrije pogledu z obsaditvijo. Do zbirnega mesta se zagotovi brezprašno dovozno cesto za komunalna vozila z možnostjo za obračanje.
– Ob skupini stanovanjskih objektov se uredi sprehajališče. Ob njem se uredi klopi in drugo urbano opremo.
– Vse zelene površine in netlakovane dele sprehajališča se parkovno uredi kot zelenice. Del se intenzivno zasadi s sadnim, del pa z gozdnim drevjem.
3.6.2 Območja stanovanj
(usmeritve za OPPN za območja stanovanj v EUP Dr6, J4, Ji1, JV2 JV3, Vi1, Vi2, Pl4 )
(1) Usmeritve za določitev območja OPPN: Območja, za katera se za celotne EUP izdela posamezne OPPN, so območja EUP Dr6, J4, Ji1, JV2, JV3, Pl5, Pl6, Vi4, Vi5.
(2) Usmeritve glede namembnosti in glede arhitekturne, krajinske ter oblikovalske obdelave posameznih prostorskih ureditev: Namembnost območij je stanovanjsko območje, v J4 tudi turistično-stanovanjsko območje (turistične sobe in apartmaji), ter center osnovne oskrbe za namestitev špecerijske trgovine in drugih oskrbnih ter servisnih dejavnosti za okoliško stanovanjsko območje. V pritlične etaže stanovanjskih stavb se lahko umešča oskrbne, servisne in poslovne dejavnosti, ki so glede vrst ter ravni emisij skladne z bivalnimi pogoji za stanovanjsko območje. V stanovanjskem območju se načrtuje gradnja družinskih stanovanjskih stavb, vrstnih družinskih hiš ali atrijskih družinskih hiš. Vzorec poselitve praviloma sledi tradicionalnemu vzorcu slemenske poselitve. Na ravnini in uravnavah (Janežovci in Placar) pa se zazidava prilagodi obstoječi mreži pozidave ter komunikacij (orientacija stavb je vzporedna ali pravokotna na prometnice). Največja dovoljena etažnost ne presega pritličja in nadstropja, P + 1N. Podstrešja nad 1. nadstropjem se lahko izkoristi, vendar se kapnih leg ne podzida. Dopustna je gradnja kleti.
(3) Za celotno območje se ob glavni cesti območja uredi javno ploščad, tj. protiprašno urejeno površino z urbano opremo po robovih, ki je primerna za manjše javne prireditve, sejme, občasno tržnico in druženje. Ob javno ploščad se usmerja gostinske, oskrbne in druge centralne dejavnosti, ki so glede emisij primerne za stanovanjsko območje.
(4) Glavna cesta območja je zbirna stanovanjska cesta, nanjo pa se priključujejo stanovanjske ceste. Dovoz na območje se načrtuje preko največ dveh priključkov zbirne stanovanjske ceste na državno cesto. Lokacijsko se trase cest opredeli glede na zasnovo območja in izbran način zazidave. Na državni ali ob priključkih zbirne stanovanjske ceste nanjo se glede na potrebe predvidi površino za avtobusno postajališče.
(5) Stanovanjske stavbe imajo simetrično dvokapno streho z nakloni 35–45°. Dovoli se izstreške, izzidke in strešna okna. Kritina je opečna ali druga v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. Vidni kleparski izdelki so bakreni ali v barvah brona. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so pastelni odtenki svetlih barv iz naravnega kolorita okolice. Lesene fasadne obloge in senčila se pleska v pastelnih prosojnih mat barvah, da je vidna struktura lesa. Okolje stavb se uredi kot zelenice z grmovnicami, s sadnim in z okrasnim drevjem ter z zelenjavnim vrtom. Javna razsvetljava se uredi ob državni in ob zbirnih stanovanjskih cestah območja.
(6) Za projektne rešitve območij ni predviden javni natečaj, je pa dopusten.
(7) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacijo se izvede skladno z izbranim tipom zazidave in zasnovo prometnic ter komunalnih ureditev.
(8) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnost izvedbe prostorske ureditve ni predpisana. V primeru postopne gradnje se zagotovi komunalno opremljanje posamezne funkcionalno zaključene faze s komunalno opremo osnovnega standarda (javna cesta, elektrika, voda in fekalna kanalizacija).
(9) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine: Na območjih ni območij ali objektov varovane kulturne dediščine.
(10) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave:
– Odpadne komunalne vode se zbira v kanalizacijskem omrežju in odvaja v ČN.
– Meteorne vode s povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred ponikanjem prečisti v ustreznih lovilcih olj.
– Meteorne vode s streh in z zelenih površin se ponika na parceli lastnika, v skupni ponikovalnici ali odvaja s skupnim meteornim kanalizacijskim omrežjem v vodotok.
– Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na v občini opredeljen način.
(11) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Z zasnovo območja se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih naravnih nesrečah ter ob požaru. Ruševine po naravnih nesrečah se odlaga na za to opredeljene površine ob prometnicah, takoj za najbližjo mejo območja naselja. Zagotovi se zadosti široke stanovanjske ceste za interventna in gasilska vozila ter zadostne površine za delo gasilcev, reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidranti iz vodovodnega omrežja, ki ima zadostni tlak.
(12) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh stanovanjskih in javnih objektov posameznega območja se zagotovi protiprašno urejeno in ustrezno dimenzionirano dovozno cesto. Ob zbirnih stanovanjskih cestah se uredi obojestranski pločnik s kolesarsko stezo, ob stanovanjskih vsaj enostranski pločnik. Dovozno cesto se načrtuje do vseh objektov, do katerih je potreben dovoz uporabnikov, intervencije, komunalnih služb ali vzdrževalcev. Ob objektih se zagotovi zadostno površino za delo gasilcev in policije. Ob objektih ali skupini objektov se na parcelah lastnikov zagotovi zadostne površine za parkiranje osebnih vozil stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev. Vse stanovanjske in oskrbne objekte se priključi na javno elektroenergetsko, vodovodno in komunalno omrežje za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda, ki se jih vodi v ustrezno čistilno napravo. Padavinske vode s povoznih površin se zbira, prečisti z ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtem ali podzemnem odvodniku v ponikovalnik ali vodotok. Na površinskih odvodnikih se izvede ukrepe za preprečitev škodljivega delovanja vode ob nalivih. Območja se opremi z javno razsvetljavo na kandelabrih, najmanj ob državni in ob zbirnih stanovanjskih cestah. Območja se opremi s telefonskim, kabelskim TV in internetnim omrežjem. Vse kabelske in cevne vode gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni izvedbi. Infrastrukturne vode se načrtuje ob zunanjem robu cestnega telesa ob zbirnih in stanovanjskih cestah. Na vodovodnih vodih se predvidi ustrezno število hidrantov za celotno območje. Priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo je obvezna za vse stanovanjske in javne objekte na območju, z lastniki pa se sklene služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljišče lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem.
(13) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi območji:
– Območja se naveže na občinsko ali državno cesto in preko nje na širše državno cestno omrežje.
– Območja se naveže na javno električno omrežje. Preveri se napetostne razmere, nove potrebe posameznega območja in zmogljivost obstoječega voda ter temu primerno opredeli vse parametre navezave.
– Na javno vodovodno omrežje se območja naveže na obstoječi vod.
– Komunalne odpadne vode se zbira v javnem kanalizacijskem omrežju in odvaja v zbirni cevovod in v čistilno napravo.
– Padavinske vode s povoznih površin se zbira, prečisti z ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtem ali podzemnem odvodniku v ponikovalnik ali vodotok. Na površinskih odvodnikih se izvede ukrepe za preprečitev škodljivega delovanja vode ob nalivih. Padavinske vode s streh in z zelenic se ponika na parcelah lastnikov.
– Območja se naveže na telekomunikacijska omrežja občine s telefonskim, kabelskim TV in z internetnim vodom.
– Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah v tipskih posodah na parcelah lastnikov, ob vsakem objektu, ki komunalne odpadke producira. Mesta za posode se zakrije pogledu. Do zbirnih mest se zagotovi brezprašno dovozno cesto za komunalna vozila. Zbiranje in odvoz odpadkov se izvaja na v občini dogovorjen način.
– Vse javne zelene površine se parkovno uredi kot zelenice, ki jih vzdržuje občinska komunalna služba.
3.6.3 Gospodarska cona Janežovski Vrh
75. člen
(usmeritve za OPPN Gospodarska cona
Janežovski Vrh v EUP JV5)
(1) Usmeritve za določitev območja OPPN: OPPN bo izdelan za območje EUP JV5.
(2) Usmeritve glede namembnosti in za arhitekturne, krajinske ter oblikovalske rešitve prostorskih ureditev: Namembnost območja je poslovno-proizvodna s spremljajočimi dejavnostmi (trgovinske, gostinske, servisne, transportne, infrastrukturne). Predvideva se gradnja objektov za te dejavnosti ter objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Ob celotni severni stranici cone se območje (vsaj en niz objektov) nameni neproizvodnim dejavnostim. Najvišja dovoljena višina objektov je 16,00 m. Gradnja kletnih etaž zaradi plitve podtalnice ni dovoljena. Orientacija stavb je vzporedna ali pravokotna na cestno omrežje območja, ki se ga načrtuje kot dvosmerne zbirne ceste po sredi območja in enosmerne dostavne ceste, priključene na zbirne. Ceste so predvidene za kamionski promet (vlačilci). Stavbe imajo lahko ravno, enokapno ali simetrično dvokapno streho z nakloni do 15°. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije). Dovoli se strešne izzidke za dostop na streho in svetlobne kupole. Kritina so industrijski paneli v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so pastelni odtenki svetlih barv iz naravnega kolorita okolice. Okolje stavb, ki niso funkcionalne ali prometne površine, se uredi kot parkovne zelene površine. Javne zelenice ob prometnicah se opremi z urbano opremo. Ob vseh cestah območja se uredi javno razsvetljavo na kandelabrih. Upošteva se omejitve glede svetlobnega onesnaževanja. Območje posameznega investitorja se ogradi z rastrsko jekleno transparentno ograjo višine 2,00 m, enotno za celotno območje OPPN.
(3) Za projektno rešitev območja ni predviden javni natečaj, a se ga dopušča.
(4) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacija območja se izvede kot osnovne pravokotne (ali trapezoidne) parcele, ki se jih s sestavljanjem ali Z delitvijo po širini prilagaja potrebam posameznih investitorjev.
