Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter v skladu z 10. in 98. členom statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99) je i na 6. redni seji dne 29. 9. 1999 sprejel
O D L O K
o sprejemu ureditvenega načrta deponije Kovor
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za območje deponije Kovor, v Kovorju, katerega je izdelal Razvojni center v Radovljici pod št. 13/98 v oktobru 1998.
II. OPREDELITEV IN MEJA OBMOČJA
2. člen
Območje katerega obravnava ureditveni načrt je v kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič (Uradni list RS, št. 8/94) opredeljeno kot »Ureditveno območje 13 I1- Kovor smetišče« in je namenjen ureditvi deponije komunalnih odpadkov.
Območje je locirano zahodno od obstoječe gozdne ceste in je na severu omejeno z gozdnim pasom na robu jase, na jugu s pobočjem dobrav, na zahodu pa z obstoječo potjo in potokom.
Meja območja poteka: po severovzhodni meji parc. št. 464, 465, 470, 471, od tod dalje po severni meji parc. št. 471, severovzhodni meji parc. št. 583/2, nato po zahodni meji 583/2, 594/3, 593/2, po zahodni in južni meji parc. št. 585, južni meji parc. št. 586 do meje s parc. št. 454/2 nato po njeni zahodni in južni meji, ter od tod dalje po vzhodni meji parc. št. 455/2, 455/2, 456/2, 457/2, 458/2,459/2, 460/2, 461/2 do izhodiščne točke - meja s parc. št. 464.
3. člen
Znotraj območja ureditvenega načrta se nahajajo zemljišča ali deli celotna zemljišča naslednjih parc. št. 454/2, 455/2, 456/2, 457/2, 458/2, 459/2, 460/2, 461/2, 464, 465, 470, 471, 583/2, 584, 585, 586, 593/2, 594/3 v skupni površini 45 025 m2.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
4. člen
Območje ureditvenega načrta je namenjeno za odlagališče komunalnih odpadkov, zbiranju kovinskih odpadkov. Na območju je urejena tudi začasna deponija gradbenih odpadkov, ki se v postopku sanacije uporabijo kot prekrivni material.
V skladu z določbami 62. člena pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00), se deponija odpadkov Kovor opredeli kot ”deponija nenevarnih odpadkov”. Pri vseh posegih na obravnavno območje je potrebno upoštevati pogoje kot veljajo za deponijo nenevarnih odpadkov.
5. člen
Ureditveni načrt določa pogoje za sanacijo obstoječe komunalne deponije, izgradnjo potrebnih komunalnih ureditev za zajem in čiščenje izcednih vod iz deponije in ureditev spremljajočih objektov, ter komunalnih naprav potrebnih za delovanje novo urejene deponije komunalnih odpadkov.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE IN TEHNOLOGIJO DEPONIRANJA
6. člen
Tehnologija deponiranja komunalnih odpadkov temelji na tehnološkem projektu sanitarne deponije v Hudem za področje Tržiča, katerega je v letu 1981 izdelal Vuk Drago, dipl. inž. in na osnovi katerega je bilo izvedeno dosedanje deponiranje odpadkov. Tehnologija deponiranja temelji na oblikovanju novega čela deponije in nadaljnem deponiranju komunalnih odpadkov v posameznih conah - terasah, pri čemer višina enega sloja deponiranih odpadkov znaša 2,5 m in je sestavljen iz 2,20 m debele plasti komprimiranih odpadkov in 0,30 m prekrivnega – inertnega materiala. Vrhnja plast deponiranega materiala mora biti prekrita z minimalno 0,3 m debelo plastjo humusa. Višina gornje terase – gornje kote deponije je 500 m.
Tehnologija deponiranja odpadkov temelji na tehnološkem projektu sanitarne deponije v Hudem za področje Tržiča, katerega je v letu 1981 izdelal Vuk Drago, dipl. inž. in na podlagi katerega je bilo izvedeno dosedanje deponiranje odpadkov in se na njegovi podlagi izvaja sanacija obstoječe deponije.
Nova odlagalna polja se odprejo na zahodu, kjer se prične z odlaganjem odpadkov po sistemu “sendvič“ s plastmi 1,5-2,2m odpadnih snovi med dvema plastema inertnega materiala, debeline 25-30cm. Dostop na deponijski prostor je na enem mestu - mimo servisnega območja in kompostarne. Na istem mestu je tudi izvoz iz območja deponijskega prostora. Zato se v območju servisnih objektov B izvede pralna ploščad, kjer se tovornjaki po potrebi očistijo.
Zravnavanje odpadkov in njihovo delno komprimiranje se mora izvajati sprotno s kompaktorjem.
