Na podlagi zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06) ter v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 2006 je direktor družbe INFRA izvajanje investicijske dejavnosti d.o.o. dne 01.01.2006 sprejel:
PRAVILNIK O RAČUNOVODSTVU
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Računovodstvo zagotavlja podatke oziroma informacije o poslovni in finančni uspešnosti družbe ter o njenem premoženjskem in finančnem stanju za notranje in zunanje uporabnike informacij.
2. člen
Ta pravilnik ureja organiziranost in delovanje računovodstva za družbo INFRA izvajanje investicijske dejavnosti d.o.o.
3. člen
Družba nima odvisnih družb in torej ne sestavlja skupinskih (konsolidiranih) računovodskih izkazov.
4. člen
Družba upošteva pri pripravi računovodskih izkazov splošna pravila o vrednotenju: časovno neomejenost delovanja, dosledno stanovitnost in še posebej strogo nastanek poslovnega dogodka.
Družba se obravnava, kot da bo v dogledni prihodnosti še vedno poslovala in da imajo obdobni izidi, tudi letni, le relativno vrednost.
Računovodsko obravnavanje ekonomskih kategorij je v tem pravilniku jasno opredeljeno in se ne more spreminjati glede na trenutne poslovne koristi družbe. Če je v različnih obdobjih različno, je treba prikazati razloge za takšne spremembe in njihove posledice.
Računovodstvo obravnava spremembe ekonomskih kategorij skladno z nastankom poslovnih dogodkov. Da bi se torej poslovni izid izrazil vrednostno, morajo biti pri vsakem vzporejanju prihodkov in odhodkov prihodki obremenjeni samo z ustreznimi odhodki, ne glede na prejemke in izdatke.
Poslovodstvo družbe upošteva pri Izbiranju računovodskih usmeritev in odločanju o njih uporabi ter pri pripravljanju računovodskih izkazov zahteve po razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti.
Računovodski izkazi so razumljivi, če jih njihovi uporabniki razumejo brez težav.
Računovodski izkazi morajo vsebovati vse postavke, ki so dovolj pomembne, da lahko vplivajo na ocene in odločitve.
Informacije so ustrezne, če pomagajo uporabnikom pri njihovem poslovnem odločanju.
Informacije so bistvene, če lahko njih opustitev ali napačna navedba vpliva na njihovo poslovno odločanje.
Številni poslovni dogodki so povezani z negotovostjo, zato je treba računovodske usmeritve izbirati s primerno previdnostjo. Zanesljive informacije so brez pomembnih napak in pristranskih stališč.
Poslovni dogodki se obravnavajo v skladu z njihovo vsebino, ne zgolj glede na njihovo pravno obliko. Pri računovodskem pojasnjevanju listine je treba dati prednost vsebini pred obliko.
Z metodično enotnostjo se zagotavljajo primerljive postavke v računovodskih izkazih.
5. člen
Računovodstvo je sestavni del informacijskega sistema družbe. Sestoji iz
• računovodskega predračunavanja,
• računovodskega evidentiranja in obračunavanja (knjigovodstva),
• računovodskega nadziranja,
• računovodskega analiziranja in
• računovodskega informiranja.
6. člen
Računovodstvo pripravlja podatke oziroma informacije za notranje in zunanje uporabnike.
Notranji uporabniki računovodskih informacij so v skladu s standardi
• izvajalci posameznih nalog, ki morajo odločati o podrobnostih izvajanja,
• poslovodstvo družbe,
• upravljalni in nadzorni organi v družbi,
• zaposleni v družbi.
Zunanji uporabniki računovodskih informacij so v skladu s standardi
• lastniki družbe, ki niso člani njenih upravljalnih in/ali nadzornih organov (tudi možni vlagatelji kapitala),
• posojilodajalci (zlasti dajalci dolgoročnih, pa tudi kratkoročnih posojil),
• dobavitelji (zlasti dajalci dolgoročnih blagovnih, pa tudi kratkoročnih kreditov),
• kupci (zlasti glavni stalni kupci),
• država in
• javnost (tudi tekmeci).
7. člen
Ta pravilnik ureja organizacijo knjigovodenja in nadziranja v sklopu računovodstva.
8. člen
V posameznih poglavjih tega pravilnika se obravnavajo
• splošne določbe,
• organiziranost in delovanje računovodstva,
• knjigovodske listine in poslovne knjige,
• popis sredstev in obveznosti do virov sredstev,
• računovodski izkazi s pojasnili in poslovna poročila,
• hranjenje knjigovodskih listin, poslovnih knjig in letnih poročil,
• izkazovanje in vrednotenje postavk v računovodskih izkazih,
• razkritja (pojasnila) postavk v računovodskih izkazih,
• končne določbe.
9. člen
Vprašanja, ki jih ne ureja ta pravilnik, se rešujejo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in predpisi.
II. ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE RAČUNOVODSTVA
10. člen
Računovodstvo je organizirano v okviru finančno-računovodskega sektorja ( v nadaljevanju FRS) ter sestoji iz :
• računovodstva glavne knjige (finančnega računovodstva),
• računovodstva terjatev in obveznosti,
• računovodstva stroškov in učinkov,
• računovodstva osnovnih sredstev,
• računovodstva plač.
11. člen
Stroški in prihodki družbe se načrtujejo in spremljajo po stroškovnih (poslovnoizidnih) mestih.
Družba v skladu z 16. členom Akta o ustanovitvi, tč. 4.1.2 Pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja spodnje Save in SRS 35 vodi ločeno računovodsko evidenco, ki omogoča ločen obračun storitev, ki se izvajajo kot gospodarska javna služba, od storitev drugih dejavnosti.
Družba vse stroške/odhodke in prihodke evidentira v okviru posamezne dejavnosti (gospodarska javna služba, druge dejavnosti), ki je hkrati tudi poslovnoizidno mesto.
Večina prihodkov je neposrednih kar pomeni, da je že izvirno mogoče ugotoviti, na katero dejavnost se nanašajo. Neposredni prihodki se že na podlagi izstavljenih računov knjižijo neposredno na posamezno dejavnost.
Drugi prihodki in drugi odhodki kot so npr. prihodki od financiranja, pa se razdelijo na dejavnost praviloma po ključu neposrednih prihodkov od opravljenih storitev posameznih dejavnosti.
Tudi za večino stroškov velja, da so neposredni in da jih je mogoče že na podlagi knjigovodske listine (likvidiranega računa za material/storitve, porabljenih ur dela in obračuna plač, ipd.) knjižiti neposredno na tisto dejavnost, na katero se taki stroški nanašajo.
Posredni stroški/odhodki pa se na posamezno dejavnost prenašajo z uporabo sodil-ključev. Pri določanju ustreznih izkustvenih ključev za prenos teh stroškov/odhodkov odgovorne osebe družbe upoštevajo različne kriterije, npr. obseg dela, število zaposlenih, realizacija dejavnosti, obseg investicij in podobno.
12. člen
Dela in naloge ter odgovornosti posameznih zaposlenih v FRS so opredeljeni z organizacijskimi predpisi družbe.
Prav tako so z organizacijskimi predpisi opredeljene pristojnosti in odgovornosti drugih zaposlenih v družbi, ki sodelujejo z FRS.
III. KNJIGOVODSKE LISTINE IN POSLOVNE KNJIGE
Knjigovodske listine
13. člen
Knjigovodska listina se sestavi za vsak poslovni dogodek, ki se v zvezi s poslovanjem družbe pokaže v spremembi sredstev ali obveznosti do virov sredstev ali pa v nastanku odhodkov ali prihodkov.
Seznam notranjih knjigovodskih listin, ki jih družba vodi :
- nalog za knjiženje
- potni nalog
- obračun plač
- obračun pogodb o delu, sejnin
- obračun drugih prejemkov iz dela
- obračun stroškov po dejavnostih ( gospodarska javna služba, tržna dejavnost)
Seznam zunanjih knjigovodskih listin, ki jih družba vodi :
- prejeti računi dobaviteljev
- naročilnica
- dobavnica
- obračun obresti
- nalog za plačilo
- obračun zamudnih obresti
- odločbe in sklepi upravnih in občinskih organov
- odločbe in sklepov ministrstev
- prejeti predračuni
- prejeti računi za predplačilo
- izdani računi kupcem
- izpiski odprtih postavk
- opomini.
14. člen
Izvirno knjigovodsko listino o poslovnem dogodku sestavijo na kraju in ob času njegovega nastanka osebe, ki sodelujejo pri njem, vsebuje pa:
• podatke o družbi, pri kateri nastajajo poslovni dogodki, in o odgovornih osebah,
• podatke o poslovnem dogodku,
• v denarju izraženi obseg sprememb zaradi poslovnega dogodka,
• podatke o kraju in datumu izdaje knjigovodskih listin ter
• opredelitve oseb, pooblaščenih za podpisovanje takih knjigovodskih listin.