(5) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnosti izvedbe prostorskih ureditev ni predpisana. V primeru postopne gradnje se zagotovi prostorsko in funkcionalno zaokroženo prvo fazo. Ce lotno območje cone se popolno komunalno opremi. Zbiralne ceste območja se izvede v prvi fazi v celoti, vključno z obema priključkoma na državno cesto RI-229 Ptuj–Lenart.
(6) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine: Na območju ni območij ali objektov varovane kulturne dediščine.
(7) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave: Ob državni cesti RI-229 se ohrani strugo in drevesno obrast Doličkega potoka. V ta namen se celotni vzhodni rob gospodarske cone od roba državne ceste odmakne za 10 metrov. Odpadne komunalne vode iz cone se zbira v internem kanalizacijskem omrežju in odvaja v CČN Janežovci. Meteorne vode s povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred izpustom v Dolički potok prečisti v ustreznih lovilcih olj. Meteorne vode s streh in z zelenih površin se ponika na posamezni parceli v coni. Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na v občini opredeljen način. Industrijske odpadke na predpisan način zbira in odvaža posamezni lastnik parcele v coni individualno.
(8) Za zbiranje zaledne vode se ob severnem in zahodnem robu območja zgradi drenažni sistem, ki mora zagotavljati odvodnjo zalednih in podtalnih vod najmanj do globine temeljenja, tj. 2,00 m pod končnim urejenim terenom. Zaledne vode se odvaja v Dolički potok ob vzhodnem robu območja.
(9) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Z zasnovo območja se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih naravnih nesrečah ter ob požaru, tj. po cestnem omrežju območja. Zagotovi se zadosti široke dovozne ceste za promet v coni, ki so primerne tudi za interventna, gasilska in komunalna vozila ter so istočasno delovne površine za delo gasilcev, reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidranti iz vodovodnega omrežja, ki ima zadosten pritisk. Ruševine po velikih nesrečah se odlaga na kmetijske površine južno ob območju.
(10) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh objektov območja se zagotovi protiprašno urejene in ustrezno dimenzionirane dovozne ceste ter ločene steze za pešce in kolesarje. Ob glavni interni cesti območja se uredi vsaj enostranski pločnik s kolesarsko stezo. Dovozne ceste se načrtuje do vseh objektov, do katerih je potreben dovoz uporabnikov, intervencije, komunalnih služb ali vzdrževalcev. Ob objektih se zagotovi zadostne protiprašno urejene manipulativne površine in površine za delo gasilcev ter policije. Vse objekte se priključi na javno elektroenergetsko omrežje. Preveri se napetostne razmere in skupne potrebe območja ter temu primerno opredeli vse parametre navezave območja na električno omrežje. Napeljavo se v celoti izvede podzemno. Območje se opremi z javno razsvetljavo na kandelabrih. Na vodovodno omrežje se priključi vse objekte v coni, ki vodo potrebujejo, odcepe do objektov pa se načrtuje z glavne ceste območja, ob zunanjem robu cestnega telesa. Na vodovodni vod ob vseh cestah območja se predvidi ustrezno število hidrantov. Na komunalno omrežje za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda se priključi vse objekte v coni, ki jih producirajo. Padavinska voda s povoznih površin se zbira in prečisti v lovilcih olj ter izpusti v meteorno kanalizacijsko omrežje. Deževnico s streh in z nepovoznih površin se odvaja v skupnem meteornem kanalizacijskem omrežju, za odvodnjo padavinske vode ob nalivih pa se uredi odprte odvodnike do vodotoka. Območje se opremi s telefonskim in z internetnim omrežjem. Vse kabelske in cevne vode energetske ter gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni izvedbi. Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo je za vse objekte v coni obvezno, z lastniki pa se sklene služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljišče lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem.
(11) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi območji:
– Glavna cesta območja se naveže na državno cesto RI-229, ki poteka vzporedno z vzhodnim robom območja.
– Ob objektih ali skupini objektov se na parcelah ali na skupnem internem parkirišču zagotovi zadostne površine za parkiranje osebnih vozil zaposlenih in obiskovalcev. Ves transportni vozni park lastnikov se parkira na parcelah lastnika.
– Območje se naveže na javno električno omrežje. Pogoje navezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe po električni energiji.
– Na vodovodno omrežje se območje naveže preko obstoječega voda ob glavni cesti. Pogoje navezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe.
– Komunalne odpadne vode območja se zbira v internem kanalizacijskem omrežju in odvaja v zbirni cevovod ob glavni cesti ter v čistilno napravo Janežovci. Pogoje navezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe.
– Padavinske vode s povoznih površin območja se zbira, prečisti z ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtem odvodniku v vodotok ob vzhodnem robu območja. Na površinskih odvodnikih se izvede ukrepe za preprečitev škodljivega delovanja vode ob nalivih. Padavinske vode z manjših zelenic se ponika na parcelah lastnikov, deževnico z zelenic večjih površin in s streh pa se odvaja v skupnem meteornem kanalizacijskem omrežju v vodotok ob vzhodnem robu območja.
– Območje se oskrbi s telefonskim, kabelskim TV in z internetnim vodom. Vse napeljave se izvede podzemno.
– Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah v tipskih posodah na parcelah lastnikov. Zbirno mesto je ob glavnem gospodarskem uvozu z dovozne ceste na parcelo vsakega lastnika. Mesta za posode se zakrije pogledu. Do zbirnih mest se zagotovi dovoz za komunalna vozila in dostop komunalnim delavcem.
– Vse javne zelene površine se parkovno uredi kot zelenice.
3.6.4 Center za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov
(usmeritve za OPPN Center za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov v EUP J5)
(1) Usmeritve za določitev območja OPPN: OPPN bo izdelan za območje EUP J5.
(2) Usmeritve glede namembnosti in za arhitekturne, krajinske ter oblikovalske rešitve prostorskih ureditev: Namembnost območja je območje okoljske infrastrukture, center za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov s spremljajočimi dejavnostmi (servisne, transportne, infrastrukturne). Predvideva se gradnja objektov za to dejavnost ter objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Najvišja dovoljena višina objektov je 16,00 m. Orientacija stavb je vzporedna ali pravokotna na cestno omrežje območja, ki se ga načrtuje kot eno- in dvosmerne dostavne ceste, priključene na javno cesto do območja. Ceste so predvidene za kamionski promet s komunalnimi vozili in promet z osebnimi vozili. Stavbe imajo ravno, enokapno ali simetrično dvokapno streho z nakloni do 15°. Kritina so industrijski paneli v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so pastelni odtenki temno sive ali temno rjave. Okolje stavb, ki niso funkcionalne ali prometne površine, se uredi kot parkovne zelene površine. Ob vseh cestah območja se uredi javno razsvetljavo. Upošteva se omejitve glede svetlobnega onesnaževanja. Območje se ogradi z rastrsko jekleno transparentno ograjo višine 2,00 m, enotno za celotno območje OPPN.
(3) Za projektno rešitev območja ni predviden javni natečaj.
(4) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacija območja se izvede kot ena parcela za celotno območje zbirnega centra.
(5) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnosti izvedbe prostorskih ureditev ni. Zagotovi se prostorsko in funkcionalno zaokroženo prvo fazo. Celotno območje cone se popolno komunalno opremi. Ceste območja se izvede v celoti, vključno s priključno cesto in priključkom na državno cesto RI-229 Ptuj–Lenart.
(7) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave: Ohrani strugo in drevesno obrast
potoka Rogoznica ter vzporednega in prečnega odvodnika ob zahodnem in južnem robu območja. Odpadne komunalne vode iz cone se zbira v mobilni sanitarni enoti, ki se jo sproti prazni v CČN na sosednji parceli. Meteorne vode s povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred izpustom v potok prečisti v ustreznih lovilcih olj. Meteorne vode s streh in z zelenih površin se odvaja neposredno v vodotok ob območju.
(8) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Z zasnovo cest območja se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih naravnih nesrečah ter ob požaru po cestah. Zagotovi se zadosti široke dovozne ceste za promet v coni, ki so primerne tudi za interventna, gasilska in komunalna vozila ter so hkrati delovne površine za delo gasilcev, reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidranti iz vodovodnega omrežja, ki ima zadosten pritisk, in iz vodotokov ob območju. Ruševin po velikih nesrečah ne bo. Objekt nadstrešnica izsipavališča je namreč jeklen, objekt za nadzornika pa montažen in malih dimenzij (kiosk).
(9) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh objektov območja se zagotovi protiprašno urejene in ustrezno dimenzionirane dovozne ceste. Dovozno cesto do območja se načrtuje kot dvosmerno, dovoz za uporabnike, intervencijo, komunalne službe ali vzdrževalce. Ob objektih se zagotovi zadostne protiprašno urejene manipulativne površine in površine za delo gasilcev ter policije. Vse objekte se priključi na javno elektroenergetsko omrežje. Preveri se napetostne razmere in skupne potrebe območja ter temu primerno opredeli vse parametre navezave območja na električno omrežje. Napeljavo se po območju v celoti izvede podzemno. Območje se opremi z javno razsvetljavo. Na vodovodno omrežje se območje priključi s sosednjega območja s CČN. Edini objekt v coni, ki vodo potrebuje, je objekt nadzornika. Na vodovodni vod območja se predvidi ustrezno število hidrantov. Na komunalno omrežje za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda se območje ne priključi, saj se komunalnih odpadkov v coni ne producira. Padavinska voda s povoznih površin se zbira in prečisti v lovilcih olj ter izpusti v vodotok. Deževnico s streh in z nepovoznih površin se odvaja v vodotok. Območje se opremi s telefonskim in internetnim omrežjem. Vse kabelske in cevne vode energetske in gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni izvedbi. Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo je obvezno, z lastniki pa se sklene služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljišče lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem.
(10) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi območji:
– Glavna cesta območja se naveže na državno cesto RI-229.
– Ob objektih se na parceli zagotovi zadostne površine za parkiranje osebnih vozil zaposlenih in obiskovalcev. Zagotovi se zadostne prometne površine za manipulacijo za dostavna in komunalna tovorna vozila, za vozila gasilcev, reševalcev ter policije.
– Padavinske vode s povoznih površin območja se zbira, prečisti z ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtem odvodniku v vodotoke ob vzhodnem, južnem in zahodnem robu območja. Padavinske vode z zelenic in s streh se odvaja v vodotok ob robovih območja.
– Območje se oskrbi s telefonskim in z internetnim vodom. Vse napeljave se izvede podzemno.
