Občina zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena prostovoljno sodeluje z drugimi občinami. V ta namen z njimi soustanavlja zveze, lahko združuje sredstva in v skladu z zakonom soustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, soustanavlja in upravlja sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove.
Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov povezuje v združenja.
Občina ter skupne občinske zveze in združevanja lahko sodelujejo tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Od upravljalca centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva naslednje osebne podatke:
– enotno matično številko,
– ime in priimek,
– kraj rojstva,
– državljanstvo,
– stalno in začasno prebivališče,
– zakonski stan.
Osebne podatke iz prejšnjega odstavka lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave.
Za pridobivanje osebnih podatkov iz tretjega odstavka tega člena neposredno preko računalniške povezave je potrebno dovoljenje pristojnega ministra. Pristojni minister dovoli neposredno povezavo preko računalnika, ko občina zagotovi tehnične in druge pogoje, s katerimi se zagotavlja zavarovanje osebnih podatkov.
10.a člen
Občinski svet s svojim aktom določi merila za določanje plač direktorjev javnih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je občina ter plačil za opravljanje nalog predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih. Na podlagi meril določene osnovne plače direktorjev ne smejo presegati plače župana.
Merila za določanje plač direktorjev skupnih javnih podjetij, javnih skladov in agencij določi organ na podlagi zakona o lokalni samoupravi. Na podlagi meril določene plače ne smejo presegati najvišje plače župana občin soustanoviteljic.
Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi:
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta, ali odstopu večine članov občinskega sveta,
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve na seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi zakona ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča. Za samo izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona o lokalni samoupravi in zakona o lokalnih volitvah.
Občinski svet ima lahko stalne ali občasne odbore in komisije kot svoja delovna telesa.
Stalna delovna telesa občinskega sveta so lahko:
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za gospodarstvo,
– odbor za okolje in prostor,
– statutarno-pravna komisija,
– komisija za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada.
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe,
– mandatna doba župana, ki je bil izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi zakona ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana(je).
Če je župan imenovan:
– na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,
– za načelnika upravne enote, ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina,
– na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave, ju po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana, ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini.
Upravne naloge občine izvaja občinska uprava.
Občinsko upravo ustanovi občinski svet in predlog župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo.
Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi direktor-ica občinske uprave, ki ga (jo) imenuje in razrešuje župan. Direktor-ica občinske uprave je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
Sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi na predlog direktorja-ice določi župan.
Organ skupne občinske uprave ali skupno službo občin za opravljanje posameznih nalog občinske uprave ustanovijo občinski svet na podlagi splošnih aktov, ki jih določa zakon.
Župani se lahko dogovorijo, da se naloge skupnega organa občinske uprave ali skupne službe iz prejšnjega odstavka opravljajo v eni od občinskih uprav.
48.a člen
Občina lahko skupaj s še najmanj eno ali več občinami zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih, z aktom o ustanovitvi, ki ga sprejmejo občinski sveti vseh občin, ustanovijo enonamenske ali večnamenske interesne zveze kot osebe javnega prava.
Zveza se ustanovi v skladu z določili zakona o lokalni samoupravi.
49.b člen
Občina lahko skupaj s še najmanj eno ali več občinami zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov ustanovi združevanje kot osebo javnega prava.
Združevanje se ustanovi v skladu z določili zakona o lokalni samoupravi.
Združenje predstavlja interese svojih članic pred državnimi organi, kadar ti oblikujejo ali sprejemajo zakone, ali druge predpise, s katerimi se določajo naloge, pravice, obveznosti in odgovornosti občin, ali se s predpisi kako drugače posega v njihove koristi.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 1,5% letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
91. člen
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(3) Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet.
(4) Letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja v postopku sprejemanja proračuna sprejme občinski svet na predlog župana. Med izvrševanjem proračuna lahko občinski svet na predlog župana spremeni in dopolni letni program prodaje.
(5) O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja občine odloča župan.
(6) Za brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta, če ti takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino.
92. člen
(1) Odprodaja ali zamenjava finančnega in stvarnega premoženja v lasti občine se izvede po postopku in na način, kot ga določa zakon.
(2) Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja ali zamenjava občinskega finančnega in stvarnega premoženja izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
93. člen
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2) Občina je upravičena do finančne izravnave pod pogoji, določenimi z zakonom.
94. člen
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so predvideni v proračunu občine.
(2) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
(3) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranje.
(4) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov. Finančni načrti KS obsegajo samo sredstva za redno delovanje.
(5) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrt oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
95. člen
Za pripravo in izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
96. člen
Župan mora predložiti občinskemu svetu predlog proračuna v roku, ki ga določa zakon.
97. člen
(1) Župan mora predložiti občinskemu svetu:
– predlog proračuna z obrazložitvami,
– predlog prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja z obrazložitvami,
– predloge finančnih načrtov javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je občina z obrazložitvami,
– predlog predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev proračuna.
(2) Sestavni del obrazložitve predloga proračuna so načrti delovnih mest in načrt nabav z obrazložitvami.
98. člen
Postopek sprejemanja proračuna se določi s poslovnikom občinskega sveta.
99. člen
Občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s prvim januarjem leta, za katero se sprejema.
100. člen
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali v breme dodatnega zadolževanja.
101. člen
(1) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij občine ter njenih nalog začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.
(2) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine, se začasno financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta.
102. člen
(1) Občinski svet sprejme proračun z odlokom o proračunu občine.
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadrževanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe za izvrševanje proračuna.
103. člen
(1) Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom.
(2) V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
(3) Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji.
104. člen
(1) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna.
(2) Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti tudi posamezne delavce v občinski upravi ali podžupana.
105. člen
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.
106. člen
(1) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika.
(2) Če se proračunski uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drugi uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike.
107. člen
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki jih določata zakon in odlok o proračunu občine.
(2) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu svetu.
108. člen
(1) Če se med izvajanjem ukrepov za izvrševanje proračuna le ta ne more uravnovesiti, mora župan predlagati občinskemu svetu rebalans proračuna.
(2) Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom.
109. člen
Župan je dolžan v mesecu juliju predložiti v obravnavo občinskemu svetu poročilo o izvrševanju proračuna. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, ki jih določi zakon.
110. člen
(1) V proračunu se v skladu z zakonom zagotovijo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
(2) O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok o proračunu, odloča župan, v drugih primerih pa občinski svet z odlokom.
111. člen
Zaradi ločenega vodenja določenih prejemkov in izdatkov in uresničevanju posebnega namena lahko občina z odlokom ustanovi poseben proračunski sklad kot evidenčni račun v okviru računa proračuna.
112. člen
Župan zagotavlja posebno obliko finančnega nadzora proračuna v skladu z merili, ki jih predpiše minister za finance.
113. člen
(1) Župan pripravi predlog zaključnega računa proračuna za preteklo leto in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
(2) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu.
114. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet v skladu s pogoji, ki jih določa zakon.
115. člen
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le ob soglasju sveta občine.
(2) O soglasju določa župan.
(3) Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.
116. člen
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje teh opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji.
117. člen
Nabavo blaga, naročanje storitev ter izvedbo gradenj izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.