15. člen
Izpeljana knjigovodska listina je knjigovodska listina, sestavljena v knjigovodstvu oziroma računalniškem središču. Obravnava knjigovodske podatke, in sicer na podlagi knjigovodskih podatkov iz izvirnih knjigovodskih listin ali v zvezi s preknjižbami v poslovnih knjigah.
16. člen
Za vsako knjigovodsko listino, sestavljeno v družbi, osebe, odgovorne za njeno resničnost in verodostojnost, s svojimi podpisi potrdijo, da je prikaz poslovnega dogodka pravilen, skladen z določili tega pravilnika in se sme uporabiti pri knjigovodskem obravnavanju podatkov. Če izda knjigovodsko listino druga pravna ali fizična oseba, jo podpišejo odgovorne osebe, zadoščajo pa tudi faksimili podpisov. Izpeljane knjigovodske listine imajo praviloma samo podpis odgovorne osebe; če se pošljejo drugim pravnim ali fizičnim osebam, so lahko opremljene le s faksimilom podpisa.
Ce je knjigovodska listina sestavljena računalniško, se lahko namesto z lastnoročnim podpisom potrdi z elektronskim.
17. člen
Besedila in številke v knjigovodskih listinah se ne smejo popravljati tako, da bi postala njihova verodostojnost dvomljiva. Popravljajo se s prečrtavanjem prvotnih besedil oziroma številk. Popravek opravi oseba, ki je izdala knjigovodsko listino, in ga hkrati vnese na vse njene izvode. Blagajniške in druge listine, ki izpričujejo denarne poslovne dogodke, se sploh ne smejo popravljati, ampak se uničijo in se sestavijo nove.
18. člen
Knjigovodska listina mora biti pred knjiženjem opremljena z ustreznimi podlagami, ki utemeljujejo poslovni dogodek.
Pravilnost in točnost knjigovodskih listin preverja za to odgovorna oseba.
Oseba, pooblaščena za kontroliranje, preveri:
• ali je odgovorna oseba s svojim podpisom na listini potrdila, da je prikaz poslovnega dogodka v listini pravilen,
• ali je odgovorna oseba s svojim podpisom na listini potrdila odgovornost za stroške, ki jih je povzročil poslovni dogodek, in hkrati odredila, katero stroškovno mesto bremenijo,
• ali je pooblaščeni delavec izdal ustrezni pisni nalog za izplačilo.
Oseba, odgovorna za kontroliranje, s svojim podpisom potrdi, da je biio kontroliranje opravljeno in da je knjigovodska listina pravno veljavna.
Izdajanje knjigovodskih listin
19. člen
Knjigovodske listine izdajajo praviloma zaposleni, ki sodelujejo pri poslovnem dogodku .
Gibanje knjigovodskih listin
20. člen
Gibanje listin o prometu na računih družbe
Listine o prometu na računih družbe vsebujejo prejete izpiske o prometu na transakcijskem računu. Družba ima odprta dva transakcijska računa pri dveh poslovnih bankah. Vsa plačila se izvajajo v elektronski obliki, ravno tako so izpiski prometa na računu v elektronski obliki. Prejemajo jih v FRS, kjer jih samostojni ekonomist za računovodstvo vknjiži na ustrezne konte v analitičnih evidencah in v glavni knjigi. Nato se izpiski arhivirajo.
21. člen
Gibanje prejetih računov, dobropisovin bremepisov
Prejete račune, dobropise In bremepise (v nadaljevanju prejeti dokumenti) prejme s pošto tajnica družbe, kjer jih evidentira in jih dostavi direktorju oziroma njegovemu namestniku, ki pošto pregleda in posreduje v evidentiranje v FRS, ki je odgovoren za posredovanje prejetih dokumentov odgovorni osebi v kontrolo in podpis njihove verodostojnosti.
Gibanje izdanih računov, dobropisov, bremepisov
Izdani računi, dobropisi in bremepisi (v nadaljevanju izdani dokumenti) se v dveh izvodih izstavljajo v FRS , nato se en izvod pošlje kupcu, en izvod pa se v FRS skontira in vknjiži v analitične evidence in v glavno knjigo. Na izdanih dokumentih se označi, da so sknjiženi in se jih nato hrani v FRS.
22. člen
Nalogi za knjiženje morajo biti oštevilčeni z nepretrganim zaporedjem številk od 1 naprej za vsako poslovno leto, in sicer po tehle skupinah oziroma vrstah temeljnic:
1 - temeljnice,
2 - izpiski transakcijskih računov (ločeno po posamezni poslovni banki)
3 - prejeti računi ( ločeno za gospodarsko javno službo, tržne dejavnosti, investicije v posamezno HE v verigi HE na spodnji Savi)
4 - izdani računi (ločeno za gospodarsko javno službo, tržne dejavnosti)
Zunajbilančna evidenca
23. člen
Poslovni dogodki, zajeti v zunajbilančni evidenci, ob nastanku ne morejo imeti narave bilančnih postavk, ki bi vplivale na sredstva, obveznosti do virov sredstev, prihodke in odhodke. Druge lastnosti lahko imajo, vendar je treba nastanek poslovnega dogodka, zajetega v zunajbilančni evidenci, izpričati z verodostojno knjigovodsko listino (na primer: poroštvo R Slovenije za zavarovanje posojil najetih za financiranje vodne, državne in lokalne infrastrukture na vplivnem območju energetskega izkoriščanja spodnje Save)
Poslovne knjige
24. člen
Družba vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva. Vse poslovne knjige vodi računalniško.
25. člen
Temeljni knjigi, ki ju družba vodi, sta:
• dnevnik in
• glavna knjiga.
Pomožne knjige so analitične evidence in druge pomožne knjige. Analitične evidence so razčlenitve temeljnih kontov glavne knjige. V družbi se vodijo analitične evidence opredmetenih osnovnih sredstev, kupcev in dobaviteljev. Druge pomožne knjige, ki dopolnjujejo konte glavne knjige, so register opredmetenih osnovnih sredstev, knjiga prejetih in izdanih računov. Družba vodi pomožne knjige v datotekah.
26. člen
Podatki iz analitičnih evidence se vnašajo v glavno knjigo računalniško ali ročno.
27. člen
Razporeditev kontov v glavni knjigi temelji na vnaprej pripravljenem kontnem načrtu. Družba razčlenjuje predpisane knjižne skupine kontov glede na svoje potrebe, standarde in zahteve zunanjih uporabnikov računovodskih informacij (ter za davčne, statistične in podobne namene).
Šifra konta v kontnem načrtu je sestavljena takole:
• knjižni razred od 0 do 9,
• knjižna skupina kontov od 00 do 99,
• temeljni konto od 000 do 999 in
• razčlenitev temeljnega konta (analitični konti) od 000000 do 999999.
28. člen
Poslovne knjige se odpirajo in zaključujejo vsako poslovno leto. Izjemi sta register opredmetenih osnovnih sredstev in analitična evidenca opredmetenih osnovnih sredstev, katerih odpiranje in zaključevanje nista vezani na poslovno leto. Ti poslovni knjigi sta odprti in se vodita, dokler se opredmetena osnovna sredstva uporabljajo.
Po vseh knjižbah za poslovno leto in kontroli izkazanih stanj se poslovne knjige zaključijo.
Glavno knjigo in dnevnik, vodena računalniško, je treba ob koncu poslovnega leta zaključiti, odtisniti, zvezati in odložiti. Poslovne knjige se zaključujejo računalniško.
Prav tako je treba ob koncu poslovnega leta zaključiti, odtisniti, zvezati in odložiti pomožne knjige kupcev in dobaviteljev. Preostale pomožne knjige je treba shraniti na nosilcih podatkov, zavarovanih pred izbrisom in drugimi poškodbami.
IV. POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV
29. člen
Družba pri popisu sredstev in obveznosti do njihovih virov upošteva določila zakona o gospodarskih družbah, slovenskih računovodskih standardov in tega pravilnika.
Najmanj enkrat letno je treba preveriti ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem. Stanje aktivnih in pasivnih postavk se popiše s stanjem 31. decembra, kar se smatra za redni letni popis.
V družbi so predmet popisa:
- sredstva, in sicer: opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, drobni inventar v uporabi, nepremičnine, oprema in druga opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi, denarna sredstva na računih, terjatve, časovne razmejitve,
- obveznosti do virov sredstev, in sicer: kapital, dolgovi, dolgoročne rezervacije, časovne razmejitve.
Popis sredstev in obveznosti pa je potreben tudi ob prevzemu in predaji dolžnosti, ob statusnih spremembah, ob začetku postopka likvidacije in stečaja ter v drugih primerih, določenih z zakonom.
30. člen
Predlog za imenovanje v popisne komisije in terminski plan izvedbe popisa poda direktor družbe in ga najkasneje do 31. decembra tekočega poslovnega leta posreduje vodjem sektorjev v družbi. Vodje sektorjev so odgovorni, da sezname delavcev razporejenih v popisne komisije pregledajo in potrdijo, da bodo v času izvedbe popisa ustrezno organizirali delo v svojem sektorju.
