Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 1

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popravek), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt-B, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 – ZPNačrt-C) in 16. člena Statuta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Občine Trnovska vas, št. 5/07) je Občinski svet Občine Trnovska vas na 20. seji, dne 7. 5. 2013, sprejel   

ODLOK

o občinskem prostorskem načrtu Občine Trnovska vas

 

1     UVODNE DOLOČBE

1.   člen

(predmet odloka)

(1) Predmet odloka je občinski prostorski načrt Občine Trnovska vas, ki ga je izdelalo podjetje Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o. v sodelovanju s podjetjem Urbania, prostorske rešitve, d.o.o. pod številko projekta 1107/09.

 

(2) Občinski prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPN) Občine Trnovska vas vsebuje strateški in izvedbeni del.

 

(3) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Trnovska vas (v nadaljnjem besedilu občine) in varstvenih zahtev določa:

-       izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,

-       zasnovo prostorskega razvoja občine,

-       zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,

-       okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,

-       okvirna območja razpršene poselitve,

-       usmeritve za prostorski razvoj občine.

 

(4) Izvedbeni del OPN določa:

-       enote urejanja prostora,

-       območja namenske rabe prostora,

-       prostorske izvedbene pogoje,

-       območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt  (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ter prostorske izvedbene pogoje na območjih predvidenih OPPN.

2.     člen

(vsebina in oblika OPN)

(1) OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze, izdelan je v digitalni in analogni obliki. 

 

(2) Tekstualni del OPN vsebuje besedilo odloka. Odlok je sestavljen iz naslednjih poglavij:

1. uvodne določbe,

2. strateški del:

2.1 izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,

2.2 zasnova prostorskega razvoja občine,

2.3 zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,

2.4 okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,

2.5 okvirna območja razpršene poselitve,

2.6 usmeritve za prostorski razvoj občine,

2.7 koncept prostorskega razvoja naselja Trnovska vas,

2.8 usmeritve za razvoj v krajini,

2.9 usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,

2.10 usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev,

3. izvedbeni del:

3.1 enote urejanja prostora,

3.2 namenska raba prostora,

3.3 dopustna izraba prostora,

3.4 prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrst posegov v prostor,

3.5 prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov, merila za parcelacijo,

3.6 prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje v območju gospodarske javne infrastrukture in priključevanja nanjo,

3.7 prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,

3.8 prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja,

3.9 prostorski izvedbeni pogoji za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora,

3.10 podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora,

3.11 prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN, 

4. končne določbe.

 

(3) Odlok o OPN Občine Trnovska vas vsebuje tudi dve prilogi k izvedbenemu delu:

Priloga 1a: Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora,

Priloga 1b: Preglednica dopustnih objektov glede na namen po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.

 

(4) Grafični prikazi OPN vsebujejo:

- grafične prikaze strateškega dela:

1. zasnova prostorskega razvoja občine (M 1 : 20.000),

2. zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 20.000),

3. usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij in okvirnih območij razpršene poselitve (M 1: 20.000),

4. usmeritve za razvoj v krajini (M 1 : 20.000),

5. usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M: 1:20.000);

- grafične prikaze izvedbenega dela:

1. pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1 : 20.000),

2. pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture

(M 1 : 20.000), 

3. prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1 : 5.000),

4. prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 5.000).

3.     člen

(obvezne priloge OPN)

(1) Obvezne priloge OPN vsebujejo:

1. izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov, ki se nanaša na obravnavano območje,

2. prikaz stanja prostora,

3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,

4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5. obrazložitev in utemeljitev OPN,

6. povzetek za javnost.

4.   člen

(pomen kratic)

 

(1) Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

-EO: enostavni objekt,

-EUP: enota urejanja prostora,

-FI: faktor izrabe gradbene parcele,

-FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele,

-GJI: gospodarska javna infrastruktura,

-NO: nezahtevni objekt,

-NRP: namenska raba prostora,

-OPN: občinski prostorski načrt,

-OPPN: občinski podrobni prostorski načrt,

-PIP: prostorski izvedbeni pogoji,

-PM: parkirno mesto,

-PNRP: podrobnejša namenska raba prostora,

-RPE: register prostorskih enot,

-UN: urbanistični načrt.

