Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor
Vnesite iskalni niz ali pritisnite tipko "ESC" za preklic iskanja
Domov
Svetovanje
Revija Lex Localis
Založba Lex Localis
Spletni seminarji
Pokrajine
Inhumanum.film
Research
Storitve
Uradno glasilo slovenskih občin
Katalogi informacij javnega značaja
Pristojnosti slovenskih občin
Statutarna ureditev občine
Upravni postopki v občinah
Storitve občine za občane
Občinske gospodarske javne službe
Občinske negospodarske javne službe
Javno-zasebno partnerstvo
Iskanje
Podrobno iskanje
Sodelujemo z
Gregorin & Štifter odvetniška družba
Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji
JK Group d.o.o.
Euroservis d.o.o.
»
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Starše
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Starše
Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 13/2003
Datum sprejema:
18.06.2003
Datum objave:
25.06.2003
Datum začetka veljavnosti:
10.07.2003
Na podlagi 218. člena
Zakona o graditvi objektov
(Ur. list RS, št. 110/02) in 23. člena
Statuta občine Starše
(MUV, št. 12/95 in 7/96) je Občinski svet Občine Starše na svoji 6. redni seji, dne 18. junija 2003, sprejel
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Starše
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Na območju občine Starše se za uporabo stavbnega zemljišča, na območjih določenih s tem odlokom, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
2. člen
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oz. poslovne površine stavbe. Če stavba še nima določene gradbene parcele se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba pomnožena s faktorjem 1,5. Preostali del zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovna površina se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti.
Za poslovne površine, se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, gramoznice, peskokopi, glinokopi, interne ceste, površine za obratovanje bencinskih servisov in druge površine namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
3. člen
Nezazidana stavbna zemljišča so zemljišča, ki so po prostorskem izvedbenem aktu določena za gradnjo in da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb. Nadomestilo pa se ne plačuje za nezazidana stavbna zemljišča ki so namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in za zemljišča na katerih je dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki so objekti javne gospodarske infrastrukture.
II. MERILA ZA PLAČEVANJE NADOMESTILA
4. člen
1. Nadomestilo se plačuje v naslednjih naseljih: Loka, Rošnja, Starše, Zlatoličje, Prepolje,Trniče, Marjeta na Dravskem Polju in Brunšvik.
Meje naselij so določene v dolgoročnem planu občine.
2. Na območjih, ki so z dolgoročnim planom občine določena za kompleksno graditev.
3. Na območjih za katere je sprejet prostorski izvedbeni akt.
Na območjih ali delih območij iz točke 1, 2, in 3 se nadomestilo ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj s tremi komunalnimi in drugimi objekti oz. napravami individualne in kolektivne komunalne rabe (člen 6), obvezno pa z vodovodnim in električnim omrežjem.
5. člen
Za določitev nadomestila se upoštevajo:
1. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave.
2. Lega stavbnega zemljišča.
3. Vrsta dejavnosti oz. namen uporabe stavbnega zemljišča.
4. Izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarski dejavnosti.
6. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne komunalne rabe in možnosti priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
1. Cesta v protiprašni izvedbi 10 točk
2. Vodovod 10 točk
3. Kanalizacija 10 točk
4. Elektrika 10 točk
5. PTT (telefon) 10 točk
6. Javna razsvetljava 10 točk
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na komunalno infrastrukturo, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
7. člen
Glede na lego stavbnega zemljišča se stavbna zemljišča razdelijo na štiri območja:
1. območje obsega naselje: Starše,
2. območje obsega naselje Marjeta na Dravskem polju,
3. območje obsega naselja Loka, Rošnja, Zlatoličje in
4. območje obsega naselja: Brunšvik, Prepolje ter Trniče.
Meje območij iz tega člena odloka so vrisane v kartah v merilu 1:5000. Karte so občanom na vpogled na sedežu Občine Starše.
8. člen
Glede na vrsto dejavnosti oz. namen uporabe so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena:
A - na stavbna zemljišča za stanovanjske objekte,
B - na stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti (Standardna klasifikacija dejavnosti),
C - na stavbna zemljišča za poslovne namene gostinstva in trgovine na drobno, obrti,
D - na stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnega prometa,
E - na stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti (Proizvodnja električne energije v HE),
F - na stavbna zemljišča za počitniške objekte.