Družba sestavi popisne komisije za popis:
- opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev,
- drobnega inventarja v uporabi,
- denarnih sredstev na računih, terjatev in dolgov, časovnih razmejitev, kapitala in dolgoročnih rezervacij,
- nepremičnin, opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev v gradnji oziroma izdelavi.
Poleg popisnih komisij se imenuje tudi centralna popisna komisija, katere naloga je predvsem usklajevanje dela popisnih komisij in zavzemanje za približno enaka stališča pri ugotovljenih razlikah med knjižnim in dejanskim stanjem. Centralna popisna komisija poskrbi, da posamezne popisne komisije, v skladu s terminskim planom, izvajajo letni popis in da je pravočasno sestavljeno in predano Poročilo o opravljenem letnem popisu.
31. člen
V popisne komisije ne smejo biti imenovani računovodski delavci, ki vodijo evidence o posameznih vrstah sredstev in obveznosti, ravno tako ne smejo biti člani popisnih komisij osebe, ki so materialno odgovorne za sredstva in obveznosti, ki se popisujejo, lahko pa so imenovani v katerokoli drugo popisno komisijo.
32. člen
S sklepom direktorja so popisne komisije imenovane, ravno tako pa je s strani direktorja potrjen terminski plan izvedbe popisa.
33. člen
Pred pričetkom popisa je potrebno v FRS, in sicer v knjigovodstvu opredmetenih osnovnih sredstev in knjigovodstvu kupcev in dobaviteljev zaradi lažjega, hitrejšega in pravilnega popisa sredstev in obveznosti do virov sredstev pripraviti ustrezne popisne liste in pripraviti sredstva tako, da so dostopna popisni komisiji, da jih bo lahko merila, štela, tehtala in podobno. FRS mora zagotoviti tudi ažuriranje prometa sredstev v času izvedbe popisa, da je mogoča natančna primerjava med knjigovodskim in dejanskim stanjem.
Popisni listi smejo vsebovati samo podatke o sredstvih, nikakor pa ne količine in vrednosti.
FRS ne sme dajati popisnim komisijam knjigovodskih podatkov o količinah, dokler se ne prepričajo, da je popis sredstev in obveznosti končan.
34. člen
Popisne komisije najprej opravijo količinski popis, ki zajema:
- ugotavljanje, merjenje, preštevanje in natančnejše opisovanje sredstev ter vpisovanje količinskih podatkov v popisne liste
- podpisovanje popisnih listov,
- vpisovanje količinskih sprememb med dnevom popisa in dnevom, s katerim se opravi uskladitev.
Člani popisnih komisij odgovarjajo, da je dejansko stanje s popisom natančno ugotovljeno, da so popisne liste pravilno izpolnjene, da je popis opravljen pravočasno in da je poročilo o njem pravilno in pravočasno oddano centralni popisni komisiji.
Popisne komisije so dolžne s svojim delom kar najmanj ovirati normalno delo.
35. člen
Po popisu sestavi komisija zapisnik o popisu, v katerem mora predvsem ugotoviti vzroke za morebitne primanjkljaje in presežke. Poročilo naj vsebuje:
- predloge za izločitev dotrajanih opredmetenih osnovnih sredstev,
- predloge za morebitne premestitve opredmetenih osnovnih sredstev (sprememba
nahajališča)
- predloge za knjiženje primanjkljajev in presežkov (v breme delavcev, odgovornih oseb, družbe)
- pripombe in pojasnila, ki imajo v rokah materialne in denarne vrednosti, o ugotovljenih razlikah ter druge pripombe,
- predloge ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti pri uporabi sredstev, raziskati vzroke razlik med dejanskim in knjigovodskim stanjem, predlog organu upravljanja za morebitne potrebne izboljšave, da ne bi zaradi enakih vzrokov v prihodnje nastajale popisne razlike.
Pravilnost zapisnika s svojim podpisom potrdi predsednik in člani popisne komisije in šele nato se zapisnik odda centralni popisni komisiji.
36. člen
Centralna popisna komisija sestavi Poročilo o opravljenem letnem popisu na podlagi zapisnikov vseh popisnih komisij, ki ga ravno tako podpiše in ga predloži v obravnavo kolegiju direktorja družbe.
37. člen
Zapisniki popisnih komisij so sestavni del Poročila o opravljenem letnem popisu in podlaga za knjiženje. Popisne razlike se vknjižijo v poslovne knjige šele po sklepu direktorja družbe, in sicer po stanju na dan popisa.
V. RAČUNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN POSLOVNA POROČILA
38. člen
Poslovno leto je enako koledarskemu.
39. člen
V skladu s 54. in 57. členom zakona o gospodarskih družbah mora družba sestaviti letno poročilo. Sestavljeno je iz računovodskega in poslovnega poročila, računovodsko poročilo pa sestoji iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida, izkaza denarnih tokov, izkaza gibanja kapitala in priloge s pojasnili k izkazom.
Poslovno poročilo mora podati pošten prikaz (uravnoteženo in celovito analizo) razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, tudi informacije glede varstva okolja in delavcev ter ustrezno sklicevanje na zneske v računovodskih izkazih in potrebna dodatna pojasnila.
Družba vključi v poslovno poročilo tudi opis bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim je izpostavljena. Prikaže cilje in ukrepe upravljanja svojih finančnih tveganj, tudi ukrepe za zavarovanje vseh najpomembnejših vrst načrtovanih transakcij, ter svojo izpostavljenost cenovnim, kreditnim, likvidnostnim tveganjem in tveganjem v zvezi z denarnim tokom.
V poslovnem poročilu se predstavijo tudi pomembnejši dogodki po koncu poslovnega leta, pričakovani razvoj družbe, aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja družbe.
Družba vključi v poslovno poročilo tudi izjavo o upravljanju družbe, tudi zakonsko zahtevana pojasnila glede uporabe kodeksa pri svojem poslovanju.
Družba sestavlja tudi četrtletna poročila v skrajšani obliki. Ta poročila morajo vsebovati poslovno poročilo in računovodske izkaze. Računovodski izkazi v teh poročilih vsebujejo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida s pojasnili in razčlenitev stroškov po stroškovnih mestih, denarni tok in izkaz gibanja kapitala.
Letno poročilo in četrtletna poročila se, na podlagi ažurno dostavljenih poročil posameznih sektorjev v družbi, pripravijo v FRS in se v zakonsko določenih rokih predložijo organom upravljanja družbe.
Obvezni letni računovodski izkazi družbe so:
• bilanca stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov ob koncu poslovnega leta,
• izkaz poslovnega izida, ki prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid v poslovnem letu,
• izkaz denarnih tokov, ki prikazuje spremembe v stanju denarnih sredstev,
• izkaz gibanja kapitala, ki prikazuje spremembe sestavin kapitala v poslovnem letu.
V skladu s SRS 35 javno podjetje vodi ločene računovodske evidence za opravljanje gospodarske javne službe in ostale tržne dejavnosti.
40. člen
Pojasnila k računovodskim izkazom morajo vsebovati podatke in pojasnila, ki jih opredeljuje zakon o gospodarskih družbah, ter razkritja v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Pojasnila so v VIII. poglavju tega pravilnika.
41. člen
Oblika bilance stanja je določena v SRS 24.4; teoretično možne postavke, ki v družbi ne prihajajo v poštev, se ne prikazujejo. Družba postavke iz SRS 24.4 za svoje potrebe še bolj razčleni.
Postavke v bilanci stanja so prikazane po neodpisani - knjigovodski vrednosti kot razliki med celotno vrednostjo in popravkom vrednosti.
Razkritja k bilanci stanja vključujejo (dejansko oziroma prevrednoteno) nabavno vrednost ter popravek vrednosti posameznih kategorij neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev ob koncu poslovnega leta. V prilogi se tudi pojasni, katera opredmetena osnovna sredstva so pridobljena na podlagi finančnega najema.
Posebna razpredelnica v prilogi k bilanci stanja prikazuje za posamezne kategorije osnovnih sredstev njihove začetne knjigovodske vrednosti, pridobitve, prekvalifikacije, odtujitve in amortizacijo v poslovnem letu ter prevrednotovalna doknjiženja ob koncu poslovnega leta, ki da končno knjigovodsko vrednost.
42. člen
Oblika izkaza poslovnega izida, izbrana za družbo, je v SRS 25.5 opredeljena kot različica I; teoretično možne postavke, ki v družbi ne prihajajo v poštev, se ne prikazujejo.
Družba mora v prilogi pojasniti stroške po funkcionalnih skupinah, kot so nabavna vrednost prodanega blaga, proizvajalni stroški prodanih proizvodov, stroški prodajanja in stroški splošnih dejavnosti, vse z vštetimi ustreznimi stroški amortizacije.