5.   člen

(pomen izrazov)

 

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

avtobusno postajališče:

posebej zgrajena in označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov,

avtohton:

prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (na primer avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov, avtohtoni poselitveni vzorec),

bruto etažna površina stavbe:

je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena s svetlo višino 1,60 m in več,

bruto tlorisna površina stavbe:

je skupna površina vseh etaž objekta (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim,

celostno urejanje:

je urejanje prostora na območju, na katerem se z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) ali skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji (PIP), določenimi v tem odloku, načrtuje gradnja večjega števila objektov, ki so medsebojno povezani v pogledu funkcionalnosti, komunalnega opremljanja ali urbanističnega oblikovanja,

dovoljenje s področja graditve objektov:

je dovoljenje za gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja,

elementi urbane opreme:

so objekti, ki sodijo v segment grajene urbane opreme v okviru uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, in drugi objekti urbane opreme, kot so klopi, mize, koši za smeti, konfini, otroška igrala, razpela, oglasne deske, manjše ograje, ulična svetila in podobni elementi za urejanje površin, namenjenih zadrževanju ljudi,

etaža:

je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se kot etaža štejejo tudi klet (K), pritličje (P) in mansarda (M),

faktor izrabe gradbene parcele (FI):

se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objektov nad terenom in celotno površino parcele namenjene gradnji. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,80 m.

faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ):

je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov nad terenom in površino gradbene parcele; pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom in podobno, upošteva pa se tlorisna projekcija EO in NO na gradbeni parceli,

glavna fasada:

je fasada stavbe ob javnem prostoru naselja, poti, cesti, trgu ali pomembni gradbeni liniji; oblikuje javni prostor in opredeljuje značaj naselja; pri vogalnih stavbah se kot glavni pojmujeta obe vogalni fasadi stavbe; oblikuje se kot najpomembnejša fasada stavbe, praviloma se na glavni fasadi organizira glavni vhod v stavbo, okenske odprtine itd.; pri poslovnih objektih se na glavni fasadi organizirajo izložbe in drugi arhitekturni elementi, ki izražajo program in pomen stavbe,

gradbena parcela:

je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu; omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom ter komunalnimi in energetskimi priključki,

javni prostor naselja (ali tudi: javne površine naselja):

so zemljišča in objekti, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem; to so predvsem površine cest, igrišča, trgi, parkirišča, pokopališča, zelenice in površine za pešce,

klet (K):

je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol; klet je povsem ali delno vkopana v teren,

kolenčni zid:

je del zunanjega zidu od zadnje stropne konstrukcije do zidne lege strešne konstrukcije,

kubus: osnovni element objekta, stavbe (kvader, kocka), ki s svojim položajem in volumnom opredeljuje oziroma omejuje prostor,

legalizacija:

je pridobitev gradbenega ali drugega upravnega dovoljenja za gradnjo, za katero ni bilo pridobljeno dovoljenje, pa bi moralo biti pridobljeno, pod pogojem, da se gradnja v primeru neskladnosti z določili tega odloka uskladi z določili tega odloka,

mansarda (M):

je del stavbe, katerega izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in v pretežni meri pod poševno, praviloma dvokapno streho,

mansardno okno (tudi frčada, »kukerl«):

je funkcionalna strešna odprtina, namenjena osvetlitvi mansardnih ali podstrešnih prostorov, ki ne sega preko slemena strehe in ne prekinja kapne lege objekta; mansardna okna se postavljajo skladno s kompozicijo fasade, praviloma so osno prilagojena okenskim odprtinam; pogosto gre za poudarek nad vhodom,

nadomestna kmetijska zemljišča:

so zemljišča, ki so po dejanski rabi prostora v nekmetijski rabi in se za njih načrtuje usposobitev za kmetijsko rabo,

objekti v nizu:

so objekti, zgrajeni z dodajanjem (npr. gospodarskih poslopij stanovanjskemu objektu) neposredno eden za drugim v globino ene ali več gradbenih parcel, pri čemer se približajo ali stikajo zaporedno s čelnimi oziroma hrbtnimi stranmi,

območje tradicionalne tipologije:

je območje, kjer prevladujejo objekti tradicionalne tipologije, avtohtoni objekti v prostoru,

obstoječ objekt v prostoru:

je objekt, zgrajen v prostoru pred veljavnostjo tega akta, njegova prisotnost pa je razvidna iz uradnih evidenc ali drugih ustreznih listin,

obvodni prostor:

je zemljišče, ki obsega obalni pas in priobalno zemljišče rek in pritokov ter stoječih voda,

odprte zelene površine:

so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča in druge zelene površine,

opečni zareznik:

je strešna kritina, narejena iz gline, ki se prednostno uporablja v naravni rdeči, zemeljski barvi,