– Odpadke se zbira ločeno po vrstah v tipskih posodah. Do zbirnih mest se zagotovi dovoz za tovorna in osebna vozila, komunalna vozila za odvoz ter dostop za komunalne delavce.
– Vse javne zelene površine se parkovno uredi kot zelenice. Obstoječo obvodno zarast se v celoti ohrani ali nadomesti v intenzivnem obsegu kot vizualno bariero območja v okolici.
3.7 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJU KRAJINE
3.7.1 PIP na območjih EUP ZN1(podenote EUP ZN1-a, ZN1-b, ZN-c), ZN2, ZN3 (podenoti EUP ZN3-a, ZN-b), ZN4, ZN5, ZN6, ZN7, ZN8, ZN9, ZN10, ZN11, ZN12, ZN13 in ZN14
77. člen
(PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor )
(1) Enote urejanja prostora obsegajo območje krajine. Po namenski rabi se deli na območja razpršene poselitve z oznako podrobne namenske rabe A, območja okoljske infrastrukture z oznako O, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in S kmetijskimi stavbami za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo žival z oznako IK, površine za rekreacijo z oznako ZS, najboljša kmetijska zemljišča z oznako K1, druga kmetijska zemljišča z oznako K2, gozdna zemljišča z oznako G in vodna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe VC.
(2) Območja z oznako podrobne namenske rabe A so površine samotnih kmetij, zaselkov in razloženih naselij. Dopustne dejavnosti so bivanje, kmetijske dejavnosti in dopolnilne kmetijske dejavnosti. Na območju razpršene poselitve je na predmetnih stavbnih zemljiščih dopustno graditi:
– eno- in dvostanovanjske stavbe,
– nestanovanjske kmetijske stavbe in stavbe za dopolnilne kmetijske dejavnosti,
– gradbeno inženirske objekte, kot so lokalne ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja ter energetski vodi,
– enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah1 in 2 tega odloka.
(3) V EUP ZN3 (podenote ZN3-a in ZN3-b) na območjih z oznako podrobne namenske rabe A od nestanovanjskih kmetijskih stavb ni dopustno graditi farm za intenzivno rejo prašičev, piščancev ter druge perutnine.
(4) Na območju krajine je na stavbnih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe O dopustno graditi:
– objekte okoljske infrastrukture, kot so objekti s področja vodooskrbe, prečiščevanja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki,
– enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.
(5) Na območju krajine je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe IK dopustno graditi:
– stavbe za dopolnilne kmetijske dejavnosti,
– gradbeno inženirske objekte, kot so lokalne ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja ter energetski vodi, pri čemer se pri umeščanju upoštevajo PIP glede gospodarske javne infrastrukture,
(6) Na območju krajine je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe ZS dopustno graditi:
– gradbeno inženirske objekte, kot so lokalne ceste in javne poti, cevovode, komunikacijska omrežja ter energetski vodi, pri čemer se pri umeščanju upoštevajo PIP glede gospodarske javne infrastrukture,
(7) Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2 se dopusti:
– na zemljiščih pod stavbo izvedbo gradbenih in drugih del, ki obsegajo obnovo, rekonstrukcijo ter vzdrževanje objekta. Posegi se nanašajo na obstoječe objekte, ne glede na namembnost, pri čemer se namembnost objekta ne spreminja. V objekte kulturne dediščine se posega skladno z 58. členom tega odloka,
– gradnjo pomožnih (nezahtevnih in enostavnih) objektov za lastne potrebe, ki pripadajo legalno zgrajenim matičnim objektom, ter pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, in sicer le na zemljiščih, ki so v upravnih dovoljenih opredeljena kot funkcionalna,
– agrarne operacije in vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– gradnjo omrežij naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, plinovodi, vročevodi ter priključki nanje, pod pogoji, kot so določeni v poglavju o urejanju javne infrastrukture,
– posege za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– rekonstrukcije lokalnih cest,
– postavitev začasnih objektov, pod pogojem, da se na območju, kjer je stal objekt, vzpostavi prvotno stanje,
– na območjih najboljših kmetijskih zemljišč gradnjo sledečih pomožnih kmetijskih objektov: rastlinjaki, poljske poti, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči,
– na območjih drugih kmetijskih zemljišč gradnjo sledečih pomožnih kmetijskih objektov: rastlinjaki, poljske poti, ograje za pašo živine, obore za rejo živali, ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči, vodni zbiralniki, kozolci.
(8) Na gozdnih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe G se dopusti:
-– na zemljiščih pod stavbo izvedbo gradbenih in drugih del, ki obsegajo obnovo, rekonstrukcijo ter vzdrževanje objekta. Posegi se nanašajo na obstoječe objekte, ne glede na namembnost, pri tem se namembnost in velikost objekta ne spreminjata, v objekte kulturne dediščine se posega skladno z 58. členom tega odloka,
– gradnjo pomožnih objektov za lastne potrebe ter pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki pripadajo legalno zgrajenim matičnim objektom, in sicer le na zemljiščih, ki so v upravnih dovoljenih opredeljena kot funkcionalna,
– gradnjo gradbeno inženirskih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi), pri čemer se pri umeščanju upošteva PIP glede gospodarske javne infrastrukture,
(9) Pri pogojih glede gospodarjenja z gozdovi se upošteva področne predpise, gozdno-gospodarske načrte, smernice Zavoda za gozdove za OPN Destrnik (Šifra: 281-7-09, 16. 6. 2009), Naravovarstvene smernice za OPN Destrnik (15. 6. 2009), Okoljsko poročilo za OPN Destrnik – Končno poročilo, (Izdelovalec Eco Consulting d. o. o., december 2010).
(10) Na vodnih in priobalnih zemljiščih na območju krajine z oznako namenske rabe VC ter ob drugih vodotokih in priobalnih zemljiščih so dovoljeni sledeči posegi:
gradnja objektov
– javne infrastrukture ter priključkov nanjo,
– grajenega javnega dobra,
– potrebnih za rabo voda,
– namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in
– namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Priobalna zemljišča segajo:
– pri vodah 1. reda (reka Pesnica) 40 m od meje vodnega zemljišča,
– pri vodah 2. reda (Rogoznica in drugi potoki) 5 m od meje vodnega zemljišča.
78. člen
(1) Na območjih krajine so odmiki objektov tj. tlorisne projekcije njihovih najbolj izpostavljenih delov (napušč, balkon, fasada ...) od sosednje parcelne meje najmanj 4 m . Lahko so tudi manjši, če soglaša lastnik sosednje nepremičnine s pisnim soglasjem in so zagotovljene varne dovozne poti, intervencijski dostop, požarni in sanitarni pogoji ter osončenje dnevnih bivalnih prostorov najmanj 2 uri dnevno.
(2) Orientacija objektov v strminah je vzporedna s plastnicami, na ravninah pa z obstoječimi prometnicami. Orientacija glede na plastnice izhaja iz zaželenega podolgovatega tlorisa objektov. Orientacija objektov je lahko tudi drugačna (npr. pravokotna na plastnice ali ceste), če je to utemeljeno z drugimi zahtevami (npr. glede na osončenost, razglednost s parcele, zaradi infrastrukturnih ureditev ali zaradi funkcionalnih zahtev).
(3) Stavbe se od meje gozda odmakne najmanj za 20 m (višina dreves), talne ureditve na ravni zemljišča pa vsaj za 1 m. Odstopanje je možno le ob pisnem soglasju Zavoda za gozdove Slovenije.
(4) Nestanovanjske stavbe so od stanovanjskih oddaljene za najmanj eno svojo višino od terena do slemena, ob dodatnih požarnovarnostnih ukrepih lahko tudi manj.
79. člen
(PIP glede velikosti)
(1) Največja etažnost družinske stanovanjske hiše je največ dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom in izkoriščeno podstrešje (P + 1N + M). Posamezna etaža ne sme presegati višine treh metrov. Pri podstrešju, izkoriščenem kot stanovanjska mansarda, kapnih leg ni dovoljeno podzidati. Dopustna je gradnja kleti, če oblikovanost terena to omogoča. Na območjih, ki jih ogroža visoka podtalnica ter na poplavnih območjih, gradnja kleti ni dopustna. Na ravninah je kota pritličja pri objektih s kletjo največ 1 m nad urejenim terenom. Na strmini je klet vsaj na eni strani v celoti vkopana (do višine stropa).
(2) Velikost nestanovanjskih objektov je odvisna od tehnoloških zahtev.
80. člen
(1) Oblikovanje bivalnih objektov na območjih krajine mora v največji meri upoštevati tradicionalne značilnosti oblikovanja objektov tega okolja (slovenjegoriška arhitektura). Novi objekti morajo biti oblikovani v sorazmernem odnosu do velikosti in členjenosti gradbenih mas v okolici. Največja dovoljena stopnja izrabe in stopnja pozidanosti zemljišča nista določeni, razen za zaselke (podrobna namenska raba A) v podenotah znotraj EUP ZN1 (ZN1-b, ZN1-c) ter ZN3 (ZN3-b). Za te zaselke se upošteva sledeče:
Največja pozidanost stavbne parcele se določi s faktorjem Fz, ki je:
Fz max
Največja izkoriščenost stavbne parcele je določena s faktorjem Fiz, ki je:
Fiz
(2)Tloris je podolgovat v razmerju 1 : najmanj 1,4.
(3) Strehe objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin od 35–45 °. Strešni izzidki kot tudi strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni v največ 66 % dolžine fasade. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina.
(4) Barve fasad objektov so pastelne. Osnovne in kričeče barve niso dovoljene. Leseni deli na fasadah vseh stavb in pomožnih objektov morajo biti v barvah lesa, ne smejo pa se izvesti v obliki polkrožnih brun. Kritina je opečna ali v videzu opečne v opečni, rjavi ali temno sivi barvi, na energetsko varčni gradnji tudi industrijski paneli in ozelenjene strehe. Kleparski izdelki in žlebovje so bakreni ali v barvi brona.
(5) Prepovedani so neznačilni arhitekturni objekti in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki ter polkrožno oblikovana okna.
(6) Kmetijske in ostale gospodarske objekte se po velikosti oblikuje v ustreznem odnosu do velikosti stanovanjskih objek tov kmetije. Kmetijski objekti imajo simetrično dvokapno streho z naklonom kot stanovanjska hiša kmetije. Če so širši od 12 m, je streha lahko ravna ali minimalno naklonjena. Zunanje deponije za silažne bale se po celotni zunanji stranici obsadi z živo mejo.
(7) Pomožne objekte se oblikuje skladno z osnovnim objektom.