43. člen
Oblika izkaza denarnih tokov, izbrana za družbo, je opredeljena v standardih kot različica I, sestavljena po neposredni metodi (SRS 26.2). Podatki za denarne tokove pri poslovanju, naložbenju in financiranju se pridobivajo iz poslovnih knjig družbe.
Družba postavke iz SRS 26.6 za svoje potrebe še bolj razčleni.
V prilogi k izkazu se prikažejo spremembe na strani naložbenja in financiranja brez posredovanja denarnih sredstev v skladu s SRS 26.12.
Denarni ustrezniki so tiste naložbe, ki jih je mogoče hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvori v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno; družba kot takšne opredeljuje dobroimetje na transakcijskem računu.
44. člen
Oblika izkaza gibanja kapitala, izbrana za družbo, je opredeljena v standardih kot različica I (SRS 27.2) v obliki sestavljene razpredelnice sprememb vseh sestavin kapitala (SRS 27.3.b). Poseben dodatek k izkazu gibanja kapitala je prikaz "bilančnega dobička" ali "bilančne izgube" (SRS 27.9).
VI. HRANJENJE KNJIGOVODSKIH LISTIN, POSLOVNIH KNJIG IN LETNIH POROČIL
45. člen
Knjigovodske listine se hranijo takole:
• letni računovodski izkazi in končni obračuni plač zaposlenih ter izplačilne liste za obdobja, za katera ni končnih obračunov plač, trajno;
• knjigovodske listine, na podlagi katerih se knjiži, in z zakonom predpisane listine pet let,
• knjigovodske listine plačilnega prometa v pooblaščenih finančnih institucijah tri leta,
• prodajni in kontrolni bloki, pomožni obračuni in podobne knjigovodske listine dve leti.
Družba hrani knjigovodske listine v papirni obliki. Knjigovodske listine se redno odlagajo v glavnem in pomožnih knjigovodstvih, kjer so se prej evidentirale, najkasneje v 3 dneh po evidentiranju.
46. člen
Knjigovodske listine se odlagajo v registratorje z označbo njegove vsebine: firma družbe, vrsta knjigovodskih listin, zaporedne številke listin (od ... do), obdobje oziroma leto, na katero se nanašajo.
Po končani reviziji letnih računovodskih izkazov se knjigovodske listine prenesejo iz priročnega računovodskega arhiva v osrednji arhiv; takrat se sestavi zapisnik, ki vsebuje firmo družbe ter kraj in datum predaje, imena oseb, navzočih pri predaji, popis predanih listin, opis urejenosti in opremljenosti predanih listin, druge pripombe navzočih ter podpise prejemnikov in izročiteljev.
Za urejeno odlaganje knjigovodskih listin in vodenje priročnega računovodskega arhiva je odgovoren samostojni ekonomist za računovodstvo. Po zapisniškem prenosu knjigovodskih listin v osrednji arhiv odgovarja zanje tajnica družbe.
47. člen
Poslovne knjige se hranijo takole:
• glavna knjiga in dnevnik trajno,
• pomožne knjige pet let.
Po končani reviziji letnih računovodskih izkazov se poslovne knjige zapisniško predajo v osrednji arhiv družbe.
Dnevnik se odtisne najmanj enkrat letno, ob koncu poslovnega leta.
48. člen
Družba je dolžna hraniti letna poročila v skladu z zakonom.
VII. IZKAZOVANJE IN VREDNOTENJE POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH
49. člen
Pri Izkazovanju in vrednotenju postavk se neposredno uporabljajo standardi, razen pri vrednotenju postavk, pri katerih dajejo standardi družbi možnost izbire med različnimi načini vrednotenja.
Opredmetena osnovna sredstva
50. člen
Družba v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev všteva stroške izposojanja (interklarne obresti).
51.a člen
Družba samostojno določa letne amortizacijske stopnje glede na dobo koristnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva. Ta je odvisna od
• pričakovanega fizičnega izrabljanja,
• pričakovanega tehničnega staranja,
• pričakovanega ekonomskega staranja,
• pričakovanih zakonskih ali drugih omejitev uporabe.
Kot dobo koristnosti posameznega sredstva je treba upoštevati dobo, ki bi bila glede na posameznega izmed naštetih dejavnikov najkrajša.
Dobo koristnosti in ocenjeno preostalo vrednost opredelijo odgovorne osebe. Odgovorne osebe tudi presodijo, ali gre za opredmeteno osnovno sredstvo z veliko nabavno vrednostjo ter o njeni razporeditvi na dele, če imajo različne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva. V takem primeru opredelijo te dele in jim določijo dobe koristnosti oziroma v primeru različnih vzorcev uporabe različne metode amortiziranja.
Družba letno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših postavkah opredmetenih osnovnih sredstev, amortizacijske stopnje pa glede na to preračuna za sedanja in bodoča obdobja, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen. Učinek take spremembe opiše v sporočilu v obračunskem obdobju, v katerem pride do nje. Prav tako letno preverja preostalo vrednost.
52. člen
Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja.
Amortizacija se obračunava posamično in se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je opredmeteno osnovno sredstvo razpoložljivo za uporabo.
53. člen
Kot opredmetena osnovna sredstva, usposobljena za uporabo, se štejejo tudi vrste drobnega inventarja, katerih doba koristnosti je daljša od leta dni.
Kot opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi se štejejo tudi pripadajoči nadomestni deli.
54. člen
Če družba vzame opredmeteno osnovno sredstvo v finančni najem, se v pogodbi, ki jo sklene z najemodajalcem, zapiše, da gre za finančni najem. Navedejo se tudi vsi podatki, potrebni za evidentiranje opredmetenih osnovnih sredstev, pridobljenih na podlagi finančnega najema, v računovodstvu družbe (poštena vrednost ali sedanja vrednost najmanjše vsote najemnin, z najemom povezana obrestna mera, če jo je moč določiti, in drugi potrebni podatki.)
55. člen
V nabavni vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbi, so zajeti stroški, ki se nanašajo neposredno nanj, in tisti splošni stroški gradnje ali izdelave, ki mu jih lahko pripišemo.
55.a člen
Družba uporablja model nabavne vrednosti in torej vodi opredmetena osnovna sredstva po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitev.
Prevrednotovanje - slabitev opredmetenih osnovnih sredstev
55.b člen
Preverjanje oslabitve se določi na podlagi bistvenega sredstva z najdaljšo dobo koristnosti; kot bistveno sredstvo družba določi sredstvo, katerega nabavna vrednost je več kot 30 % vseh nabavnih vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev .
Družba mora zaradi oslabitve prevrednotiti opredmetena osnovna sredstva praviloma takoj, sicer pa najmanj takrat, ko njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo za več kot 30%. Kot nadomestljiva vrednost se upošteva poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je večja.
Za bistveno spremembo okoliščin poslovanja se šteje taka, zaradi katere se predpostavke, uporabljene pri ocenitvi vrednosti pri uporabi in poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, spremenijo za več kot 30 % v enem letu.
Kot denar ustvarjajoče enote družba določa vsa opredmetena osnovna sredstva.
Posebna skupina za vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev oceni, ali obstajajo znamenja oslabitve sredstva ali denar ustvarjajoče enote ter v obdobjih med ocenitvami pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti najmanj na koncu poslovnega leta za pomembne skupine opredmetenih osnovnih sredstev presoja njihovo nadomestljivo vrednost takole:
preveri predpostavke, uporabljene pri ocenitvi vrednosti pri uporabi; če se niso spremenile za več kot 30% v enem letu , sklepa, da se vrednost sredstev pri uporabi ni bistveno spremenila;
preveri pošteno vrednost, zmanjšano za stroške prodaje teh sredstev, na način, ki temelji na slovenskih poslovnofinančnih standardih.
Skupine opredmetenih osnovnih sredstev v družbi so :
• zemljišča,
• zgradbe,
• proizvajalno opremo in
• drugo opremo.
Pomembne skupine opredmetenih osnovnih sredstev so tiste, katerih vrednosti pred ugotovitvijo nadomestljivih vrednosti presegajo 30% knjigovodske vrednosti vseh opredmetenih osnovnih sredstev.
56. člen
Kasneje nastale stroške v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom lahko izkazujemo kot
• stroške vzdrževanja,
• zmanjšanje popravka vrednosti sredstva,
• povečanje nabavne vrednosti sredstva.
Odgovorna oseba zapiše opredelitev na prejeti dobaviteljev račun in se podpiše.
Merila, ki jih uporablja družba pri opredelitvi kasneje nastalih stroškov v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi:
- Kot stroški vzdrževanja se izkazujejo stroški, potrebni za vzdrževanje osnovnih sredstev v dobi koristnosti.
- Kot zmanjšanje popravka vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva se izkazujejo stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe koristnosti osnovnega sredstva.
- Kot povečanje nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva se izkazujejo stroški, ki povečujejo bodoče koristi sredstva v primerjavi z ocenjenimi.