osnovni objekt:

je objekt, ki s svojo podobo in dejavnostjo, ki se opravlja v njem, ustvarja splošno podobo naselja oziroma dela naselja; osnovni objekt je pri stanovanjskih površinah stanovanjski ali poslovno stanovanjski, pri površinah centralnih dejavnosti poslovni objekt oziroma objekt družbene infrastrukture, pri površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo je to gospodarski objekt domačije oziroma hlev,

pergola:

je odprti nadstrešek, transparentna ozelenjena konstrukcija, namenjena zaščiti pred soncem in vetrom ob objektih  ali tudi ob opornih zidovih, če gre za zeleno bariero;

podstrešje (p):

je del stavbe, katerega neizkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho,

pomožni kubus:

je bodisi prizidek k obstoječemu objektu bodisi posamezen del objekta, ki s svojo postavitvijo in obliko dopolnjuje tako funkcijo kot tudi podobo osnovnega kubusa; kot pomožni kubus se ne štejejo objekti kot so nadstrešek in pergola, prav tako ne izzidek, ki je poudarek vhoda; kot pomožni kubus se na primer lahko šteje garaža, zgrajena kot prizidek oziroma kot del objekta,

pomožni objekti:

so praviloma manjši objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnih objektov na posamezni parceli in so zaradi svoje velikosti, načina gradnje in rabe v skladu z veljavno zakonodajo uvrščeni med manj zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte; v primeru, da se gradijo kot manj zahtevni in nezahtevni objekti, je zanje potrebno pridobiti ustrezno upravno dovoljenje,

praviloma:

pomeni, da se upoštevajo določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, se odstop od določil tega odloka obrazloži in utemelji v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor,

priobalno zemljišče:

je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče in sega na vodah prvega reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah drugega reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča,

pritličje (P):

je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo,

razvit tloris:

je tradicionalen koncept postavitve domačije, za katerega so značilni zalomljeni tlorisi združenih stanovanjskih stavb in gospodarskih poslopij, ki so med seboj pravokotni v obliki črke L (redkeje T ali U); višinski gabarit objektov je poenoten; stanovanjski del objekta je praviloma postavljen ob javni prostor,

sleme:

je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta; za 1,5 m ga lahko presega dimnik,

sprememba namembnosti objekta:

je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico,

strešni izzidek:

je del fasade stavbe, ki se dvigne tako, da prekinja kapno lego objekta in ne presega slemena objekta; namenjen je osvetljevanju podstrešja (mansarde) oziroma oblikovanju arhitekturnega poudarka stavbe; pogosto gre za izzidek, izmaknjen iz ravnine fasade, pokrit z dvokapno ali enokapno streho, postavljeno pravokotno na osnovno strešino v osi glavnega vhoda v objekt,

strokovna prostorska preveritev:

je urbanistična, krajinska, arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo v okviru priprave OPPN ali pred pridobitvijo dovoljenj s področja graditve objektov izdela pooblaščen inženir ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacija degradiranih prostorov in določijo podrobni pogoji,

transparentna fasada:

je fasada, kjer se ob uporabi (kovinske, lesene, betonske) konstrukcije ter večjih prozornih (npr. steklenih) površin oblikuje objekt, ki s svojo odprtostjo proti zunanjemu prostoru vzpostavlja neposreden stik med objektom in njegovo okolico,

uporabna površina:

je tisti del neto tlorisne površine, ki ustreza namenu in uporabi stavbe,

varovalni pas gospodarske javne infrastrukture:

obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca,

veduta:

je pogled na neko območje z določenega mesta opazovanja, značilen pogled na neko območje,

vodno zemljišče:

je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem; vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe; vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja,

vplivno območje drevesa:

je talna površina pod obodom krošnje, razširjena za 1,5 m na vse strani,

vinska klet:

je kmetijska stavba za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter sadja, za pridelavo in shranjevanje vina in sokov ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja, lahko tudi za občasno bivanje.

 

(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi veljavni predpisi.

 

(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske oblike.

2. STRATEŠKI DEL

6.  člen

(splošne določbe)

(1) Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, določitev namenske rabe zemljišč in PIP, območja naselij ter območja razpršene poselitve.

 

(2) Strateški del OPN teži k upoštevanju načel vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhaja iz izhodišč Strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SPRS) in določb Prostorskega reda Slovenije ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil.

 

(3) Strateški del OPN upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega pomena, kot so: Regionalni razvojni program za Podravsko razvojno regijo 2007-2013, Območni razvojni program Spodnjega Podravja 2007-2013.