(8) Vinogradniške kleti oz. objekte za hrambo orodja, pridelka, zavetje pred vremenom in občasno bivanje se oblikuje strogo po načelih tipične slovenjegoriške arhitekture. Razmerje stranic pravokotnika tlorisa je 1 : najmanj 1,4. Dovoljena etažnost je največ klet in pritličje. Podstrešje je lahko izkoriščeno, vendar s kapnim zidom višine največ 20 cm in z okni le na zatrepih. Strešna okna so dovoljena, velikost šipe je lahko največ do 0,60 m2. Talni zidec oz. kletni zid sta obložena s peščenjakom ali temneje pobarvana. Fasada pritličja je gladek pleskan omet v beli ali v svetlih pastelnih barvah ali les. Okna so manjša, pokončna, s polkni in s fasadnim okvirjem širine do 12 cm od odprtine, v temnejšem ali svetlejšem odtenku barve fasade. Zatrep se obloži z lesom od stropa pritličja do strešin, navpično. Ves fasadni les se pleska s prozornim mat lakom.
81. člen
(1) Ob vseh stanovanjskih objektih se uredi parkirišče za osebna vozila z najmanj:
– na stanovanje 2 PM + 1 PM za obiskovalce.
(2) Ob kmetijskih objektih se zagotovi zadostno manipulacijsko površino za kmetijsko mehanizacijo in površino za njeno hrambo.
(3) Ob objektih za dopolnilno kmetijsko dejavnost ter objektih za rekreacijo in šport se zagotovi parkirišče za osebna vozila z najmanj:
– gostinska dejavnost 1 PM/4 sedeže
– gostinska dejavnost s prenočišči
1 PM/2 sobi in 1 PM/6 sedežev + zaposlena;
– poslovni prostori s strankami 1 PM/30 m2 neto površine + 1 PM/2 zaposlena,
– šport in rekreacija 1 PM/250 m2 površine igrišč,
82. člen
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel sta odvisni od namena, velikosti, zmogljivosti ter tlorisne zasnove načrtovanih objektov in od tipologije pozidave. Povprečna velikost stanovanjske parcele za družinsko stanovanjsko hišo je 500 m2 z dovoljenim odstopanjem do 20 %. Za ostale vrste stavb se velikost parcele določi glede na njihove funkcionalne ali tehnološke zahteve.
(2) Za vsako gradnjo se izdela geodetski načrt parcele. Velikost parcele določa velikost objektov, ki se nameravajo na njej graditi. Velikost objektov se določi skladno s predpisanima faktorjem izrabe zemljišča Fiz in faktorjem pozidanosti zemljišča Fz.
(3) Vsaka stavbna parcela mora imeti zagotovljen dostop in dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogočeno priključevanje na obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo.
(4) Do vsake stavbne parcele mora biti zagotovljen dovoz s komunalnim in z intervencijskim vozilom.
83. člen
(1) Vsi objekti se priključijo na javna infrastrukturna omrežja osnovnega standarda, ki na območju obstajajo (javno cesto, električno, vodovodno in fekalno kanalizacijsko omrežje). Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa, gradnje in vzdrževanja javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno je priključevanje na nadstandardna omrežja (plinsko, telefonsko, internetno in kabelsko televizijsko omrežje).
(2) Tehnološke odpadne vode iz proizvodnih objektov se pred izpustom prečisti na mestu nastanka. Gnojnico se zbira v pokritih nepropustnih gnojnih jamah in ne sme iztekati v fekalno kanalizacijo ali odprte jarke oz. podtalje.
(3) V vseh EUP, kjer javne fekalne kanalizacije še ni ali ni predvidena, se za posamezna gospodinjstva gradi male čistilne naprave. Na območjih razpršene poselitve se spodbuja gradnjo skupinskih ali posamičnih rastlinskih čistilnih naprav. Na območjih, kjer je predvideno javno komunalno kanalizacijsko omrežje, se do njegove izgradnje dovoli gradnja ustreznih nepropustnih greznic na praznjenje.
(4) V vseh EUP z zgrajenim fekalnim kanalizacijskim omrežjem in s čistilno napravo se zagotovi ločeno odvodnjo meteorne vode, ki čistilne naprave ne sme obremenjevati.
(5) Meteorna voda s parcele ne sme odtekati na sosedovo parcelo ali na javno cesto. Ponika se jo na parceli lastnika ali odvede v recipient. Z opornimi ali ograjnimi zidovi se zaledne meteorne vode ne sme preusmerjati na sosedovo parcelo, ampak se jo odvede v utrjenem odprtem jarku (muldi) ali v podzemnem cevovodu v ponikovalnik ali naravni odvodnik.
(6) Gradbeno inženirske in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.
84. člen
(1) Za vsak poseg v enoto varovane kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP ZN1a, ZN3-a, ZN4, ZN7, ZN8, ZN9, ZN10, ZN11, ZN12, ZN13 in ZN14 velja PIP glede celostnega ohranjanja iz 58. člena tega odloka.
(2) Ohranja se tipična podoba kulturne krajine osrednjih Slovenskih goric in značilni urbanistični vzorci ravninske in slemenske zazidave ter arhitektura avtohtonih kmetij, viničarij in pomožnih kmetijskih objektov, značilna parcelacija na gričevju ter značilna parcelacija ravninskega dela občine ob Pesnici in Rogoznici.
(3) Varuje se varovana območja (Natura 2000), ekološko pomembno območje in naravne vrednote, ki so pomembna naravna dediščina, ter značilno jelševo zarast potokov na kmetijskih ravninah. Dovoljene so le protipoplavne ureditve, kot so čiščenje struge in varovalnih nasipov. Naravnega poteka strug potokov ni dovoljeno regulirati in spreminjati njihovega toka.
(4) Sanira se divja odlagališča odpadkov z odvozom odloženega materiala na odlagališče Gajke na Ptuju in ureditvijo v prvotno stanje. Vzpostavi se nadzor nad nedovoljenim odlaganjem vseh vrst odpadkov v okolje. V komunalni coni pri Janežovcih se uredi zbirni center za ločeno zbiranje nebioloških odpadkov pred odvozom v reciklažo.(5) EUP ZN4 se delno nahaja na poplavnem območju. V tem območju so dopustne le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(6) Pri ureditvah na in v vplivnem območju vodotokov je potrebno upoštevati še usmeritve
Zakona o vodah, in sicer:
– ohranjajo se naravne plitvine in prelivi v matično strugo, vodno telo se ne zasipava,
– ohranjajo se sipine,
– posegi v vode se izvajajo sonaravno,
– posegi v vode se izvajajo izven gnezditvene sezone ptic,
– brežine voda se kosi med drugo polovico septembra in začetkom maja,
– ob posegih se zasaditve brežin izvede izključno z lokalno avtohtonimi vrstami drevja.
(7) Omilitveni ukrepi za podzemne naravne vrednote, ohranjanje favne in habitatnih tipov:
Upoštevajo se področni predpisi s področja varstva narave, Naravovarstvene smernice za OPN Destrnik (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, 15. 6. 2009), Okoljsko poročilo za OPN Destrnik – Končno poročilo (Izdelovalec Eco Consulting d. o. o., december 2010).
(8) Na celotnem območju občine se upošteva pogoje in ukrepe za varovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pogoje in ukrepe za varovanje pred požarom:
– na območjih, ki jih ogrožajo poplave, plazovi, erozija in hudourniki, je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki,
– na poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo,
– na plazljivih in erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor izvede ustrezne hidrološke in geološke raziskave ter zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe,
– v vododeficitarna in sušna območja se ne umešča novih dejavnosti, ki bi lahko povečale porabo vode in s tem prizadele oskrbo s pitno vodo ter ogrozile bogatenje podtalnice ali izvirov in minimalni pretok vodotokov. Obstoječe dejavnosti je potrebno prilagoditi tako, da je poraba vode čim manjša.
(9) Objekti morajo biti projektirani in grajeni potresno varno glede na stopnjo potresne nevarnosti. Območje občine spada v območje potresne nevarnosti VII. stopnje po MCS lestvici, potresni pospešek pa znaša 0,125.
(10) Dosledno je potrebno izpolniti zahteve varstva pred požarom tako, da se zagotovi:
– ustrezne odmike objektov od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,
– potrebne vire vode za gašenje (omrežje hidrantov in ustrezen pretok ter tlak vode v vodovodnem omrežju),
– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah.
(11) Vodovarstvena območja z oznako VVO III se pojavljajo na celotnem območju občine, zanje pa veljajo omejitve in pogoji gradnje, opredeljeni z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007).
85. člen
(1) Za vsak bivalni, gospodarski in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so hkrati namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, se vhodi ločijo. Vhodi v javne objekte, na prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami se gradijo z omogočenim dostopom za gibalno ovirane osebe. Zagotovi se jim tudi parkiranje v skladu s tovrstnimi predpisi.
(2) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ter predpisov o omejevanju hrupa v okolju se za podrobno namensko rabo prostora na območju izven naselij določijo štiri stopnje varstva pred hrupom. Upoštevajo se mejne in kritične vrednosti, ki jih določajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju za posamezno stopnjo varstva pred hrupom:
– I. stopnja varstva pred hrupom za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih:
– na območju prometne infrastrukture z oznako PC,
– na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti z oznako G.
Mirno območje na prostem je območje varstva pred hrupom, ki obsega zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem območju, ter območij pomembnih cest v širini 1000 m od sredine ceste.
– II. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa :
– na posebnem območju: površine za turizem z oznako BT.
– III. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju površin razpršene poselitve z z oznako A
– na območju zelenih površin: površine za rekreacijo in šport z oznako ZS,
– na območju voda: površinske vode z oznako VC, razen površin na mirnem območju na prostem.
– IV. stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone z oznako IG in površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo z oznako IK,
– na območju prometne infrastrukture: površine cest z oznako PC ,
– na območju okoljske infrastrukture z oznako O,
– na območju kmetijskih zemljišč z oznakama K1 in K2, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdov z oznako G za vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča, razen na mirnem območju na prostem.