Nova odlagalna polja se formirajo v smeri sever-jug, širina polja naj znaša 10-20m, vmes pa poteka ca. 3,5m široka dovozna pot. V celoti se na deponiji izoblikuje sedem odlagalnih con.
Na ta način se odlagajo odpadki do predvidene kote ca. 500m, kar pomeni, maksimalno višino odlaganja ca. 30m, v območju nad čistilno napravo.
Končna oblika deponijskega prostora mora biti urejena tako, da je zgornja rekultivacijska plast v nagibu ca. 2% v smeri vzhod-zahod in sever-jug, tako da se preostanek meteorne vode, ki ne pronica v deponijski prostor, izliva proti jarku v vznožju deponijske pete.
Nagib čela deponije mora biti izveden v skladu z zahtevami iz geološkega poročila. Pri največji možni višini nasipa (ca. 30m) je nasip ob nagibu čela višini 20m v naklonu 1:2 nato pa 1: 3 do vrha nasipa.
Za pridobitev večje odlagalne površine, je možno izvesti spodnji del čela do višine 20 m v nagibu 1.1, kolikor se čelo ojača z geotekstilom.
7. člen
Čelo deponije je potrebno urediti v obliki brežine načeloma naklona 1:1 in max. naklona razmerju 1:1, s tem da je brežina prekrita z geotekstilom, z vertikalno razdaljo med horizontalno položenimi mrežami ca. 1m. Čelo posameznih vmesnih teras je potrebno urediti v naklonu brežin 1:2, čelo gornje terase, ki predstavlja vrh načrtovane deponije pa v minimalnem naklonu – 3 poteka do vstopnega platoja na deponijo.
Končno prekrivanje telesa deponije mora biti izvedeno v skladu z določbami točke 4.6 priloge 7 k pravilniku o odlaganju odpadkov.
Deponija mora biti prekrita tako, da se zagotovi pronicanje vode v deponijsko telo, kar omogoči proces mineralizacije bio razgradljivih snovi.
Najprej se površina telesa deponije prekrije z izravnalno plastjo iz grobozrnatega materiala, v katerem so zrna z največjo debelino 300mm, debeline 20cm.
Na izravnalno plast se položi plast za razplinjevanje deponijskih plinov debeline 30cm. Kakovost materiala plasti za razplinjevanje veljajo enake zahteve kot za kakovost materiala izravnalne plasti. Delež kalcijevega in magnezijevega karbonata v materialu ne sme presegati 30%.
Površinsko tesnjenje je iz mineralne plasti in plasti stisnjene zemlje v debelini 20cm.
Plast površinskega tesnenja pa se prekrije s 100cm debelo rekultivacijsko plastjo. Prekrivanje telesa deponije se zaključi z zarastjo iz lesnih rastlin z visoko transpiracijo in gostoto posaditve, ki zagotavlja zadostno količino vode, ki pronica pod koreninsko cono v telo odlagališča.
Prekrivanje telesa deponije se opravlja sproti, po vsaki zaključeni fazi.
V. OBJEKTI IN UREDITVE
8. člen
Celotno območje komunalne deponije mora biti ograjeno z žično ograjo višine dveh metrov, pri čemer ograja poteka tako, da v celoti zapira območje deponije, za dostop do posameznih gozdnih površin na južnem robu pa je predviden potek ograje, ob notranjem robu krožne ceste. Posebej je ločeno območje namenjeno zbiranju kosovnih odpadkov tako, da je samostojno ograjeno in predstavlja ločeno funkcionalno enoto.
V času zaprte deponije je omogočeno odlaganje odpadkov v kontejnerje nameščene v vstopnem delu.
Vstopni plato »A«, sestavljajo:
– A1 - prostor za upravo in čuvaja: - tlorisne dimenzije: členjen objekt 5 x 7 in 5 x 3,5 m,
– gabarit: pritličen objekt,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 20,
– A2 - mostna tehtnica v trasi nove ceste na deponijo,
– A3 - parkirišče, za vozila zaposlenih,
– A4 - plato za kontejnerje,
Servisni del »B«, sestavljajo:
– B1 - garaže in garderobe za zaposlene - obstoječi objekt saniran s prilagojeno fasado in streho, tako, da bo dosežena enotna podoba območja,
– B2 - prostor za začasno deponiranje nevarnih snovi - lovilna AB skleda prikrita s streho,
– B3 - ploščad za pranje vozil z lovilcem benzina in olj, ter maščob,
– B4 - garaže - nov objekt: - tlorisne dimenzije 10 x 15 m,
– gabarit: pritličje,
– streha: simetrična dvokapnica naklona 20.
Servisni del je potrebno zaščititi v smeri proti brežini in deponiji z upornim zidom do kote 493 m.
Območja čiščenja odpadnih vod »C«, sestavljajo,
– C1 - zadrževalni bazen,
– C2 - biološka čistilna naprava - ekorol,
– C3 - kontrolni jašek.