 

(4) OPN enako upošteva razvojne dokumente, varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih dobrin in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja, ki so prikazani v prikazu stanja prostora za Občino Trnovska vas, ki je priloga tega odloka.

2.1      Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

7.  člen

(izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1) Osrednji del Občine Trnovska vas leži v Pesniški dolini, jugozahodni del občine sega v obronke gričevnatega sveta srednjih Slovenskih goric. Na nekoliko dvignjenem delu Pesniške doline ležijo naselja Trnovska vas, Biš in Ločič. Preostala naselja, Bišečki Vrh, Trnovski Vrh, Črmlja in Sovjak, ležijo na območju Slovenskih goric. Občina s površino 22,9 km2 in 1.326 prebivalci (Vir: Statistični urad RS, stanje na dan 01.01.2010) spada med manjše slovenske občine. V sistemu izvajanja posameznih dejavnosti, poselitvi in gospodarski javni infrastrukturi se celotno območje občine gravitacijsko močno navezuje na regionalno središče nacionalnega pomena - Ptuj in na sosednja zaposlitvena središča.

 

(2) V občini je sedem statističnih naselij: Trnovska vas, Biš, Bišečki Vrh, Ločič, Trnovski Vrh, Črmlja in Sovjak. Prebivalstvo je skoncentrirano v naseljih Trnovska vas in Biš. V občini sta se izoblikovala dva poselitvena vzorca: izrazita slemenska poselitev na območju Slovenskih goric in razložena dolinska naselja v dolini reke Pesnice. Oskrbne oziroma centralne dejavnosti (občinska stavba, osnovna šola, otroški vrtec, trgovina, cerkev, gostinski lokali, zdravstvena ambulanta, večnamenska dvorana) so skoncentrirane v središčnem naselju Trnovska vas. V večini naselij se mešata tradicionalna in sodobnejša arhitektura. V vinogradniškem območju se pojavljajo manjše stavbe za potrebe vinogradništva. Celotno območje občine se v sistemu izvajanja posameznih dejavnosti, poselitvi in gospodarski javni infrastrukturi gravitacijsko močno navezuje na bližnje regionalno središče Ptuj.

 

(3) Prednosti dosedanjega prostorskega razvoja občine so naslednje:

-        lega naselij v Pesniški dolini, kjer je ob glavni prometnici koncentrirana večina prebivalstva občine;

-        vzpostavljen poselitveni vzorec, ki usmerja poselitev v strnjena naselja dolinskega tipa;

-        prostorske možnosti za notranji razvoj in prenovo naselij;

-        dobra navezanost naselij na občinsko središče, na regionalno središče in na preostala pomembnejša naselja, kar se je z razvojem Pomurskega avtocestnega kraka (A5) še izboljšalo;

-        dobra strukturiranost obstoječih dejavnosti, ki zadovoljujejo osnovne potrebe prebivalcev občine tudi z nekaterimi terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi;

-        dobra strukturiranost in izraba naravnih virov v primarnih dejavnostih, zlasti v kmetijstvu;

-        potencialne možnosti za razvoj sonaravnega turizma in turizma kot dopolnilne kmetijske dejavnosti ter turističnih dejavnosti v vinogradniških območjih, zlasti v zahodnem razgibanem in kmetijsko manj intenzivnem območju občine;

-        prostorske možnosti za preusmeritev dela kmetijske proizvodnje v ekološko čistejšo proizvodnjo;

-        dobra zasnova predvidenih dejavnosti v prostorskih dokumentih, ki bo nadgrajevala sedanje stanje posameznih dejavnosti;

-        ohranjeno naravno okolje.

(4) Slabosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini se kažejo v naslednjih negativnih učinkih:

-        prostorske omejitve za širitev naselij in poselitve zaradi območij varstva najboljših kmetijskih zemljišč in v gričevnatega sveta;

-        poselitveno praznjenje gričevnatega dela občine in posledično opuščanje primarnih dejavnosti, kar spreminja videz kulturne krajine in s tem zmanjšuje njeno privlačnost za turistični razvoj;

-        slabša opremljenost naselij z okoljsko infrastrukturo (odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda);

-        zaostajanje infrastrukturnega opremljanja stavbnih zemljišč v območjih razpršene poselitve in razpršene gradnje zaradi povečanih stroškov opremljanja;

-        veliki agromelioracijski posegi v dolinskem delu občine v Pesniški dolini, ki so razvrednotili privlačnost kmetijske krajine;

-        obremenjenost dolinske poselitve z intenzivno kmetijsko dejavnostjo Pesniške doline, kar ima za posledico zmanjšano kvaliteto bivalnega okolja.