(3) Za omejevanje svetlobnega onesnaževanja se zagotovi izvajanje ukrepov z v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,109/07 in 62/10), ki so:
– za razsvetljavo, ki je vir svetlobe na javnih površinah naselja, se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %;
– povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx, in
– je javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem ali počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h;
– znotraj strnjenega naselja upravljavec razsvetljave fasade zagotovi, da svetlost osvetljenega dela fasad, izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega dela fasade, ne presega 1 cd/m2;
– če kulturnega spomenika tehnično ni mogoče osvetljevati s svetilkami, ki izpolnjujejo zahteve iz 4. člena uredbe, se svetlobne snope svetilk usmeri tako, da je zunanji rob osvetljene površine kulturnega spomenika najmanj 1 m pod strešnim napuščem, če je kulturni spomenik stavba, ali 1 m pod najvišjim robom spomenika, če je kulturni spomenik nepokrit objekt. Mimo fasade kulturnega spomenika gre lahko največ 10 % svetlobnega toka;
– pri načrtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave se izbere tehnične rešitve in upošteva dognanja ter rešitve, ki zagotavljajo, da svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti, določenih v 4. do 17. členu uredbe. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se upošteva vse pogoje in ukrepe iz 20. člena uredbe;
(4) Neprečiščene komunalne odplake, ki bi ogrozile neoporečnost podtalne vode in zemlje, se pred izpustom v okolje odvede v nepropustnem omrežju do čistilne naprave. Do izgradnje čistilnih naprav se dovoli zbiranje odplak v ustreznih nepropustnih greznicah, ki se jih po izgradnji omrežja ukine. Druge odplake se prečisti na mestu nastanka do stopnje, ki za okolje ni nevarna.
3.7.2 PIP na območju EUP ZN17 – razvojna kmetija Arnuš
86. člen
(prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor)
(1) Območje EUP 18 se po podrobni namenski rabi deli na območje:
– A: območje razpršene poselitve,
– IK: površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo,
– E : območje energetske infrastrukture.
(2) Na območju razpršene poselitve (A) je dopustno graditi:
– kmetijske objekte za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter
– enostavne objekte, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah1 in 2 tega odloka.
(3) Na območju z oznako podrobne namenske rabe IK se lahko umeščajo prostorske ureditve in dejavnosti, ki so skladne s predmetno rabo prostora. Dopustijo se dejavnosti kmetijske proizvodnje in z njo povezane dejavnosti, ki morajo biti skladne z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti. Dopustne vrste objektov so:
– kmetijski objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter
– enostavni objekti, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah1 in 2 tega odloka.
(4) Na območju z oznako podrobne namenske rabe E se dopustijo prostorske ureditve in umeščajo dejavnosti, ki so skladne s predmetno rabo prostora. Dopustijo se dejavnosti proizvodnje električne energije in z njo povezane dejavnosti, skladno z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti. Dopustne vrste objektov so po uredbi, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, energetski objekti, pri čemer veljajo predpisane omejitve fizičnega obsega območja za pridobivanje energije iz obnovljivih virov kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji:
Dopustijo se enostavni in nezahtevni objekti, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.
87. člen
(prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov)
(1) Območje razpršene poselitve (A): Upoštevajo se pogoji, ki veljajo za ostala območja predmetne namenske rabe prostora v okviru OPN Destrnik.
(2) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) in območje energetske infrastrukture (E): Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo objekta.
88. člen
(prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov)
(1) Območje razpršene poselitve (A): Upoštevajo se prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za ostala območja predmetne namenske rabe.
(2) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK):
– velikost objektov se prilagodi namenu in območju, na katerega se umeščajo,
– višina objektov ne sme presegati 18 m.
(3) Območje energetske infrastrukture E:
– objekti in naprave energetskega sistema ne smejo zasedati površine, ki presega površino, zasedeno z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo,
- višina objektov ne sme presegati 18 m.
89. člen
(prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja)
(1) Območje razpršene poselitve (A): Upoštevajo se PIP, ki veljajo za ostala območja te namenske rabe prostora.
(2) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK): Upoštevajo se PIP, ki veljajo za objekte za kmetijsko proizvodnjo na območju površin podeželskega naselja (SK).
– objekte se oblikuje skladno z zahtevami tehnologije in racionalne proizvodnje,
- izpostavljene strani območja se zasadi z avtohtonim drevjem.
90. člen
(prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Stavbni parceli se zagotovi dovoz z javnega cestnega omrežja in omogoči priključevanje na obstoječa ter predvidena omrežja javne gospodarske infrastrukture.
(2) Objekte se obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno je priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje).
(3) S sistemom oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost ob naravnih in drugih nesrečah ter krepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah zlasti z vodo za gašenje.
(4) V največji meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vire.
(5) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda praviloma ponika v okviru gradbene parcele, v skladu s predpisi s področja varstva okolja.
91. člen
(prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb)
Upošteva se prostorske izvedbene pogoje iz 84. člena tega odloka.
92. člen
(prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja)
Upošteva se prostorske izvedbene pogoje iz 85. člena tega odloka.
3.7.3 Območje EUP Ji6 – turistično območje Jiršovci
93. člen
(1) Območje EUP Ji6 obsega naslednja območja namenske rabe:
– površine za turizem (BT),
– površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) in – najboljša kmetijska zemljišča (K1).
(2) Na območju površin za turizem z oznako BT se dopušča umeščanje tistih dejavnosti, ki so skladne s predmetno rabo prostora, to je hotelske turistične dejavnosti s prenočišči, gostinske in rekreacijske dejavnosti. Dopustne vrste objektov so po uredbi, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, hotelske in gostinske stavbe, rekreacijske stavbe oz. ureditve, dostavne ceste in parkirišča, distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi ter distribucijska komunikacijska omrežja.
(3) Na območju površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo z oznako IK se načrtuje hlev za konje z objekti in ureditvami za konjeniški šport ter hotel za male živali s spremljajočimi objekti. Dopušča se dejavnosti, ki so skladne s to namensko rabo prostora, in dejavnosti kmetijske proizvodnje. Dopustne vrste objektov so po uredbi, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, nestanovanjske kmetijske stavbe. V skladu s pretežno namensko rabo se določi možnost prepletanja dopustnih dejavnosti, ki pa zasedejo do polovice površin celotnega območja predmetne namenske rabe. Dejavnost, ki se prepleta z osnovno dejavnostjo, je storitvena dejavnost oskrbe in nege hišnih živali. Dopustna vrsta objektov so stavbe za oskrbo in nego hišnih živali, t. i. hotel za male živali. Dopusti se gradnjo enostavnih objektov, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.
(4) Na območju najboljših kmetijskih zemljišč z oznako K1 veljajo enaki pogoji kot za to namensko rabo prostora na preostalem območju občine.
94. člen
(1) Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo objekta.
(2) Lega objektov je načeloma vzporedna s plastnicami, lahko pa je tudi drugačna, če razmere to zahtevajo in dopuščajo.
95. člen
(1) Območje razpršene poselitve (BT): Največja višina objektov je tri etaže nad urejenim terenom z izkoriščeno podstreho (P + 1 + M). Mansarda je brez podzidave kapnih leg.
96. člen
(prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)
1) Gradbene mase objektov se oblikuje z namenom poudariti funkcijo objekta.
(2) Površine za turizem: Strehe objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin od 35–45 °, dovoljene pa so tudi enokapnice z nakloni 2–15°, če to zahteva funkcija objekta. Streha je lahko tudi gostinska terasa. Strešni izzidki in strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni. Izstreški so široki največ 66 % dolžine stranice med čelnima fasadama stavbe, enako pasovi strešnih oken v ravnini strešine. Mansarda je izkoriščena simetrična dvokapna podstreha z izstreški ali okni v ravninah strešin. Kritina dvokapnice je opečna, enokapnice industrijski paneli (pločevina). Strešna pločevina in žlebovje so bakreni ali v barvah brona. Na strehe se lahko namesti energetski objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina.
(3) Barve fasad objektov so svetli pastelni odtenki barv okoliškega naravnega kolorita. Osnovne in kričeče barve niso dovoljene. Ves fasadni les (opaži, balkonske ograje) se barva s prosojnim mat lakom v blagih odtenkih, da ostane lesna struktura vidna.
(4) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK): Gradbene mase objektov se oblikuje glede na vsebino stavbe. Gospodarski objekti so od objekta za hotel in gostinske dejavnosti oddaljeni vsaj za tri njegove višine do slemena. Zasnovani so na način, da tvorijo usklajeno celoto.
97. člen
(prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo)
(1) Velikost parcele se določi glede na funkcionalne ali tehnološke zahteve dejavnosti in objektov, ki bodo na njej grajeni.
(2) Za vsako gradnjo se izdela geodetski načrt parcele.
98. člen
(prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Vsaka stavbna parcela ima zagotovljen dostop in dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogočeno priključevanje na obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo. Do stavbne parcele, namenjene hotelu za male živali in hlevu za konje, se dostopna pot umesti na obrobje kompleksa kmetijskih zemljišč, ob zahodnem robu EUP.
(2) Vse objekte se obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje).
(3) Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter krepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah zlasti s pitno vodo in z vodo za gašenje.
(4) V največji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire.
(5) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda praviloma ponika v okviru gradbene parcele, po predpisih s področja varstva okolja.
99. člen
100. člen.
Upošteva se prostorske izvedbene pogoje iz 85. člena tega odloka.
3.7.4 Območje EUP Dr2, Režijski obrat za vzdrževanje in gradnjo gospodarske javne ter druge infrastrukture v občini
(PIP za območje EUP Dr2)
(1) Na območju EUP Dr2, namenjeni režijskemu obratu za vzdrževanje in gradnjo gospodarske javne ter druge infrastrukture v občini, je na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe IG dopustno graditi:
– Proizvodne in pisarniške objekte, prometne ter objekte komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture in naprave.
(2) Spoštuje se vplivno območje državne ceste RIII-745, ki sega 15 m od cestnega telesa. Za gradnjo nadzemnih objektov znotraj vplivnega območja državne ceste je potrebno pridobiti pogoje in soglasje upravljavca, Družbe za državne ceste.
(3) Pogoji za oblikovanje objektov so sledeči:
– Etažnost objektov je največ pritličje in eno nadstropje. Največja svetla višina prostorov je 3,00 m.
– Strehe objektov s širino do 12 m so simetrične dvokapne v naklonih 35–450, širših pa enokapnice v naklonih 2–150. Kritina je pri simetrični dvokapnici opečna ali v videzu opečne, pri enokapnici industrijski paneli ali pločevina v barvi brona. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina
– Materiali konstrukcije in fasade niso predpisani. Barva fasad so najmanj 50 % prosojni pastelni odtenki svetlih barv iz naravnega okolja.
– Območje se ogradi z 2,00 m visoko industrijsko jekleno mrežno ograjo v temno zeleni ali temno rjavi barvi. Vrata se odpira na parcelo.