57. člen
Če se od uporabe ali odtujitve opredmetenega osnovnega sredstva ne pričakujejo več prihodnje gospodarske koristi, mora odgovorna oseba sporočiti računovodstvu najkasneje v treh dneh.
Če se opredmeteno osnovno sredstvo ne uporablja trajno, čeprav je še uporabno, mora odgovorna oseba o tem sporočiti v računovodstvo ter navesti pošteno vrednost tega sredstva, zmanjšano za stroške prodaje. Oseba, odgovorna za knjigovodsko spremljanje opredmetenih osnovnih sredstev, je dolžna to sredstvo izkazati po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje - po tisti, ki je manjša.
Če se bo opredmeteno osnovno sredstvo prodalo, mora FRS skupaj s pravnikom družbe pripraviti licitacijo oziroma opredmeteno osnovno sredstvo drugače ustrezno odtujiti. Osnovno sredstvo se prerazvrsti med nekratkoročna sredstva za prodajo, najkasneje v treh dneh po sprejetju odločitve uprave. Navede se tudi ocena poštene vrednosti tega sredstva, zmanjšana za predvidene stroške prodaje.
Oseba, odgovorna za knjigovodsko spremljanje opredmetenih osnovnih sredstev , po potrebi evidentira oslabitev in prerazvrsti sredstvo iz opredmetenih osnovnih sredstev med nekratkoročna sredstva za prodajo po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje - po tisti, ki je manjša.
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
58. člen
Družba uporablja model nabavne vrednosti in torej vodi neopredmetena sredstva po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitev.
58.a člen
Družba samostojno določa letne amortizacijske stopnje glede na dobo koristnosti posameznega neopredmetenega dolgoročnega sredstva s končno dobo koristnosti.
Dobo koristnosti opredeli odgovorna oseba.
59. člen
Amortizacija se obračunava posamično.
Amortizacija se začne z datumom, ko je neopredmeteno sredstvo na razpolago za uporabo.
Prevrednotovanje neopredmetenih sredstev
60. člen
Pri pomembnih neopredmetenih sredstvih, katerih vrednost presega 30 % vrednosti vseh neopredmetenih sredstev, če so ta vsaj 30 % vrednosti vseh sredstev, družba preverja nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje čista vrednost pri uporabi, ki se oceni na podlagi bodočih denarnih tokov. Oslabitev se evidentira praviloma takoj oziroma ko je tako ugotovljena nadomestljiva vrednost za več kot 30 % manjša od knjigovodske vrednosti teh sredstev.
Družba ugotavlja nadomestljive vrednosti, tako da jih da oceniti pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti ter nato vsakih 7-10 let oziroma prej, če se okoliščine poslovanja bistveno spremenijo.
Posebna skupina za vrednotenje neopredmetenih sredstev v obdobjih med cenitvami pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti najmanj na koncu poslovnega leta presoja nadomestljivo vrednost pomembnih skupin neopredmetenih sredstev, tako da preveri predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju vrednosti pri uporabi; če se niso spremenile za več kot 30% v enem letu,družba sklepa, da se vrednost sredstev pri uporabi ni bistveno spremenila.
Posebna skupina za vrednotenje neopredmetenih sredstev tudi ob koncu vsakega poslovnega leta preveri, ali so neopredmetena sredstva z nedoločenimi dobami koristnosti in neopredmete-na sredstva, ki se še ne uporabljajo, oslabljena, in o tem sporoči računovodstvu najkasneje do 31. januarja za preteklo leto.
60.a člen
Če se bo neopredmeteno dolgoročno sredstvo prodalo, mora FRS skupaj s pravnikom družbe pripraviti licitacijo oziroma sredstvo drugače ustrezno odtujiti. Neopredmeteno dolgoročno sredstvo se prerazvrsti med nekratkoročna sredstva, najkasneje v treh dneh po sprejetju odločitve uprave o prodaji , z navedbo ocene poštene vrednosti tega sredstva, zmanjšano za predvidene stroške prodaje. Oseba, odgovorna za knjigovodsko spremljanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev, po potrebi evidentira oslabitev in prerazvrsti sredstvo iz neopredmetenih dolgoročnih sredstev med nekratkoročna sredstva za prodajo po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje - po tisti, ki je manjša.
Naložbene nepremičnine
61. člen
Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe. Povzroča denarne tokove, ki so močno odvisni od drugih sredstev, ki jih poseduje družba. Presojo o tem, ali gre za naložbeno nepremičnino, tudi v primeru gradnje ali razvijanja za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine ter v primerih prenosov na konte naložbenih nepremičnin ali z njih opravi odgovorna oseba. Kot naložbena nepremičnina se določi
• zemljišče, posedovano za povečevanje vrednosti dolgoročne naložbe, ne za prodajo v bližnji prihodnosti v rednem poslovanju;
• zemljišče, za katero družba ni določila prihodnje uporabe;
• zgradba v lasti ali finančnem najemu, oddana v enkratni ali večkratni poslovni najem;
• prazna zgradba, posedovana za oddajo v enkratni ali večkratni poslovni najem,
ter
• v primerih, ko je glede na opredelitev sredstev en del nepremičnine naložbena nepremičnina in drugi opredmeteno osnovno sredstvo, vendar ju ni mogoče ločeno prodati, se opredeli celotno sredstvo kot naložbena nepremičnina, če je del, ki je opredmeteno osnovno sredstvo, nepomemben oziroma pomeni manj kot 30% vrednosti sredstva,sicer se celotno sredstvo izkaže kot opredmeteno osnovno sredstvo;
• v primerih, ko družba opravlja postranske storitve najemnikom nepremičnin, ki jih poseduje, opredeli takšne nepremičnine kot naložbene, če so te storitve kot celota nepomembna sestavina krovnega dogovora oziroma pomenijo največ 20% vseh prihodkov iz tega dogovora .
61.a člen
Družba meri naložbene nepremičnine po modelu nabavne vrednosti.
Dolgoročne finančne naložbe
62. člen
FRS na listini, ki spremlja prevzem oziroma nabavo finančne naložbe, določi, katera finančna naložba je dolgoročna in katera kratkoročna ter v katero skupino finančnih naložb se uvrsti, ter to s podpisom potrdi. Finančne naložbe se uvrstijo v tele skupine:
• finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
• finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,
• finančne naložbe v posojila ali
• za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.
Kapitalske naložbe v odvisna podjetja, ki ne kotirajo na borzi, se merijo po nabavni vrednosti.
V skladu s SRS 3.10 je dolgoročna finančna naložba finančna naložba, ki naj bi se obdržala več kot leto dni in s katero naj se ne bi trgovalo.
Pri obračunavanju običajnih nakupov in prodaj finančnih naložb družba upošteva datum trgovanja.
Vrednotenje dolgoročnih finančnih naložb
62.a člen
Ob začetnem pripoznanju se finančna naložba izmeri po pošteni vrednosti. Začetni pripoznani vrednosti se prištejejo še stroški posla, ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva (razen pri sredstvu, ki je uvrščeno v skupino sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida). Družba uvršča vse kapitalske naložbe, razen naložb v odvisna podjetja, ki ne kotirajo na borzi, v skupino finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo. Spremembo poštene vrednosti finančne naložbe v vrednostne papirje izkaže, če je njihova dokazana poštena vrednost, to je cena, objavljena na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, drugačna od njihove knjigovodske vrednosti, in sicer če jo presega, kot povečanje ustreznega presežka iz prevrednotenja, če pa je manjša od knjigovodske, kot zmanjšanje ustreznega presežka iz prevrednotenja. Preveri tudi morebitno oslabitev, ki jo evidentira v skladu z 62.b členom tega pravilnika.
Prevrednotovanje - slabitev finančnih naložb
62.b člen
FRS mora najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo letnih računovodskih izkazov, preveriti ustreznost izkazane velikosti posamezne finančne naložbe. Če kaka finančna naložba izgublja vrednost (na primer zaradi neuspešnega poslovanja družbe, v kateri je naša družba kapitalsko udeležena, ali slabše plačilne sposobnosti družbe, ki ji je naša družba dala posojila, in podobno), presodi, v kolikšen popravek njene začetno izkazane vrednosti je treba oblikovati v breme prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Prav tako mora odrediti delni ali celotni odpis finančne naložbe neposredno v breme prevrednotovalnih finančnih odhodkov, kakor hitro nastanejo razlogi za to. Vrednost najmanj ob koncu leta presoja FRS. Če je bila pri finančnih naložbah, ki jih je treba oslabiti, v preteklosti evidentirana okrepitev - povečanje poštene vrednosti, se oslabitev najprej evidentira v breme ustreznega presežka iz prevrednotenja.