9. člen
Število točk za m2 stanovanjske, počitniške ali poslovne površine se glede na vrsto dejavnosti oz. namene uporabe ter lege kjer leži, določi po naslednji tabeli:
Lega zemljišča
Stanovanjski in poslovni prostori
Območje
A
B
C
D
E
F
1. območje
60
500
450
1200
350
200
2. območje
50
400
250
900
300
180
3. območje
40
250
200
900
250
160
4. območje
30
200
150
900
150
140
10. člen
Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.
Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti iz prejšnjega odstavka se obračunavajo za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče za naslednje vrste dejavnosti:
Šifra SKD
(Standardna klasifikacija dejavnosti)
Dodatno št. točk
1.
65.121
Dejavnost bank
400
2.
51
Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili
400
3.
40.111
Proizvodnja električne energije v HE
15.000
4.
64
Pošta in telekomunikacije
400
5.
24
Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken
800
6.
50.5
Trgovina na drobno z motornimi gorivi
800
7.
55.3
Gostinstvo (Dejavnost prehrambenih gostinskih obratov)
300
8.
55.4
Gostinstvo (Točenje pijač)
300
9.
14.21
Pridobivanje gramoza in peska
500
10.
74.2
Prostorsko načrtovanje, projektiranje in tehnično svetovanje
200
11.
52.1
Trgovina na drobno (razen prehrambene trgovine)
200
11. člen
Nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, gramoznice, peskokopi, glinokopi, interne ceste, površine potrebne za obratovanje bencinskih servisov ter druge površine potrebne za opravljanje poslovne dejavnosti se točkujejo po kriterijih za nezazidana stavbna zemljišča.
Kot površina za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinske vrtove se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.
Površina gramoznic, peskokopov in glinokopov, so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin, površine določi občinska uprava na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin.
Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče bencinskega servisa z objekti.
Kot druge površine za opravljanje poslovne dejavnosti se štejejo površine, ki so potrebne za normalno obratovanje poslovne dejavnosti in niso točkovane po drugih kriterijih iz tega člena.
12. člen
Število točk za nezazidana zemljišča se določi glede na vrsto dejavnosti oz. namena uporabe ter lege kjer leži po naslednji tabeli:
Lega zemljišča
Stanovanjski in počitniški objekti
Poslovni nameni
Infrastrukturni objekti ceste, itd.
Gramoznice, glinokop, peskokop., el.en.
1. območje
15
25
60
100
2. območje
12
20
50
100
3. območje
10
17
50
100
4. območje
8
15
40
100
Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 6. členu. Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.
Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se ne plačuje za zemljišče, ki je namenjeno za stanovanjsko gradnjo, če površina ne presega ene stavbne parcele za individualno stanovanjsko hišo. Kot površina ene stavbne parcele se določi površina do 1000 m2.
Če je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjsko - poslovna) se plačuje nadomestilo 50% kot stanovanjska dejavnost, 50% pa kot poslovna dejavnost.
III. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
13. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se oprosti občane, ki prejemajo socialno pomoč in varstveni dodatek. O oprostitvi odloča občinska uprava na podlagi predloženih dokazil in zahtevka zavezanca.
Pristojni organ lahko tudi v drugih primerih (elementarne in druge nezgode) oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.
14. člen
Zavezanci za plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinski upravi vložijo zahtevek za oprostitev plačila nadomestila, če bi plačilo nadomestila predstavljalo znatno breme in bi bila s tem ogrožena njihova dejavnost ali če so pričeli z opravljanjem dejavnosti in imajo večje obveznosti iz naslova vloženih sredstev. Pristojni organ lahko v celoti ali delno oprosti zavezanca plačila nadomestila.
Pristojni organ lahko delno ali v celoti oprosti zavezanca plačila nadomestila, če bo zavezanec ta sredstva vložil v razširitev dejavnosti in novo zaposlovanje delavcev. O oprostitvi plačila nadomestila se izda odločba.
Oprostitev je možna največ za dobo enega leta in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva. Skupna oprostitev je možna največ za dobo treh let.
15. člen
Občani in civilno pravne osebe lahko vložijo zahtevek za delno oprostitev plačila nadomestila, če bi obveznost plačila nadomestila ogrožala socialno varnost zavezanca in njegove družine.
O oprostitvi odloča na predlog zavezanca pristojni organ. Pri odločitvi pristojni organ upošteva celotno premoženjsko stanje zavezanca in možnosti pridobivanja dohodka ter zahteva od občana ali civilno pravne osebe, da predloži ustrezna dokazila.