(4) Pogoji za parcelacijo znotraj EUP niso opredeljeni.
(5) Pogoji za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo:
– Območje je neposredno priključeno na državno cesto R III-745. Znotraj območja se uredi interne ceste in ustrezno parkirišče za ves vozni ter strojni park podjetja, za zaposlene in obiskovalce. Vse prometne površine se protiprašno uredi.
– S povoznih površin se deževnico zbira in pred ponikanjem prečisti v ustreznem lovilcu olj. Deževnico s streh se zbira za primerno rabo, višek pa ponika v ponikovalnikih na parceli.
– Komunalne odpadne vode se odvaja preko primarnega odvodnika v CČN Janežovci ali v lokalno malo ČN. Do izgradnje ČN se dovoli gradnja ustrezne nepropustne greznice, katere vsebino se odvaža v čistilno napravo. Po izgradnji ČN in primarnega odvodnika se območje nanj obvezno priključi.
– Območje se priključi na javno električno, vodovodno in vsa telekomunikacijska omrežja. Pred gradnjo novih objektov ali pred rekonstrukcijo obstoječih se preveri zmogljivost obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter opredeli primerne ukrepe za njihovo priključevanje na javna omrežja. Zagotovi se ustrezne razmere za normalno obratovanje glede na energetske, komunalne in okoljske zahteve.
– Z lastnikom posameznega infrastrukturnega sistema se sklene služnostne pogodbe za gradnjo in vzdrževanje med obratovanjem.
– Komunalne odpadke se zbira in odvaža na v občini opredeljen način.
(6) Pogoji glede ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstvo okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb so enaki kot so navedeni v 83. členu tega odloka.
(7) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi v EUP Dr2 so:
– Za vsak gospodarski in poslovni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so namenjeni poslovni in proizvodni funkciji, se vhode loči. Za dostop gibalno oviranih oseb se vhode v poslovne objekte in dostope na prometne površine gradi brez grajenih ovir, zagotovi pa se jim tudi potrebno število parkirnih mest.
– Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ter predpisov o omejevanju hrupa v okolju območje EUP Dr2 z oznako podrobne namenske rabe prostora IG spada v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Upošteva se mejne in kritične vrednosti, ki jih določajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju za to stopnjo varstva pred hrupom.
– Neprečiščene komunalne odplake, ki bi ogrozile neoporečnost podtalne vode in zemlje, se pred izpustom v okolje odvede v nepropustnem omrežju do čistilne naprave. Do izgradnje čistilnih naprav se dovoli zbiranje odplak v ustreznih nepropustnih greznicah, ki se jih po izgradnji omrežja ukine. Druge odplake se prečisti na mestu nastanka do stopnje, ki za okolje ni nevarna.
– Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na določeno komunalno odlagališče na v občini opredeljen način. S posebnimi in industrijskimi odpadki se ravna skladno s področno zakonodajo.
– Objekte se projektira in gradi potresno varno glede na VII. stopnjo potresne nevarnosti po MCS lestvici in potresni pospešek 0,125.
– Dosledno se izpolni zahteve varstva pred požarom in zagotovi ustrezne odmike objektov od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. Vir vode za gašenje je vod javnega vodovoda ob območju z omrežjem hidrantov na območju. Pretok in tlak vode v vodovodnem omrežju sta ustrezna.
– Zagotovi se pogoje za varen umik ljudi in premoženja, neoviran in varen dovoz, dostop ter delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah, za kar se uporabi manipulacijske in prometne površine na območju in ob njem ter kmetijske površine v okolici cone.
– Zagotovi se ukrepe za zmanjšanje elektromagnetnega sevanja električnih in telekomunikacijskih vodov in naprav pod najvišje dovoljene vrednosti.
– Zagotavlja se pogoje za varno delo s stroji in z drugim orodjem pod zračnimi električnimi vodi.
– Zagotovi se primerno izolacijo in zaščito virov emisij hrupa in prašenja, da vrednosti teh emisij ne presežejo najvišjih dovoljenih ravni. Neprijetni vonji kemikalij v materialih in izpušni plini z virom v coni v stanovanjskih objektih v okolici ne smejo biti zaznavni.
– Zagotavlja se zdrave in primerne delovne pogoje za delo zaposlenih v coni.
3.7.5 Območje EUP Pl2 - kmetijski kombinat Placar
(PIP za območje EUP PL2)
(1) Namembnost in vrste posegov v prostor: Na območju z oznako podrobne namenske rabe IK se lahko umeščajo prostorske ureditve in dejavnosti, ki so skladne s predmetno rabo prostora. Dopustijo se dejavnosti kmetijske proizvodnje in z njo povezane dejavnosti, ki morajo biti skladne z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti. Dopustne vrste objektov so:
(4) Oblikovanje: Upoštevajo se PIP, ki veljajo za objekte za kmetijsko proizvodnjo na območju površin podeželskega naselja (SK).
(5) Priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
– Stavbni parceli se zagotovi dovoz z javnega cestnega omrežja in omogoči priključevanje na obstoječa ter predvidena omrežja javne gospodarske infrastrukture.
– Objekte se obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno je priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje).
– S sistemom oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost ob naravnih in drugih nesrečah ter krepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah zlasti z vodo za gašenje.
– V največji meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vire.
– Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda praviloma ponika v okviru gradbene parcele, v skladu s predpisi s področja varstva okolja.
(6) Celostno ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb: Upošteva se prostorske izvedbene pogoje iz 84. člena tega odloka.
(7) Varovanje zdravja: Upošteva se prostorske izvedbene pogoje iz 85. člena tega odloka.
3.8 PIP NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OBČINSKIH PODROBNIH PROSTORSKIH NAČRTOV NA OBMOČJU KRAJINE
3.8.1 Ribniki na Drstelji
103. člen
(usmeritve za OPPN Ribniki v Drstelji v EUP ZN15 in ZN16)
(1) Usmeritve za določitev območja OPPN: OPPN bo izdelan za območji EUP ZN15 in ZN16.
(2) Usmeritve glede namembnosti in za tehnične, arhitekturne, krajinske ter oblikovalske rešitve prostorskih ureditev:
– Namembnost območja je vodna površina, namenjena za gospodarske (gojenje rib) in za rekreacijske dejavnosti (rekreacijski sprehodi, kolesarjenje, športni ribolov, veslanje) ter gostinske dejavnosti. Predvideva se gradnja objektov za namen urejanja vodnega režima (zemeljski zajezitveni nasipi, dovodno-odvodni kanali in objekti ter ureditve za vzdrževanje vodostaja), sprehajalnih in kolesarskih stez ter dovozne ceste, objektov gostinskih dejavnosti s parkirišči, gradnja objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture ter parkovno urejenih zelenih površin z urbano opremo. Na območjih kmetijskih zemljišč v EUP ZN 16 veljajo enaki pogoji kot za ostala območja z enako namensko rabo zunaj naselij .
– Tehnične ureditve: Tehnične ureditve se izvede na osnovi strokovne podlage Revitalizacija ribnikov Drstelja – strokovne podlage za OPN Občine Destrnik, projekt št. 3217/10, ki jo je februarja 2010 izdelal Vodnogospodarski biro Maribor d. o. o., na osnovi katere se pridobi samostojni projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z vsemi potrebnimi soglasji, ki ga izdela strokovna organizacija, registrirana za projektiranje vodnih objektov in ureditev.
– Za arhitekturno, krajinsko-arhitekturno in infrastrukturno obdelavo se izdela samostojni projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z vsemi potrebnimi soglasji, ki ga izdela strokovna organizacija, registrirana za projektiranje tovrstnih objektov in ureditev.
– Stavbe se gradi z najvišjo dovoljeno etažnostjo pritličje (P). Najvišja dovoljena svetla višina etaže je 3,00 m. Orientacija stavb ni predpisana. Obvezna je simetrična dvokapna streha z naklonom 45°. Kritina je za vse objekte enotna, ognjeodporna slama ali opečni bobrovec v opečni barvi. Zahtevan material konstrukcije objektov je les, pleskan s prozorno mat barvo. Barve fasad so najmanj 50 % prosojni pastelni odtenki barv iz naravnega okolja.
– Okolje stavb, ki niso funkcionalne ali prometne površine, se uredi kot parkovne zelene površine, ki se jih enotno opremi z urbano opremo in javno razsvetljavo ob gostinskih objektih, cestah ter delih pešaških poti in kolesarskih stez. Upošteva se omejitve glede svetlobnega onesnaževanja.
– Z obrežja se najmanj na vsakih 50 m dovoli gradnja lesenih pomolov brez ograj, največ 5 m od obale, na vodno površino.
– Območje se ne ogradi. Zelena območja in gozdove izven parkovno urejenih zelenih površin se ureja skladno s primarno rabo.
(3) Usmeritve za urejanje prometnih površin: Do gostinskih objektov se uredi brezprašno dvosmerno cesto, priključeno na javno cesto. Cesta je predvidena za dostop z osebnimi vozili in za promet z oskrbnimi, komunalnimi ter intervencijskimi vozili reševalcev, gasilcev in policije. Ob gostinskih objektih se uredi, glede na predvideno kapaciteto gostinskih objektov, ustrezno veliko parkirišče za osebna vozila. Ob dostavni cesti območja in ob sprehajalnih poteh ter kolesarskih stezah na območju parkovno urejenih zelenih površin se uredi javno razsvetljavo. Do vhoda v kamp se uredi makadamsko dvosmerno cesto.
(4) Za projektno rešitev območja ni predviden javni natečaj.
(5) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacija območja se izvede kot parcele za posamezne funkcionalne vsebine območja (prometnice, parkirišče, gostinski sklop objektov, urejeno zelenje, kamp). Velikost in oblika parcel nista predpisani.
(6) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnost izvedbe prostorskih ureditev ni predpisana. V primeru etapne izvedbe se zagotovi prostorsko in funkcionalno zaokroženo prvo fazo. Celotno območje cone se popolno komunalno opremi. Ceste območja se izvede v celoti, vključno s priključno cesto in priključki.
(7) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine: Na območju ni območij ali objektov varovane kulturne dediščine.
(8) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave: Ohrani se strugo in drevesno obrast potoka. Odpadne komunalne vode se zbira in odvaja v ČN ali v začasno nepropustno greznico. Meteorne vode s povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred izpustom v potok prečisti v ustreznih lovilcih olj. Meteorne vode s streh in z zelenih površin se odvaja neposredno v vodotok v odprtih odvodnikih (blagih jarkih). Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na v občini opredeljen način.