62.c člen
Če se bo dolgoročna finančna naložba prodala, mora FRS Izvesti potrebne postopke. Dolgoročna finančna naložba se prerazvrsti med nekratkoročna sredstva za prodajo najkasneje v treh dneh po sprejetju odločitve uprave o prodaji z navedbo ocene poštene vrednosti tega sredstva, zmanjšano za predvidene stroške prodaje. Oseba, odgovorna za knjigovodsko spremljanje dolgoročnih finančnih naložb, po potrebi evidentira oslabitev in prerazvrsti naložbo iz dolgoročnih finančnih naložb med nekratkoročna sredstva za prodajo po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje - po tisti, ki je manjša.
Terjatve
63. člen
FRS zagotovi, med drugim s sestavitvijo ustreznega kontnega načrta, da se v zvezi z vrstami in načini izkazovanja terjatev v družbi upoštevajo SRS od 5.1 do 5.10.
Prevrednotovanje terjatev
64. člen
Odgovornim osebam (za terjatve do kupcev) oziroma (za druge terjatve) je naloženo, da najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo letnega obračuna poslovanja, preverijo ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve. Vrednosti terjatev na dan bilance stanja se presodijo in sporočijo v računovodstvo najkasneje do 31. januarja, za potrebe sestavitve računovodskih izkazov za preteklo poslovno leto.
Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celotnem znesku, je treba izkazati kot dvomljive, če se zaradi njih začne sodni postopek, pa kot sporne in obračunati popravek njihove vrednosti v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, pri tem pa upoštevati, da morajo biti prikazane z utemeljenim poplačljivim zneskom Glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju lahko odgovorna oseba določi stopnjo (odstotek) od prihodkov iz prodaje na kredit, po kateri (katerem) nato družba vračunava zneske odpisa terjatev v breme odhodkov poslovanja in v dobro ustreznega popravka vrednosti terjatev.
Za kasnejše odpise terjatev so potrebne ustrezne dokazne listine: zavrnitev potrditve stanj terjatev, sodna odločba, sklep prisilne poravnave, sklep stečajnega postopka in druge.
Kratkoročne finančne naložbe
65. člen
FRS zagotovi, med drugim s sestavitvijo ustreznega kontnega načrta, da se v družbi upoštevajo določila SRS 3.6 v zvezi z vrstami in načini izkazovanja finančnih naložb ter da se zagotovijo informacije, potrebna za razkrivanje v letnem računovodskem poročilu in za druge potrebe.
Ročnost naložbe in uvrstitev naložbe v ustrezno skupino se določita v skladu z 61. členom tega pravilnika.
Vrednotenje in slabitev kratkoročnih finančnih naložb
66. člen
Pri merjenju kratkoročnih finančnih naložb družba upošteva 62.b in 62.c člen tega pravilnika.
Denarna sredstva
67. člen
Izkazovanje denarnih sredstev v skladu s SRS od 7.1 do 7.8 zagotovi FRS, med drugim s sestavitvijo ustreznega kontnega načrta.
Kapital
68. člen
Celotni kapital družbe sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta.
Dolgoročni dolgovi
69. člen
Izkazovanje dolgoročnih dolgov v skladu s SRS od 9.2 do 9.6 zagotovi FRS, med drugim s sestavitvijo ustreznega kontnega načrta.
Merjenje dolgoročnih dolgov
69.a člen
Dolgovi, ki se obrestujejo in pri katerih se dejanska oziroma dogovorjena obrestna mera ne razlikuje pomembno od efektivne obrestne mere, se v bilanci stanja izkažejo po začetni pripoznani vrednosti, zmanjšani za odplačila. Dogovorjena obrestna mera se ne razlikuje pomembno od efektivne obrestne mere, če razlika ni več kot 10%.
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
70. člen
Družba pripozna rezervacije, ko so zanje izpolnjeni pogoji v skladu s SRS 10.6, in sicer v breme ustreznih stroškov oziroma odhodkov. Odgovorna oseba preveri, ali so izpolnjeni pogoji za pripoznanje rezervacij, vključno s posredno obvezo potrdi obstoj rezervacije, njen namen, znesek, vrsto stroškov oziroma odhodkov, ki jih oblikovanje rezervacij bremeni, in ročnost rezervacije oziroma predvideni rok poravnave obveznosti (razen za rezervacije za jamstva).
Družba pripozna dolgoročne pasivne časovne razmejitve za dolgoročno odložene prihodke, če bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Odgovorna oseba potrdi obstoj dolgoročne pasivne časovne razmejitve, njen namen, znesek, vrsto stroškov oziroma odhodkov, katerih pokrivanju so namenjeni odloženi prihodki, ter v kolikšni velikosti in v katerih obdobjih.
71. člen
Oseba iz prejšnjega člena je odgovorna ne le za oblikovanje posameznih zneskov rezervacij ampak tudi za odobravanje njih črpanja In za odpravljanje rezervacij, kadar je objektivno ugotovljeno, da niso več potrebne. Za odobravanje črpanja lahko pooblasti drugo osebo.
Kratkoročni dolgovi
72. člen
Izkazovanje kratkoročnih dolgov v skladu s SRS od 11.2 do 11.6 zagotovi FRS, med drugim s sestavitvijo ustreznega kontnega načrta.
Kratkoročne časovne razmejitve
73. člen
V aktivnih kratkoročnih časovnih razmejitvah so zajeti kratkoročno odloženi stroški (odhodki) in prehodno nezaračunani prihodki, v pasivnih kratkoročnih časovnih razmejitvah pa vnaprej vračunani stroški (odhodki) in kratkoročno odloženi prihodki. V računovodstvu je treba te vrste razmejitev izkazovati ločeno in jih razčlenjevati na pomembnejše vrste.
Izpolnjevanje zahtev, naštetih v prvem odstavku tega člena, zagotovi FRS, med drugim s sestavitvijo ustreznega kontnega načrta.
Knjigovodsko spremljanje kratkoročnih časovnih razmejitev je naloženo FRS.
Odhodki
74. člen
Izkazovanje odhodkov v skladu s SRS od 17.2 do 17.8 in 35.15 do 35.18 zagotovi FRS, med drugim s sestavitvijo ustreznega kontnega načrta.
Prihodki
75. člen
Izkazovanje prihodkov v skladu s SRS od 18.2 do 18.9 in 35.19 do 35.22 zagotovi FRS, med drugim s sestavitvijo ustreznega kontnega načrta.
75.a člen
Prihodki od prodaje se izkazujejo, če so izpolnjeni tile pogoji (poleg temeljnih pogojev, da je verjetno, da bodo gospodarske koristi, povezane s poslom, pritekale v podjetje in da je njihov znesek mogoče zanesljivo oceniti):
• podjetje prenese na kupca vse pomembne koristi in tveganja, ki izhajajo iz lastništva;
• podjetje ne sodeluje pri poslovodenju niti toliko, kolikor je običajno zaradi lastništva, niti dejansko ne odloča o prodanih proizvodih oz storitvah;
• stroške, ki so nastali ali bodo nastali v zvezi s poslom, je mogoče zanesljivo izmeriti.
VIII. RAZKRITJA (POJASNILA) POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH
Pojasnila v skladu z zahtevami zakona o gospodarskih družbah
76. člen
Poleg podatkov in pojasnil, ki jih mora obsegati priloga k izkazom po drugih členih osmega poglavja zakona o gospodarskih družbah mora priloga vsebovati tele podatke in pojasnila :
• metode vrednotenja postavk v letnih računovodskih izkazih in metode odpisov vrednosti ter tečaj in način preračuna v domačo valuto (1. točka prvega odstavka 69. člena);
• podatke o družbah, v katerih ima družba najmanj 20-odstotni kapitalski delež (2. točka prvega odstavka 69. člena;
• podatke o družbi, v kateri je naša družba družbenica in za njene obveznosti neomejeno osebno odgovarja (3. točka prvega odstavka 69. člena);
• podatke v zvezi z odobrenim kapitalom oziroma pogojno povečanim kapitalom (4. točka prvega odstavka 69. člena);
• podatke v zvezi z lastnimi deleži (5. točka prvega odstavka 69. člena);
• razčlenitev in pojasnilo zneskov pomembnejših drugih rezervacij (8. točka prvega odstavka 69. člena);
• velikost vseh obveznosti z rokom zapadlosti v plačilo, daljšim od petih let, za vsako postavko obveznosti iz bilance stanja in zunajbilančne obveznosti posebej (9. točka prvega odstavka 69. člena);
velikost vseh obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom, s podatki o obliki in načinu zagotovitve stvarnega jamstva, za vsako postavko obveznosti iz bilance stanja in zunajbilančne obveznosti posebej (10. točka prvega odstavka 69. člena);
• skupni znesek finančnih obveznosti, ki niso izkazane v bilanci stanja, če tvorijo več kot 30% finančnih obveznosti, izkazanih v bilanci, ter posebej obveznosti za izplačila pokojnin in obveznosti do družb v skupini (11. točka prvega odstavka 69. člena);
• razčlenitev čistih prihodkov od prodaje po področjih poslovanja družbe oziroma po zemljepisnih trgih, če se glede organizacije prodaje proizvodov ali opravljanja storitev pomembno razlikujejo (12. točka prvega odstavka 69. člena);
• povprečno število zaposlenih po skupinah glede na izobrazbo (13. točka prvega odstavka 69. člena);
znesek stroškov dela - plač in stroškov socialnih zavarovanj, pri katerih je treba stroške pokojninskih zavarovanj izkazovati posebej (14. točka prvega odstavka 69. člena;
• razčlenitev kapitalskih rezerv v skladu s prvim odstavkom 64. člena ZGD-1;
• prejemke, ki so jih za funkcije oziroma naloge prejeli člani uprave, drugi delavci družbe, s katerimi so sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi, in člani nadzornega sveta -skupni znesek in za vsako od teh skupin posebej (16. točka prvega odstavka 69. člena);
• za skupine oseb iz prejšnje alineje je treba prikazati tudi podatke o predujmih in posojilih ter poroštvih, ki jim jih je družba odobrila (17. točka prvega odstavka 69. člena);
• ves znesek, porabljen za revizorja, in posebej znesek, porabljen za revidiranje letnega poročila, druge storitve revidiranja, storitve davčnega svetovanja in druge nerevizijske storitve.