Celotno območje predstavlja plato tlorisnih dimenzij 45 x 10 m.
Območje zbiranja kosovnih odpadkov »D«, sestavljajo:
– D1 - uprava in delavnica: - tlorisne dimenzije 8 x 12 m,
– streha: simetrična dvokapnica naklona 20,
– D2 - plato za razstavljanje vozil tlorisnih dimenzij 8 x 12 m - armiranobetonski plato s kontroliranim iztokom odpadnih vod oziroma drugih tekočin preko lovilca bencina in olj.
– D3 - deponija kosovnih odpadkov - ločeno ograjeno območje znotraj kompleksa sanitarne deponije.
Prostor za kompostiranje »E« je urejena, pokrita površina tlorisnih dimenzij maksimalno 8 x 20 m.
Celotno območje komunalne deponije mora biti ograjeno z žično ograjo višine dveh metrov, pri čemer ograja poteka tako, da v celoti zapira območje deponije.
Vstopni plato “A“, sestavljajo:
– A1- prostor za upravo in čuvaja: – objekti so izvedeni kot tipski kontejnerji dimenzij 2,5 x 6,0 ali 3,0 x 2,5 m na betonski ploščadi,
– streha: objekte je možno prekriti s streho v plitvem naklonu,
– A2 - mostna tehtnica v trasi nove ceste na deponijo, prekrita z nadstrešnico,
– A3 - parkirišče, za vozila zaposlenih.
Servisni del “B“, sestavljajo:
– B1 - garaže in garderobe za zaposlene – obstoječi objekt saniran s prilagojeno fasado in streho, tako, da bo dosežena enotna podoba območja,
– B2 - prostor za začasno deponiranje nevarnih snovi – lovilna AB skleda prikrita s streho,
– B3 - ploščad za pranje vozil z lovilcem bencina in olj, ter maščob,
– B4 - garaže – nov objekt: – tlorisne dimenzije 10 x 15 m,
– streha: simetrična dvokapnica v plitvem naklonu.
Servisni del je potrebno zaščititi v smeri proti brežini in deponiji z opornim zidom.
Območje čiščenja odpadnih vod “C“, sestavljajo:
– C1- zadrževalni bazen,
– C2 – biološka čistilna naprava – ekorol,
– C3 – kontrolni jašek.
Zbirni center za ločeno zbiranje nenevarnih frakcij odpadkov “D“, predstavlja plato dimenzije 50 x 20 m z ločenim dovozom iz dostopne ceste.
Prostor za kompostiranje “E“ je urejena, pokrita površina tlorisnih dimenzij 17 x 33 m.
VI. PROMETNA UREDITEV
9. člen
Območje komunalne deponije se prometno navezuje na občinsko cesto Kovor-Brdo. Dostopna cesta se obdela v širini vozišča 5 m, z obojestransko bankino 0,5 m.
10. člen
Ob vstopu v deponijo se zgradi nova dovozna cesta med vstopnim delom in servisnim delom, oziroma conami deponiranja. Cesta je širine 5 m, z obojestransko bankino 0,5 m od servisnega območja dalje poteka krožna cesta do čistilne naprave oziroma za potrebe vzdrževanja deponije v širini 4 m. Obstoječa gozdna cesta, ki sedaj deloma služi tudi za dostop v deponijo, poteka ločeno od dovozne ceste na deponijo izven ograje deponije. Cesta se podaljša ob južnem robu deponije in služi za potrebe vzdrževanja deponije in v primeru izrednih razmer (npr. požar) tudi kot interventni dostop. Med dovozno cesto in obstoječo gozdno cesto se izvede oporni zid. Meteorne vode ob obstoječi cesti se speljejo v odprtem kanalu ob gozdni in južni servisni cesti izven območja deponije.
Južna servisna cesta služi tudi lastnikom za dostop do gozdnih parcel.
VII. KOMUNALNE UREDITVE
11. člen
Tehnološke komunalne ureditve vključujejo izgradnjo drenažnega sistema sestavljenega iz drenažnih cevi, položenih v smeri V-Z po pobočju v medsebojni razdalji ca. 25 m, tako da zajemajo izcedne vode iz celotnega kompleksa deponije. Drenažne cevi se iztekajo v zbirni kanal drenažnih vod, ki je speljan preko zadrževanega bazena na čistilno napravo. Za odzračevanje je potrebno vgraditi odzračevalne cevi v rastru 50 x 50 m, na celotnem območju deponiranja.