(9) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Z zasnovo cest območja se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi po cestah ob potresu ali drugih naravnih nesrečah ter ob požaru. Zagotovi se zadosti široke dovozne ceste za promet v coni, primerne tudi za interventna, gasilska in komunalna vozila, ki so hkrati delovne površine za delo gasilcev, reševalcev ter policije. V kampu se uvede požarni red za kurjenje v odprtih kuriščih, glede na stopnjo požarne nevarnosti. Požarno vodo se zagotavlja iz ribnikov na območju in s hidranti iz vodovodnega omrežja, ki ima zadosten pritisk. Ruševin po velikih nesrečah ne bo. Objekti so leseni, montažni in malih dimenzij.
(10) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh objektov območja se zagotovi protiprašno urejene in ustrezno dimenzionirane dovozne ceste. Dovozno cesto do območja se načrtuje kot dvosmerno, dovoz za uporabnike, intervencijo, komunalne službe ali vzdrževalce. Ob objektih se zagotovi zadostne manipulativne površine in površine za delo gasilcev ter policije. Vse objekte se priključi na javno komunalno, telekomunikacijska in elektroenergetsko omrežje. Preveri se napetostne razmere in skupne potrebe območja ter temu primerno opredeli vse parametre navezave območja na električno omrežje. Napeljave se po območju v celoti izvede podzemno. Območje se opremi z javno razsvetljavo. Na vodovodni vod območja se predvidi ustrezno število hidrantov. Na komunalno omrežje za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda se območje obvezno priključi po izgradnji lokalne ČN ali primarnega zbiralnega voda do CČN, do takrat pa se komunalne odpadne vode zbira v ustrezno veliki nepropustni greznici na praznjenje. Padavinska voda s povoznih površin se zbira in prečisti v lovilcih olj ter izpusti v vodotok. Deževnico s streh in z nepovoznih površin se odvaja v vodotok v odprtih jarkih. Območje se opremi s telefonskim in z internetnim omrežjem ter z javno razsvetljavo ob brezprašnih cestah. Vse kabelske in cevne vode energetske ter gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni izvedbi. Priključevanje na izvedeno gospodarsko javno infrastrukturo je obvezno, z lastniki pa sklene služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljišče lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem.
– Glavna cesta območja se naveže na občinsko in preko nje na državno cesto RIII-745.
– Ob objektih se na parceli zagotovi zadostne površine za parkiranje osebnih vozil zaposlenih in obiskovalcev. Zagotovi se zadostne prometne površine za manipulacijo, za dostavna in komunalna vozila ter za vozila in delo gasilcev, reševalcev ter policije.
– Na vodovodno omrežje se območje naveže na obstoječi vod. Pogoje navezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe.
– Komunalne odpadne vode območja se zbira v internem kanalizacijskem omrežju in odvaja v začasno nepropustno greznico na praznjenje ali v lokalno ČN ali v zbirni cevovod ob državni cesti in v centralno ČN Janežovci. Pogoje navezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe.
– Padavinske vode s povoznih površin območja se zbira, prečisti z ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtih odvodnikih (jarkih) v vodotok na območju. Padavinske vode z zelenic in s streh se odvaja v vodotok z odprtimi odvodniki (jarki).
3.9 UREJANJE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE V VSEH EUP
104. člen
(PIP za urejanje vse gospodarske javne infrastrukture, GJI)
(1) GJI se načrtuje, gradi, vzdržuje in obratuje v skladu z veljavnimi področnimi predpisi ter tehničnimi normativi.
(2) Posegi v GJI in v varovalni pas GJI se izvajajo le s soglasjem upravljavca posameznega sistema.
(3) Prenosne vode GJI se načrtuje po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni mogoč.
(4) Ob upoštevanju predpisanih medsebojnih odmikov se prenosne vode GJI v največji možni meri združuje v skupne koridorje, pri čemer se upošteva osnovne zahteve glede križanj in varnostne odmike med vodi posamezne GJI, kot jih določajo veljavni področni predpisi.
(5) Prenosne vode in objekte GJI se umešča v prostor tako, da je možno priključevanje vseh objektov na območju urejanja.
(6) Prenosne vode in objekte GJI se umešča v prostor tako, da je omogočeno njihovo nemoteno obratovanje, dostop in vzdrževanje.
(7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji posameznega obstoječega prenosnega voda GJI se v okviru območja predvidenega posega v največji možni meri hkrati predvidi tudi rekonstrukcijo vseh drugih vodov, objektov in naprav GJI, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
(8) Zračne prenosne vode GJI na območjih strnjenih naselij in na območjih varovane kulturne in naravne dediščine se ob novogradnji ali ob rekonstrukciji izvede v podzemni izvedbi oz. skladno s pogoji pristojne ustanove za varovanje narave in za varovanje kulturne dediščine.
105. člen
(PIP za urejanje cestnih prometnih površin)
(1) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje prometne infrastrukture se izvaja skladno z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s področja prometa.
(2) Državne ceste s pripadajočimi objekti in napravami se gradi po določilih uredb, na preostalih območjih pa skladno z določili tega odloka.
(3) Javne ceste so razdeljene po stopnjah, kot so regionalna, občinska kategorizirana in občinska nekategorizirana cesta. Poljska ali gozdna cesta nista javni cesti. Varovalni pasovi javnih cest segajo od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran, in sicer pri:
– regionalni cesti 15 m,
– lokalni cesti 10 m,
– javni poti 5 m.
(4) V varovalnih pasovih obstoječih javnih cest se gradnja novih objektov in naprav ter njihova investicijska vzdrževalna dela dovoli v skladu s pogoji in ob soglasju upravljavca ceste.
(5) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s Pravilnikom o projektiranju cest.
(6) Dimenzijo tipskega prečnega profila cestišče iz prejšnjega odstavka tega člena je mogoče zmanjšati v primeru, če izgradnjo prometnih površin onemogoča legalno zgrajen objekt, ki ga ni mogoče ali smiselno rušiti. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestišča, potem kolesarska cesta in nazadnje pločnika.
(7) Omrežje javnih komunikacij (cest, pločnikov, kolesarskih stez) se gradi enostavno in pregledno ter označi po predpisih. V strnjenih naseljih se ga opremi z urbano opremo. Na vseh prehodih za kolesarje in pešce se uredi primerne strmine brez robnikov.
(8) Priključevanje cest se izvaja po zaporedju njihovega ranga. Na javno cesto višjega ranga se priključuje le ceste prvega naslednjega nižjega ranga. Rangov se ne preskakuje.
(9) Dovoze in priključke na cestno omrežje se uredi tako, da se ne ovira prometa, z zadostnim poljem preglednosti in s soglasjem pristojnega upravnega organa ali upravljavca ceste. Nove slepe ceste se zaključi z obračališčem, primernim za komunalno vozilo.
(10) V strnjenih naseljih se vse javne ceste postopoma opremi s hodniki za pešce, kolesarskimi stezami, komunalnim koridorjem in z javno razsvetljavo. Kandelabre, prometne znake in obvestilne table se postavlja na komunalni koridor ali dosledno na skrajni rob pešaških ali kolesarskih površin. Na pločnik ali kolesarsko stezo se ne postavlja nobene opreme, ki bi hojo ali vožnjo s kolesom ovirala.
(11) Naprave za umirjanje prometa se gradi le na lokalnih cestah v strnjenih naseljih, strogo po predpisih in s predpisano oznako iz obeh smeri, da ne predstavljajo nevarnosti za voznike. Naprave za umirjanje prometa ne smejo omejevati hitrosti vozil pod hitrost, ki je na prometnem znaku predpisana.
(12) Kolesarske steze se vključi v sistem daljinskih, glavnih in regionalnih kolesarskih povezav na državni ravni. Občinske kolesarske povezave se navezuje na omrežje državnih kolesarskih povezav. Rang kolesarske povezave se ob njenih priključkih primerno označi.
(13) Na območju občine se kolesarske povezave uredi ob vseh kategoriziranih cestah. Pešpoti in kolesarske povezave se v strnjenih naseljih navezuje na trge in pomembnejše objekte, rekreacijske površine, parke, igrišča in otroška igrišča. Opremi se jih z urbano opremo (s klopmi, koši za odpadke ter z javno razsvetljavo, razen na območjih, kjer javna razsvetljava ni potrebna ali ni skladna s smernicami nosilcev urejanja prostora). Javne kolesarske in pešaške poti ob zelenih površinah se opremi s parkovno urbano opremo, v največji možni meri in na primernih odsekih obsadi z drevoredi.
(14) Postajališča javnega potniškega prometa se ureja z odstavnim voznim pasom, s tipskim montažnim nadstreškom in z zaščito pred vetrom, s klopjo, košem za odpadke in z vidno oznako.
106. člen
(PIP za urejanje površin za mirujoči promet)
(1) Na gradbeni parceli se zagotovi zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih ali drugih etažah tako za stanovalce kot zaposlene in obiskovalce. Če to ni mogoče, se upošteva določila občinskih predpisov za prometno ureditev mirujočega prometa.
(2) Na območjih večstanovanjske gradnje se parkirne površine po možnosti zagotavlja v kleteh večstanovanjskih objektov oz. v podzemni izvedbi, da se ohranja zelene površine ob objektih in s tem zagotavlja večjo kakovost bivanja na območju.
(3) Spodbuja se gradnjo podzemnih garaž ali parkirišč pod obstoječimi parkirišči, pri čemer se števila parkirnih mest za potrebe stanovalcev večstanovanjskih stavb ne zmanjšuje.
(4) Parkirišča in garaže se razporedi ter izvede tako, da hrup in smrad ne presegata najvišjih dovoljenih ravni za stanovanjsko območje. Parkirne ploščadi z več kot 10 PM se ozeleni z zasaditvijo dreves.
(5) Vse površine parkirišč, manipulativnih površin in povoznih ploščadi se uredi brezprašno ter nepropustno za vodo, naftna goriva in olja ter opremi s kanalizacijo za zbiranje, odvodnjo in prečiščevanje padavinske vode. Ogradi se jih z betonskimi robniki in površino nagne proti talnim požiralnikom, ki se jih opremi s peskolovi. Zajeto padavinsko vodo se pred izpustom v odvodnik ali ponikovalnik prečisti v ustreznem lovilcu olj.
(6) Parkirišča, garaže in pomožne objekte se gradi upoštevaje zahteve protipožarne zaščite. Ostanke goriva in maziva se odstrani na ekološko neškodljiv način.