Razkrivanje informacij v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi
77.člen
Družba v prilogi k letnim računovodskim izkazom navede tudi pomembna razkritja v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
78. člen
V pojasnilih k računovodskim izkazom družba predstavi:
• sedež in pravno obliko družbe ter državo;
• naravo poslovanja in najpomembnejše dejavnosti; kot najpomembnejše opredeli dejavnosti, iz katerih izvira več kot 20% prihodkov od opravljenih storitev
• ime obvladujoče družbe;
• število zaposlenih na koncu poslovnega leta ali njihovo povprečno število v poslovnem letu
• poslovne dogodke po dnevu bilance stanja in datum odobritve (sprejetja) letnega poročila.
Razkrivanje postavk v bilanci stanja
79. člen
Družba pri razkrivanju postavk v bilanci stanja upošteva SRS od 24.12 do 24.27, pri tem pa upošteva določbe v pravilniku o računovodstvu.
80. člen
Pojasnila k bilanci stanja vsebujejo:
• informacije o podlagi za sestavitev bilance stanja in posebnih računovodskih usmeritvah, izbranih in uporabljenih pri pomembnih poslih in drugih poslovnih dogodkih; za družbo so pomembni posli in drugi poslovni dogodki, katerih vrednosti presegajo 20% vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev na dan bilance stanja;
• informacije, ki jih zahtevajo slovenski računovodski standardi in zakon o gospodarskih družbah ter niso predpisane v obrazcu bilance stanja;
• dodatne informacije, ki niso predpisane v obrazcu bilance stanja, so pa za pošteno predstavitev potrebne; za družbo so takšne informacije tiste, katerih vrednosti presegajo 30% vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev na dan bilance stanja.
81. člen
V zvezi z računovodskimi usmeritvami se v pojasnilih opisujejo:
• podlage za merjenje gospodarskih kategorij v bilanci stanja;
• računovodske usmeritve, potrebne za pravilno razumevanje bilance stanja; takšne so za družbo računovodske usmeritve za tista sredstva in obveznosti do virov sredstev, katerih vrednost presega 30% vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev na dan bilance stanja;
• razlog spremembe računovodske usmeritve znesek preračuna za vpleteno postavko v računovodskem izkazu in znesek preračuna, ki je zajet v primerjalne informacije, če sprememba presega 20 % vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev ali čistega izida poslovnega leta;
• vrsta popravka bistvene napake, znesek preračuna za vpleteno postavko v računovodskem izkazu in znesek popravka, ki je zajet v primerjalne informacije; za družbo je bistvena tista napaka, ki presega 5% vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev oziroma 5 % čistega izida poslovnega leta.
82. člen
Sredstva in obveznosti (dolgovi) se v bilanci stanja ne preračunajo v skladu z dogodki po datumu bilance stanja, ki na dan bilance stanja ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti (dolgov), se pa razkrijejo, če so tako pomembni, da bi se sicer zmanjšala zmožnost uporabnikov bilance stanja za ustrezne ocene in pravilne odločitve. Za družbo so pomembni tisti dogodki, katerih vpliv presega 30% vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev na dan bilance stanja . Pri tem je treba zagotoviti informacije o vrsti dogodka in oceno zneska ali izjavo, da taka ocena ni mogoča.
83. člen
Družba nima območnih odsekov.
84. člen
Za družbo so pomembne zadeve zahtevana razkritja v skladu s SRS 1.42 za tele skupine -kategorije opredmetenih osnovnih sredstev
85. člen
Družba razkrije obstoj in znesek pravnih omejitev ter opredmetena osnovna sredstva, zastavljena kot jamstvo za dolgove, za vsa opredmetena osnovna sredstva skupaj (SRS 1.43 a).
Družba razkrije računovodske usmeritve, uporabljene pri ocenjevanju stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve prostora, v katerem so opredmetena osnovna sredstva (SRS 1. 43 b).
Družba razkrije znesek stroškov graditve in izdelave opredmetenih osnovnih sredstev in znesek finančnih obvez zaradi nakupa opredmetenih osnovnih sredstev za vsa opredmetena osnovna sredstva skupaj (SRS 1. 43 c in č).
86. člen
Če se opredmeteno osnovno sredstvo izkaže po prevrednoteni vrednosti - modelu prevrednotenja, se za posamezne skupine opredmetenih osnovnih sredstev, naštetih v 87. členu, razkrivajo a) podlaga, uporabljena pri prevrednotovanju, b) datum zadnjega prevrednotenja, c) sodelovanje neodvisnega pooblaščenega ocenjevalca vrednosti in č) knjigovodska vrednost- ki bi bila pripoznana, če bi se prevrednoteno sredstvo izkazalo po modelu nabavne vrednosti.
87. člen
Pri razkrivanju neopredmetenih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev družba upošteva SRS od 2. 44 do 2. 47 in tile opredelitvi:
• kot vrste neopredmetenih sredstev se upoštevajo tiste, ki jih družba vodi na trimestnih kontih svojega kontnega načrta
• pomembna zadeva oziroma pomembno neopredmeteno sredstvo je tista (tisto), katere(ga) vrednost presega 30% vrednosti vseh neopredmetenih sredstev, če so ta sredstva vsaj 10% vrednosti vseh sredstev na dan bilance
Razkrivanje naložbenih nepremičnin
88. člen
Pri razkrivanju naložbenih nepremičnin družba upošteva SRS od 6.18 do 6.22 in tole opredelitev:
• pomembna zadeva oziroma pomembna naložbena nepremičnina je tista, katere vrednost presega 30% vrednosti vseh naložbenih nepremičnin, če so te naložbene nepremičnine vsaj 10% vrednosti vseh sredstev na dan bilance stanja.
Razkrivanje dolgoročnih finančnih naložb
89. člen
Pri razkrivanju dolgoročnih finančnih naložb družba upošteva SRS od 3. 38 do 3. 45 in tile opredelitvi:
• kot vrste dolgoročnih finančnih naložb se upoštevajo tiste, ki jih družba vodi na trimestnih kontih svojega kontnega načrta;
• pomembna zadeva oziroma pomembna dolgoročna finančna naložba je tista, katere vrednost presega 30% vrednosti vseh dolgoročnih finančnih naložb, če so te naložbe vsaj 10% vrednosti vseh sredstev na dan bilance stanja.
Razkrivanje terjatev
90. člen
Pri razkrivanju terjatev družba upošteva SRS od 5. 39 do 5. 45 in tile opredelitvi:
• kot vrste terjatev se upoštevajo tiste, ki jih družba vodi na trimestnem kontu svojega kontnega načrta, priloženega temu pravilniku;
• pomembna zadeva oziroma pomembna terjatev je tista, katere vrednost presega 30% vrednosti vseh terjatev, če so te terjatve vsaj 10% vrednosti vseh sredstev na dan bilance stanja.
Razkrivanje kratkoročnih finančnih naložb
91. člen
Pri razkrivanju kratkoročnih finančnih naložb družba upošteva SRS od 3.38 do 3.45 in tile opredelitvi:
• kot vrste kratkoročnih finančnih naložb se upoštevajo tiste, ki jih družba vodi na trimestnih kontih svojega kontnega načrta
• pomembna zadeva oziroma pomembna kratkoročna finančna naložba je tista, katere vrednost presega 30% vrednosti vseh kratkoročnih finančnih naložb, če so te naložbe vsaj 10% vrednosti vseh sredstev na dan bilance stanja
Razkrivanje denarnih sredstev
92. člen
Pri razkrivanju denarnih sredstev družba upošteva SRS 7.19 in 7.20 ter tole opredelitev:
• Kot vrste denarnih sredstev se upoštevajo tista, ki jih družba vodi na trimestnih kontih svojega kontnega načrta,
• pomembna zadeva oziroma pomembno denarno sredstvo je tista (tisto), katere(ga) vrednost presega 20% vrednosti vseh denarnih sredstev, če so ta sredstva vsaj 10% vrednosti vseh sredstev na dan bilance stanja .