O oprostitvi plačila se izda odločba. Oprostitev plačila je možna največ za eno leto in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva.
16. člen
Občanu, ki je organizirano združeval sredstva za izgradnjo komunalnih objektov in naprav, se pri točkovanju za dobo 5 let od dokončanja izgradnje komunalnega objekta odštejejo točke za komunalne objekte in naprave iz 6. člena, za katere je združeval sredstva. Občanu, ki je vlagal sredstva za izgradnjo kanalizacije, se pri točkovanju za dobo 10 let odštejejo točke iz 6. člena za kanalizacijo od dneva priključitve na kanalizacijsko omrežje.
O oprostitvi odloča občinska uprava na podlagi zahtevka zavezanca.
17. člen
O oprostitvi plačila nadomestila po drugem odstavku 13., 14. in 15. člena tega odloka odloča tri članska komisija, ki jo imenuje občinski svet izmed svojih članov.
IV. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
18. člen
Mesečna višina nadomestila po merilih iz 6., 7., 9. 10., 11. in 12. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oz. s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
19. člen
Uprava za javne prihodke oz. drugi pristojni organ ugotovi obveznost občanov, ki so zavezanci plačila nadomestila z odločbo. Obveznost se odmeri letno s tem, da je zavezanec dolžan obveznost poravnat po tromesečjih.
Uprava za javne prihodke oz. drugi pristojni organ z odločbo ugotovi število točk za določitev obveznosti pravnih oseb, ki so zavezanci plačila nadomestila.
Pravne osebe poravnajo svoje obveznosti po dvanajstinah.
Pravne osebe so dolžne plačevati obveznosti do 15. v mesecu za tekoči mesec.
Zoper odločbo o ugotovitvi obveznosti občanov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov je dovoljena pritožba v roku 15 dni po prejemu odločbe.
20. člen
Za neplačane ali nepravočasno plačane obveznosti se obračunavajo zamudne obresti, skladno z zakonom o davkih občanov.
Vrednost točke za izračun nadomestila določi občinski svet s sklepom. Izhodišče za izračun vrednosti točke je vrednost točke v višini, ki jo vsako leto posebej določi občinski svet.
21. člen
Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki iz evidence. Zavezanci so dolžni sporočiti upravi za javne prihodke oz. drugemu pristojnemu organu potrebne podatke za odmero nadomestila.
Zavezancem za plačilo, ki podatkov upravi za javne prihodke oz. drugemu pristojnemu organu ne sporočijo, lahko ta odmeri nadomestilo od 200 m2 stanovanjske površine, 100 m2 površine za počitniško dejavnost in 500 m2 za poslovne dejavnosti.
Zavezanec za plačilo nadomestila je dolžan upravi za javne prihodke oz. drugemu pristojnemu organu sporočiti vse spremembe za odmero nadomestila v 15. dneh po nastanku spremembe. Če občinski organ oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 poslovne površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči, lahko odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec.
Na zahtevo uprave za javne prihodke oz. drugega pristojnega organa so zavezanci za plačilo nadomestila dolžni v 15. dneh sporočiti podatke potrebne za odmero nadomestila.
V. KAZENSKE DOLOČBE
22. člen
Z denarno kaznijo do 200.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
- ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila (21.člen)
- ne prijavi spremembe v 15. dneh od dneva nastanka (21.člen)
Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 60.000,00 SIT.
Fizična oseba se kaznuje za prekrške iz 1. in 2. alinee tega člena z denarno kaznijo do 60.000,00 SIT.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
Z dnevom uveljavitve tega odloka se na območju občine preneha uporabljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 22/97 z dne 30. 7. 1997) in Spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 24/98 z dne 23. 11. 1998).
24. člen
Ta odlok prične veljati 15. dan po objavi v MUV, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2004, razen določil točke E iz 8. in 9.člena, točke 3 iz 10. člena in 12. člena v povezavi z proizvodnjo električne energije v HE, ki se začnejo uporabljati s 1. 7. 2003.
Župan Občine Starše
Vili Ducman, s. r.
Številka: 015-03/2003-10
Datum: 18. junij 2003
»
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Starše
Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
Splošni akti občine
Akti poslovanja
Posamični akti
Naročništvo
Naročništvo
Pogoji uporabe
Portal Lex Localis
Cenik