(7) V garaže in pomožne objekte večstanovanjskih in poslovnih objektov se dovaja svež ter odvaja izrabljen zrak ločeno od prezračevalnih sistemov stanovanjskih ali poslovnih prostorov.
(8) Strešne terase samostojnih podzemnih garaž se uredi kot javno površino, nadzemno parkirišče, igrišče ipd. ali se jih prekrije z ustrezno debelo humusno plastjo, ozeleni, zasadi z nizko vegetacijo in uredi kot javno zeleno površino.
(9) Javna parkirišča se izvede in ureja tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(10) Na vseh javnih parkiriščih in parkiriščih ob objektih v javni rabi se skladno s predpisi 5 % PM rezervira za parkiranje vozil gibalno oviranih oseb.
(11) Ob vseh stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih se protiprašno uredi parkirišče za osebna vozila z najmanj:
(12) Ob kmetijskih objektih se izven dvorišča stanovanjskih objektov uredi zadostno manipulacijsko površino za hrambo vse kmetijske mehanizacije.
(13) Ob objektih z oskrbno, gostinsko in s servisno dejavnostjo ter ob drugih javnih objektih se protiprašno uredi parkirišča za osebna vozila z najmanj:
– gostilne 1 PM/4 sedeže + 1 PM/2 zaposlena;
– gostilne s prenočišči 1 PM/2 sobi in 1 PM/6 sedežev;
– vrtci, šole 2 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlena,
– športna igrišča 1 PM/250 m2 površine igrišč,
– cerkve 1 PM/20 sedežev.
– 5 % parkirišč se rezervira in označi za potrebe gibalno oviranih oseb.
(14) Ob proizvodnih objektih se zagotovi protiprašno urejeno parkirišče z najmanj:
– za osebna vozila 1 PM/3 zaposlene + 10 PM za goste
– za tovorna vozila za ves tovorni vozni park.
107. člen
(PIP za urejanje površin za električno omrežje)
(1) Zagotavlja se večnamenskost koridorjev vodov, kar povečuje možnosti njihove ustrezne vključitve v prostor. Koridorji elektroenergetskih vodov ne izključujejo vse druge namenske rabe pod ali nad njimi, a se ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja voda, vod pa ne sme ogrožati primerne rabe nad ali pod njim. Namenska raba koridorja je območje brez stanovanj, proizvodnih, servisnih in javnih objektov, v katerih se zadržujejo ljudje, ter brez rekreacijskih površin in objektov. Dovoli se gradnjo parkirišč transportnih dejavnosti in gradnjo inženirskih objektov, ki gradnje, delovanja in vzdrževanja voda ne ovirajo.
(2) Varovalni pasovi elektroenergetskih vodov, v katerih je za gradnjo potrebno soglasje s pogoji upravljavca, so sledeči:
– 15 m na vsako stran osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda in od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV,
– 3 m na vsako stran osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV,
– 10 m na vsako stran osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV,
– 1 m na vsako stran osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV,
– 2 m od zunanje ograje razdelilne postaje srednje napetosti 0,4 kV in transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV.
(3) Pri gradnji in obratovanju objektov znotraj koridorjev električnih daljnovodov se upošteva določila Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. l. RS, št. 29/92) o uvedbi ukrepov za preprečitev približanja ročic strojev vodnikom daljnovoda 220 kV pod 3,75 m, po prehodu na 400 kV pod 5,00 m in pri daljnovodu 400 kV pod 5,00 m.
(4) Varstvo pred prekomernim elektromagnetnim sevanjem:
– V bližini električnih vodov, razdelilnih transformatorskih in transformatorskih postaj se zagotavlja varstvo pred prekomernim elektromagnetnim sevanjem po Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
– Znotraj varovalnih pasov se I. območje varstva pred sevanjem spremeni v II. območje varstva pred sevanjem. V varovalnem pasu se ne dovoli stanovanj, objektov za centralne dejavnosti, objektov za trgovske in poslovne dejavnosti, bolnišnic, zdravilišč, gostinskih, turističnih objektov za bivanje in rekreacijo, objektov za vzgojo, varstvo, izobraževanje, objektov za zdravstvo, objektov za športne in rekreacijske dejavnosti ter javnih urbanih zelenih površin (parki).
108. člen
(PIP za urejanje površin za plinovodno omrežje)
(1) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega ter distribucijskega plinovodnega omrežja se zagotovi stabilnost cevovodov, varstvo ljudi in premoženja ter hkrati prepreči škodljive vplive plinovoda na okolje in obratno.
(2) Upošteva se varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih ter načrtovanih objektov in ureditev, v skladu z veljavnimi predpisi, ki določajo varnostne odmike v odvisnosti od imenskega premera in delovnega tlaka ter cone eksplozijske nevarnosti, hrupa pri običajnem obratovanju ipd.
(3) Varovalni pasovi plinovodov so:
– 100 m na vsako stran osi prenosnega plinovoda in
– 5 m na vsako stran osi distribucijskega plinovoda.
(4) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja voda.
(5) Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti soglasje upravljavca omrežja.
(6) Kmetijska dejavnost je omejena v varovalnem pasu 2,5 m na vsako stran osi plinovoda z obratovalnim tlakom 16 barov in več. V tem pasu je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko,
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m pod površino oziroma manj kot 0,5 m nad temenom cevi;
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(7) Na oskrbnem območju načrtovane gradnje plinovodnega omrežja se do njegove izgradnje dovoli uporaba lastnih ali skupnih rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin. Ko je omrežje zgrajeno, se nanj obvezno priključi vse objekte, ki kot energent uporabljajo utekočinjeni naftni plin, lastne ali skupne rezervoarje pa odstrani.
(8) Z lastniki zemljišč in upravljavcem plinovodnega omrežja se obvezno sklene služnostna pogodba za dostop med gradnjo in za vzdrževanje.
109. člen
(PIP za urejanje telekomunikacijskih omrežij)
(1) Pri načrtovanju infrastrukture elektronskih komunikacij se, kadar po tehničnih merilih ustrezajo namestitvi objektov in naprav infrastrukture elektronskih komunikacij, prednostno izkoristi:
– obstoječe objekte in naprave elektronskih komunikacij,
– druge objekte in naprave, primerne za umestitev infrastrukture elektronskih komunikacij (dimniki, stolpi ipd.),
– trase in površine drugih infrastrukturnih sistemov (cestni svet ipd.).
(2) Za zagotovitev minimalnih vplivov na okolje se objekte in naprave mobilne telefonije načrtuje tako, da:
– se v čim večji meri preprečuje vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav,
– se antenske objekte in naprave, tudi ko so umeščeni na druge obstoječe objekte, zakriva in prilagaja tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto,
– antenske naprave na objektih nepremične kulturne dedišči ne ne razvrednotijo ali spreminjajo njihovega pomena in videza. Namestitev pogojuje soglasje s pogoji pristojne spomeniškovarstvene ustanove.
(3) Vsak od operaterjev proti ustrezni odškodnini omogoči uporabo svojih obstoječih antenskih stolpov za namestitev naprav mobilne telefonije.
(4) Spodbuja se povezovanje in združevanje obstoječe infrastrukture elektronskih komunikacij ter njena optimizacija.
110. člen
(PIP za urejanje komunalne infrastrukture)
(1) Varovalni pas vodov komunalne infrastrukture je:
– 1,5 m na vsako stran osi za posamezni vod vodovoda, kanalizacije, voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom, in za druge vode, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena oziroma so v javno korist, razen priključkov nanje.
– 2 m od debla drevesa je obvezen osni odmik vseh podzemnih komunalnih vodov. V primeru odstopanj se izvede posebne tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami upravljavca komunalnega voda ter upravljavca javne površne oz. lastnika.
(2) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati dostopa med gradnjo, obratovanjem ali vzdrževanjem posameznega voda.
(3) Za vsak poseg v varovalni pas se pridobi soglasje upravljavca omrežja.
(4) Kmetijska dejavnost se omeji v varovalnem pasu 2,5 m na vsako stran osi posameznega komunalnega voda. V tem pasu se ne dopušča:
– saditi rastlin, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko,
– obdelovati zemljišč globlje kot 0,5 m oz. manj kot 0,5 m nad temenom voda;
– postavljati opor, namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu.
(5) Na območjih, na katerih je posamezno komunalno omrežje predvideno, se po izgradnji omrežja nanj obvezno priključi vse objekte, ki posamezno komunalno uslugo uporabljajo.
(6) Z lastniki zemljišč in upravljavcem posameznega omrežja se obvezno sklene služnostna pogodba za dostop med gradnjo in za vzdrževanje.
4 KONČNE DOLOČBE
111. člen
(usmeritve iz državnega strateškega prostorskega načrta)
Do uveljavitve državnega strateškega prostorskega načrta se za prostorske usmeritve za načrtovanje posegov v prostor štejejo usmeritve iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07-ZPNačrt) ter se uporablja določbe Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07-ZPNačrt).
112. člen
(dokončanje postopkov, začetih pred sprejetjem tega odloka)
Upravni postopki v zvezi z urejanjem prostora, začeti pred začetkom veljavnosti tega odloka, se dokončajo skladno z določbami odloka o DP občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 21/1997, 21/01, 11/04).
113. člen
(vpogled v občinski prostorski načrt)
Občinski prostorski načrt občine Destrnik je na vpogled na Občini Destrnik med uradnimi urami in na spletni strani www.destrnik.si.
114. člen
(nadzor nad izvajanjem)
Nadzor nad izvajanjem Občinskega prostorskega načrta občine Destrnik imajo pristojne inšpekcijske službe.
115. člen
(prenehanje veljavnosti predhodnih prostorskih aktov)
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati:
– Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986–2000 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93; Uradni vestnik Občine Destrnik-Trnovska vas, št. 2/97; Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 4/01),
– Odlok o prostorskih sestavinah družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986–1990 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 12/87, 25/91, 12/93, 16/94; Uradni vestnik Občine Destrnik-Trnovska vas, št. 2/97, 4/97; Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 4/01, 2/04),
- Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih občine Ptuj izven mesta Ptuj (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 27/93, 26/94; Uradni vestnik Občine Destrnik-Trnovska vas, št. 7/97).
116. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik, uporablja pa se od 01.01.2012.
Štev.: 900-19/2011-3IZ-4/3
Destrnik, 19.12.2011
Župan Občine Destrnik
Franc Pukšič, univ. dipl. inž.el.
Prilogi: 1 in 2