Razkrivanje kapitala
93. člen
Pri razkrivanju kapitala družba upošteva SRS od 8. 30 do 8. 35 in tile opredelitvi:
• kot vrste delniškega kapitala in rezerv se upoštevajo tiste, ki jih družba vodi na trimestnih kontih svojega kontnega načrta;
• pomembne zadeve oziroma pomembni podatki v zvezi s stanjem in gibanjem kapitala so tiste (tisti), katerih vrednosti presegajo 10% vrednosti kapitala na dan bilance stanja oziroma 10% vrednosti sprememb kapitala v poslovnem letu.
Razkrivanje dolgoročnih dolgov
94. člen
Pri razkrivanju dolgoročnih dolgov družba upošteva SRS od 9. 33 do 9. 40 in tile opredelitvi:
• kot vrste dolgoročnih dolgov se upoštevajo tiste, ki jih družba vodi na trimestnih kontih svojega kontnega načrta;
• pomembna zadeva oziroma pomembna vrsta dolgoročnih dolgov je tista, katere vrednost presega 20% vrednosti vseh dolgoročnih dolgov, če so ti dolgoročni dolgovi vsaj 20% vrednosti vseh obveznosti do virov sredstev na dan bilance stanja.
Pri razkrivanju dolgoročnih dolgov družba upošteva tudi SRS 9.40, dolgoročni dolgovi pa se razkrivajo za tele skupine oseb: člane uprave, člane nadzornega sveta in notranje lastnike.
Razkrivanje rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev
95. člen
Pri razkrivanju rezervacij družba upošteva SRS od 10.31 do 10. 35 in tile opredelitvi:
• kot vrste rezervacij se upoštevajo tiste, ki jih družba vodi na trimestnih kontih svojega kontnega načrta
• pomembna zadeva oziroma pomembna rezervacija je tista, katere vrednost presega 10% vrednosti vseh rezervacij, če so te rezervacije vsaj 10% vrednosti vseh obveznosti do virov sredstev na dan bilance stanja
Razkrivanje kratkoročnih dolgov
96. člen
Pri razkrivanju kratkoročnih dolgov družba upošteva SRS od 11.32 do 11. 36 in tile opredelitvi:
• kot vrste kratkoročnih dolgov se upoštevajo tiste, ki jih družba vodi na trimestnih kontih svojega kontnega načrta
• pomembna zadeva oziroma pomembna vrsta kratkoročnih dolgov je tista, katere vrednost presega 20% vrednosti vseh kratkoročnih dolgov, če so ti dolgovi vsaj 20% vrednosti vseh obveznosti do virov sredstev na dan bilance stanja
Pri razkrivanju kratkoročnih dolgov družba upošteva tudi SRS 11. 36, kratkoročni dolgovi pa se razkrivajo za tele skupine oseb: člane uprave, člane nadzornega sveta in notranje lastnike.
Razkrivanje kratkoročnih časovnih razmejitev
97. člen
Pri razkrivanju kratkoročnih časovnih razmejitev družba upošteva SRS od 12.30 do 12.33 in tile opredelitvi:
• kot vrste kratkoročnih časovnih razmejitev se upoštevajo tiste, ki jih družba vodi na trimestnih kontih svojega kontnega načrta;
• pomembna zadeva oziroma pomembna kratkoročna časovna razmejitev je tista, katere vrednost presega 20% vrednosti vseh kratkoročnih časovnih razmejitev na dan bilance stanja, če so te razmejitve vsaj 10% vrednosti vseh sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev na dan bilance stanja.
Razkrivanje postavk v izkazu poslovnega izida
98. člen
Družba pri razkrivanju postavk v izkazu poslovnega izida upošteva SRS od 25.15 do 25.31 ter 25.35 in 25.36, pri tem pa upošteva opredelitve, zapisane v tem pravilniku.
99. člen
Pojasnila k izkazu poslovnega izida vsebujejo:
• informacije o podlagi za pripravo izkaza poslovnega izida ter posebnih računovodskih usmeritvah, izbranih in uporabljenih pri pomembnih poslih in drugih poslovnih dogodkih; pomembni posli in drugi poslovni dogodki so tisti, katerih vrednosti presegajo 15% čistega poslovnega izida poslovnega leta;
• informacije, ki jih zahtevajo SRS in zakon o gospodarskih družbah ter niso predpisane v obrazcu izkaza poslovnega izida;
• dodatne informacije, ki niso predpisane v obrazcu izkaza poslovnega izida, so pa za pošteno predstavitev potrebne; pomembni posli in drugi poslovni dogodki, potrebni za pošteno predstavitev, so tisti, ki vrednostno presegajo 15% čistega poslovnega izida poslovnega leta.
100. člen
• podlage za merjenje gospodarskih kategorij v izkazu poslovnega izida;
• računovodske usmeritve, potrebne za pravilno razumevanje izkaza poslovnega izida; takšne so računovodske usmeritve za tiste odhodke in prihodke, ki presegajo 15% vrednosti čistega poslovnega izida poslovnega leta;
• vrsta sprememb računovodskih usmeritev in računovodskih ocen ter razlog zanje in njihov znesek (če zneska ni mogoče izračunati, je treba to dejstvo razkriti), če sprememba presega 15% vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev ali 15% čistega poslovnega izida poslovnega leta;
• vrsta in znesek popravka bistvene napake; bistvena je tista napaka, ki presega 15% vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev oziroma 15% čistega poslovnega izida poslovnega leta.
Razkrivanje stroškov amortizacije
101. člen
Pri razkrivanju stroškov amortizacije družba upošteva SRS od 13.24 in 13.25 ter tile opredelitvi:
• skupine amortizirljivih sredstev so določene kot skupine opredmetenih osnovnih sredstev in skupine (kategorije) neopredmetenih dolgoročnih sredstev, kot so opredeljene pri razkrivanju teh dveh postavk;
• večja skupina amortizirljivih sredstev je tista, katere vrednost presega 30% vrednosti vseh amortizirljivih opredmetenih osnovnih sredstev oziroma neopredmetenih dolgoročnih sredstev, če so ta sredstva vsaj 10% vrednosti vseh sredstev na dan bilance stanja.
Razkrivanje stroškov materiala in storitev
102. člen
Pri razkrivanju stroškov materiala in storitev družba upošteva SRS 14. 26 in tole opredelitev:
• pomembne zadeve oziroma pomembni stroški materiala in storitev so tisti, ki vrednostno presegajo 10% vseh stroškov materiala oziroma vseh stroškov storitev
Razkrivanje stroškov dela in stroškov povračil zaposlenim
103. člen
Pri razkrivanju stroškov dela in stroškov povračil zaposlenim družba upošteva SRS od 15. 20 do 15. 23.
Razkrivanje postavk v izkazu denarnih tokov
104. člen
Družba pri razkrivanju postavk v izkazu denarnih tokov upošteva SRS od 26.21 do 26.24 in opredelitve, zapisane v tem pravilniku.
Razkrivanje postavk v izkazu gibanja kapitala
104.a člen
Družba pri razkrivanju postavk v izkazu gibanja kapitala upošteva SRS od 27.11 do 27.13 in 27.5.
Dodatna razkritja v skladu s SRS 35
105. člen
Družba v skladu s SRS 35 razkriva tudi dodatna pojasnila v letnih in medletnih poročilih in sicer:
- Pregled porabe prejetih državnih podpor po namenih;
- Prikaz poslovnega izida javnega podjetja, razdeljenega na del, ki izhaja iz opravljanja gospodarskih javnih služb, in del, ki izhaja iz opravljanja drugih dejavnosti v skladu s SRS 35.24, ter prikaz pokrivanja izgube ali razporejanja dobička iz opravljanja gospodarskih javnih služb;
- Prikaz sodil, v skladu s katerimi so na posamezne gospodarske javne službe in druge dejavnosti razporejena sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodki in odhodki;
- Pregled opredmetenih osnovnih sredstev, ki se uporabljajo neposredno za posamezne gospodarske javne službe in za druge dejavnosti, na datum bilance stanja ter
- izkaz poslovnega izida javnega podjetja, razdeljen na izkaze poslovnega izida za posamezne gospodarske javne službe in za druge dejavnosti.
Kot pomembno dejavnost družba opredeljuje javno podjetje kot celoto.
IX. KONČNE DOLOČBE
106. člen
FRS je pooblaščen, da po potrebi izdaja podrobnejša navodila za izvajanje tega pravilnika.
107. člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme direktor javnega podjetja INFRA d.o.o., uporablja pa se od 1.januarja 2006.
Sevnica, 05.1.2006
Direktorica Ana Grančer