8.     člen

(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe regije in države)

(1) Razvojne potrebe Občine Trnovska vas so naslednje:

-        okrepitev centralnih dejavnosti v občinskem središču Trnovska vas;

-        opredelitev novih stavbnih zemljišč namenjenih stanovanjski gradnji, storitvenim in poslovnim dejavnostim;

-        ohranjanje poselitve v gričevnatem in demografsko ogroženem območju občine;

-        razvoj kmetijstva, izključno sonaravnih oblik pridelave, z namenom oskrbe lokalnega prebivalstva z zdravo hrano in ohranjanje kulturne krajine;

-        omogočanje razvoja kmetijskih gospodarstev;

-        izboljšanje kakovosti bivalnega okolja za prebivalce z dograditvijo in širitvijo infrastrukturnih omrežij v občini.

 

(2) Razvojne potrebe regije in države so naslednje:

-      zaščita kakovosti vodotokov v porečju reke Pesnice;

-      vzpostavitev zbirnega katastra gospodarske in javne infrastrukture v Spodnjem Podravju;

-      vzdrževanje enotnega sistema ravnanja z odpadki v Spodnjem Podravju;

-      mreženje kolesarske ponudbe med Dravo in Muro.

9.     člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1) Občina Trnovska vas je povezana:

-        s sosednjimi občinami na področju infrastrukturnih omrežij, predvsem prometna navezanost, oskrba s pitno vodo, prenos električne energije, telekomunikacijske povezave;

-        z občinami Spodnjega Podravja na področju ravnanja z odpadki;

-        z Mestno občino Ptuj in sosednjimi občinami pri dopolnjevanju z dejavnostmi, ki jih občina nima oz. obstoječe ne zadovoljujejo potreb občine, predvsem sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti;

-        z Mestno občino Ptuj in sosednjimi občinami preko Skupne občinske uprave Ptuj pri izvajanju nalog s področja prostorskega načrtovanja, zagotavljanja in izvajanja javnih služb, medobčinske inšpekcije, medobčinskega redarstva in notranje revizije.

10.  člen

(splošni cilji prostorskega razvoja občine)

(1) Splošni cilji prostorskega razvoja občine, ob upoštevanju izhodišč ugotovljenih v analizi stanja in razvojnih potreb občine, medsebojnih vplivov in povezav s sosednjimi občinami, sovpadajo s cilji prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji.

 

(2) Splošni cilji prostorskega razvoja občine so združeni v naslednje vsebinske sklope:

-        skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj;

-        skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve;

-        optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru;

-        prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega središča;

-        dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij;

-        preudarna raba naravnih virov;

-        prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje;

-        ohranjanje in varovanje okolja, narave ter kulturne dediščine ter zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

11.  člen

(prioritetni cilji prostorskega razvoja občine)

(1) Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru so cilji prostorskega razvoja občine usmerjeni v zagotovitev prostorskih pogojev za:

-        razvoj centralnih dejavnosti v občinskem središču Trnovska vas;

-        umestitev stanovanjske gradnje s spremljajočimi dejavnostmi v občinskem središču in v strnjenih delih naselij v katera bo usmerjen razvoj poselitve v občini;

-        umestitev proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti;

-        umestitev športnih in rekreacijskih dejavnosti v občinskem središču;

-        umestitev turistične infrastrukture kot podpora razvoju izletniškega in v manjši meri tudi stacionarnega turizma;

-        razvoj kmetijstva in kmetijskih gospodarstev;

-        izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij v občini, predvsem vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, rekonstrukcija delov prometnega omrežja ter povečanje površin za mirujoči promet.

2.2        Zasnova prostorskega razvoja občine

12.  člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1) Prednostna območja za razvoj in ohranjanje poselitve v Občini Trnovska vas so:

-        območja znotraj obstoječih naselij Trnovska vas, Biš in Ločič, z zapolnitvami vrzeli v obstoječi pozidavi oziroma zaokroževanje poselitve;

-        območja za ohranjanje poselitve s spremljajočimi kmetijskimi dejavnostmi v naselju Bišečki vrh in zaselku Kozlovec (del naselja Trnovska vas), kjer se poselitev usmerja na manjša območja, ki predstavljajo zapolnitev vrzeli v obstoječi pozidavi oziroma zaokroževanje poselitve ter povezovanje obstoječih segmentov razpršene poselitve in razpršene gradnje v enotno območje naselja;

-        površine razpršene poselitve v naseljih Trnovski vrh, Črmlja in Sovjak, ki se ohranjajo in na katerih je omogočena umestitev objektov z namenom izboljšanja pogojev za bivanje in razvoja kmetijskih ter dopolnilnih dejavnosti.