12. člen
Komunalno opremo območja sestavljajo:
– vodovodno omrežje dimenzije 110 mm s hidrantno mrežo, navezano na obstoječi vodovod,
– nizkonapetnostni elektro priključek v kabelski izvedbi, povezuje posamezne objekte deponije in čistilno napravo, poleg tega je potrebno zgraditi nizkonapetostni kablovod do transformatorske postaje Tp Kovor, oddaljene od deponije ca. 950 m,
– javna razsvetljava območja, zagotovljena s postavitvijo reflektorskih svetilk na posameznih objektih deponije,
– telefonsko omrežje se navezuje na obstoječo mrežo in povezuje posamezne objekte, zaradi možnosti daljinske kontrole čistilne naprave pa je nanj priključena tudi ta.
VIII. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
13. člen
Zagotoviti je potrebno, da bodo vse izvirne vode iznad območja deponije speljane tako, da ne bodo dodatno obremenjevale samega območja.
Na območju deponije se preko drenažnega sistema zajemajo vse izcedne vode in se speljejo v čistilno napravo. Potok na zahodnem robu deponije se uredi, vanj se speljejo neonesnažene meteorne vode in prečiščene izcedne vode.
IX. KRAJINSKE UREDITVE
14. člen
Deponija se nahaja znotraj gozdnega prostora, ki ščiti okoliška naselja pred njenimi vplivi, zato je potrebno pas gozda ob deponiji širine 300 m razglasiti za gozd s posebnim pomenom. Na teh gozdnih površinah je potrebno ohranjati značilno strukturo mešanega gozda z močno podrastjo. Sestavni del gospodarjenja v gozdu s posebnim pomenom mora biti vzdrževanje gozdnega roba - skrb za mladovje avtohtonih vrst, ki postopoma prehaja od roba odlagališča do odraslega sestoja na razdalji 20 m.
Zemljišče s parc. št. 469 je v delu kjer je potekala dosedanja dostopna cesta na deponijo, je potrebno intenzivno zasaditi.
Po zaključenem odlaganju v posameznih conah, se brežina prekrije s 40 do 50 cm debelim slojem humusa in zatravi, s tem da se po umiritvi deponije izvede končna sanacija z rekultiviranjem površin v gozd mešanega sestava.
Za zemljišče s posebnim pomenom (gozdovi, kmetijska zemljišča) in za rekultiviranje sanirane deponije se izdela poseben sanacijski načrt. Izdela ga pristojna pooblaščena strokovna organizacija.
X. POŽARNA VARNOST
15. člen
Za zagotovitev požarne varnosti je načrtovana izgradnja krožno povezanega hidrantnega omrežja z dimenzijo vodovoda 110 mm in hidranti, ki med seboj niso oddaljeni več kot 80 m. Ob hidrantih se montirajo omarice z opremo za gašenje.
Odplinjevalni sistem mora biti načrtovan tako, da je po zaključku deponiranja na posameznem platoju možna povezava v enoten sistem z izrabo ali sežiganjem deponijskih plinov.
XI. ETAPNOST IZVAJANJA
16. člen
Prvo etapo predstavlja sanacija obstoječega stanja, ki vključuje: ureditev obstoječih odlagalnih površin z ureditvijo čela, položitvijo drenažnih cevi, čiščenje izcednih vod in ureditvijo prometnih površin.
Drugo etapo predstavljajo ureditev novih con deponiranja, ter izgradnja vstopnega dela. Neodvisno od obeh etap se v skladu s potrebami in interesi upravljalca izgrajujejo objekti v servisnem delu in območju namenjenem zbiranju kosovnih odpadkov. Neodvisno od obeh etap se v skladu s potrebami in interesi upravljalca izgrajujejo objekti v vstopnem in servisnem delu ter zbirnem centru za ločeno zbiranje nenevarnih frakcij odpadkov.
16a. člen
Pri izvajanju je dopustno manjše odstopanje pri trasah komunalnih naprav in notranjih cest glede na razmere na terenu, če ne spreminjajo osnovne funkcije.
Pri velikosti objektov je dopustno odstopanje ± 20% ter prilagoditve naklonov strešin, ki morajo biti medsebojno usklajene.
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
17. člen
Obveznosti investitorjev predstavlja financiranje celotne sanacije obstoječega stanja znotraj deponije, ureditev prometne in komunalne infrastrukture vključno s sistemom zajema izcednih vod in njihovim čiščenjem.
Obveznosti investitorjev predstavlja tudi odškodnina za omejeno možnost gospodarjenja z zemljišči, ki bodo razglašeni za zemljišča s posebnim namenom.
Obveznost investitorjev predstavlja tudi ureditev prometne povezave do ceste na Brdo.
XIII. KONČNI DOLOČBI
18. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka, je v pristojnosti inšpekcije za prostor in inšpekcije za okolje Ministrstva za okolje in prostor.
19. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 353-04/99-05
Tržič, dne 29. septembra 1999.
Župan
Občine Tržič
Pavel Rupar l. r.