 

(2) Prednostna območja za razvoj dejavnosti v Občini Trnovska vas so:

-       površine v središču naselja Trnovska vas in ob lokalni cesti proti naselju Vitomarci (Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah), ki so namenjene za ureditev in širitev centralnih dejavnosti z umestitvijo novih in dopolnitev obstoječih dejavnosti;

-       površine v vzhodnem delu naselja Trnovska vas, ki so namenjene za razvoj gospodarskih dejavnosti (gospodarska cona).

 

(3) Prednostna območja za umestitev in razvoj dejavnosti v odprti krajini v Občini Trnovska vas so:

-      območja za razvoj kmetijstva na območju Pesniške doline in za razvoj sadjarstva in vinogradništva na območju Slovenskih goric;

-      območja za širitev objektov za kmetijsko dejavnost na območju razpršene poselitve;

-      območje gričevnatega dela občine, ki je potencialno območje razvoja turizma in rekreacije, predvsem dejavnosti turističnih vinskih cest.

13.  člen

(omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1) Omrežje naselij v Občini Trnovska vas glede na register prostorskih enot (RPE) vključuje sedem naselij: Trnovska vas, Biš, Bišečki Vrh, Ločič, Trnovski Vrh, Črmlja in Sovjak.

 

(2) Funkcijo občinskega središča opravlja naselje Trnovska vas. Po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je naselje opredeljeno kot lokalno središče. Naselje ima poleg primarnih, razvite tudi terciarne in kvartarne dejavnosti, ki zagotavljajo prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Ostala naselja občine so po velikosti in po številu prebivalcev ter deležu prebivalcev, ki se ukvarjajo s primarnimi dejavnostmi, opredeljena kot vasi, ki ne opravljajo oskrbne funkcije za svoje prebivalstvo.

 

(3) Z namenom nadaljnje krepitve funkcij občinskega središča je načrtovana širitev območja stavbnih zemljišč v osrednjem delu naselja Trnovska vas, kamor se umeščajo zelene površine za oddih, rekreacijo in šport (ureditev igrišča za otroke in mladino) in površine za razvoj centralnih dejavnosti (ureditev manjšega bencinskega servisa s spremljajočimi dejavnosti).

 

(4) Naselja lahko razdelimo v tri osnovne tipe poselitve:

-        strnjena obcestna naselja ob robu Pesniške doline s posameznimi enotami razpršene poselitve: Biš, Ločič, Trnovska vas:

-      primarni deli naselij so nastajali nad poplavno ravnino reke Pesnice, na stiku poljedelskih kultur, poplavnih logov in travnikov z nepoplavnim njivskim svetom;

-      novi deli so se razvijali ob vse pomembnejši prometnici, ki poteka ob prelomnici med Pesniško dolino in gričevnatim svetom v obliki ločenih obcestnih naseljih Trnovska vas in Ločič, ali pa z vejnatim razvojem obstoječega naselja, Biš;

-        razložena slemenska naselja in posamična območja razpršene poselitve gričevnatega dela občine: Bišečki Vrh;

-        avtohtona razložena naselja (razpršena poselitev) v gričevnatem delu občine: Trnovski Vrh, Črmlja, Sovjak.

14.  člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1) Glavna prometna os v občini je regionalna cesta Ptuj – Lenart (R-I-229), ki povezuje občino z regionalnim središčem nacionalnega pomena mestom Ptuj in medobčinskim središčem  Lenart. Preko te prometnice se občina navezuje preko priključka Spodnja Senarska na avtocesto A5 Maribor – Pince.

 

(2) Ostala naselja se navezujejo na glavno prometno os občine preko omrežja občinskih lokalnih cest in javnih poti.

15.člen

(območja ohranjanja prepoznavnosti)

 

(1) Ohranjanje prepoznavnosti prostora se zagotavlja z ohranjanjem tipoloških značilnosti kulturne krajine in naravnih krajinskih območij ter prvin prepoznavnosti krajine in grajenih struktur na celotnem območju občine, prednostno pa z ohranjanjem prepoznavnih prostorskih razmerij na kakovostnejših krajinskih območjih.

 

(2) V nadaljnjem prostorskem razvoju dejavnosti v krajini se zagotavlja ohranjanje kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti Občine Trnovska vas.

 

(3) Ohranjajo se segmenti gozda na zahodnem gričevnatem delu občine, naravne prvine Pesniške doline, ki jo predstavljajo gozdni otoki v dolini Pesnice, ostanki stare struge Pesnice in linijska grmovna in drevesna zarast v dolini, značilni vzorci poselitve (strnjena naselja na ravnini, slemenska in razložena poselitev na območju Slovenskih goric), značilni arhitekturni členi in objekti s simbolnimi vrednostmi (cerkev sv. Bolfenka v Trnovski vasi z vplivnim območjem, kapelice in znamenja ter posamezne tradicionalne domačije).

16.člen

(območja ohranjanja naravnih kakovosti)

 

(1) Ohranjanje narave se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem so območja in enote ohranjanja narave upoštevana kot razvojni potencial in kot prvina varstva. Ohranjanje narave se zagotavlja predvsem na zavarovanih območjih, predlaganih širše zavarovanih območjih, na območjih naravnih vrednot - površinskih geomorfoloških, podzemeljskih geomorfoloških, hidroloških, botaničnih, zooloških, ekosistemskih, drevesnih; na območjih pričakovanih naravnih vrednot, na območjih prednostnih habitatnih tipov, na ekološko pomembnih območjih.

 

(2) Pri načrtovanju prostorskega razvoja se upoštevajo načela in cilji, ki jih določajo pristojne službe za varstvo narave.

 

(3) Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, in sicer ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst.

 

17.  člen

(druga za občino pomembna območja)

(1) V zasnovi prostorskega razvoja Občine Trnovska vas so upoštevana tudi druga pomembna območja, kot so površinske vode in območja za izvajanje ukrepov civilne zaščite.

18.  člen

(urbanistični načrt)

(1) Urbanistični načrt (v nadaljevanju UN) je izdelan za občinsko središče Trnovska vas.

 

2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

19.  člen

(splošne določbe)

(1) Infrastrukturna omrežja se bodo razvijala skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja infrastrukturna omrežja bodo dograjena na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, s čimer bo doseženo zmanjševanje obremenitev vodotokov, podzemnih voda in drugih naravnih kakovosti. Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za bodoče novo opremljanje in preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture in zvez. Obnova infrastrukturne opreme bo izvajana po načelu celovite opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se morajo istočasno obnoviti vsi obstoječi ali na novo zgraditi potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezni odsek ali območje. Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.

 

(2) Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati predpisane varstvene pasove in pogoje upravljavcev posameznih naprav.

 

(3) Pri načrtovanju v prostoru se upošteva zagotavljanje trajnostne mobilnosti z razvojem javnega potniškega prometa, kolesarskih in peš povezav.

 

(4) Občina zagotavlja opremljanje zemljišč za gradnjo, zato je potrebno izdelati program opremljanja zemljišč za gradnjo. V programu se določi in uskladi gradnjo infrastrukture ter določi roke izgradnje, pogoje priključevanja ter finančne vire za realizacijo gradnje.

2.3.1 Prometna infrastruktura

20.  člen

(cestna infrastruktura)

(1) Cestno prometno omrežje v občini sestavljajo državna regionalna cesta Ptuj - Lenart (R-I-229) in kategorizirane občinske ceste, to so lokalne ceste in javne poti. V cestno prometno omrežje je uvrščen tudi sistem javnih površin za mirujoči promet v občinskem središču.

 

(2) Prioritetna usmeritev Občine Trnovska vas na področju cestnega omrežja je dobra prometna povezava celotnega območja občine z občinskim središčem, regionalnim in oskrbnim središčem, z večjimi zaposlitvenimi središči izven občine in sosednjimi občinami ter urejanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja (regionalna cesta skozi naselja, priključki cest nižjih kategorij, tudi poljskih poti) ali pa je ogrožena varnost cestnega prometa.

 

(3) V cestno prometno omrežje je uvrščen tudi sistem javnih površin za mirujoči promet v občinskem središču. Širitev površin za mirujoči promet je predvidena za potrebe osrednjega območja centralnih dejavnosti, športnih površin in pokopališča.

21.člen

(omrežje kolesarskih poti in kolesarskih stez, pešpoti in drugih rekreacijskih poti)

 

(1) Kot del trajnostne mobilnosti se omogoča dostop z nemotoriziranimi prevoznimi načini. Na območju občine se vzpostavi sistem lokalnih kolesarskih povezav. Zagotavljajo se površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa v vseh naseljih.

 

(2) Na območju občine se uredi kolesarsko omrežje kot kolesarska steza, kot steza za mešani promet pešcev in kolesarjev, kot kolesarski pas na vozišču ali pa se kolesarji vodijo z ustrezno prometno signalizacijo po malo prometnih državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti.

22.člen

(avtobusni promet)

(1) V občini se spodbuja razvoj učinkovitega sistema javnega potniškega prometa. Javni avtobusni promet se odvija po regionalni cesti Ptuj - Lenart (R-I-229) po naseljih Biš - Trnovska vas - Ločič.

 

(2) Avtobusni promet se ureja na celotnem območju občine, med vsemi naselji in njihovimi zaledji. Z načrtovanjem javnega potniškega avtobusnega prometa se omogoča večjo neodvisnost od rabe osebnega avtomobila ter s tem zmanjša emisije toplogrednih plinov.

 

(3) Avtobusna postajališča se umeščajo na prostor večjih generatorjev prometa (jedro naselja, šola, trgovina ipd.) ter na ostala območja naselij tako, da so upoštevani standardi dostopnosti.

2.3.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura

23.člen

(razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)

(1) Vzpostavijo se nova ter rekonstruirajo in dopolnijo obstoječa infrastrukturna omrežja z namenom zagotavljanja enakovredne okoljske, komunikacijske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.

 

(2) Poveča se zanesljivost oskrbe s pitno vodo, uredi se odvajanje in čiščenje odpadne vode.

 

(3) Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta namen se okoljska in energetska infrastruktura razvijata v dveh, med seboj usklajenih smereh:

-       sanacija stanja: na stavbnih zemljiščih, na katerih infrastruktura ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvede sanacija stanja z izgradnjo sistemov za zagotavljanje ustrezne stopnje varstva okolja glede priključevanja objektov na infrastrukturne sisteme. V naseljih se zagotovi ustrezno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, se zgradi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in jo poveže s telefonsko centralo,

-       opremljanje razvojnih območij: za vsa komunalno neopremljena stavbna zemljišča se zagotovi ustrezno komunalno opremljenost s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov.

 

(4) Z načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. S tem se zagotavlja večnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture, kar povečuje možnosti za njihovo bolj sprejemljivo vključevanje v prostor.

 

(5) Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem zagotavlja tudi sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo prioritetno.

 

(6) Za vse nove investicije se praviloma izdelajo podrobni programi opremljanja za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za posamezna manjša območja, lahko pa tudi za vso načrtovano infrastrukturo znotraj posameznega območja.

 

(7) Infrastrukturni vodi se na varovanih območjih narave in kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, nadzemno le v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke dediščine.

 

(8) Pred predajo novih prostorskih ureditev v uporabo se uredi celotna infrastruktura tako, da ne bo prekomerno poslabšala pogojev življenja obstoječim prebivalcem v soseščini.

 

(9) Spodbuja se okoljska ozaveščenost lokalnega prebivalstva.

24.člen

(vodni viri in oskrba s pitno vodo)

(1) Območje občine je v celoti oskrbovano z vodo iz javnega vodovodnega omrežja.

 

(2) Zagotovi se stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova obstoječih delov vodovodnega sistema s ciljem zagotavljanja zadostnih količin ustrezne pitne vode.

 

(3) Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode. Z namenom zmanjšanja porabe pitne vode se v čim večji meri izkoristijo možnosti uporabe čiste padavinske vode za sanitarne potrebe.

 

(4) Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti in s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot količina podzemnih voda.

25.člen

(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)

(1) Osnovna dejavnost občine na področju ravnanja z odpadnimi vodami bo zbiranje in čiščenje odpadnih voda v območjih strnjenih naselij in v skladu z izhodišči SPRS.

 

(2) Na območju občine še ni v celoti zgrajen sistem za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Delno je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v naselju Trnovska vas, ki se navezuje na čistilno napravo s kapaciteto 250 populacijskih enot (PE).

 

(3) Predvidena je gradnja kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav v naseljih Biš, Ločič in zaselku Kozlovec. Obstoječo čistilno napravo v Trnovski vasi je potrebno povečati. Čistilna naprava za vzhodni del naselja Trnovska vas se uredi v sklopu lokacije režijskega obrata vzhodno od naselja Trnovska vas.

 

(4) V ostalih naseljih in delih občine, kjer prevladuje razpršena poselitev, se predvidi manjše ali individualne sisteme za čiščenje odpadne vode oziroma gradnja nepropustnih greznic ter odvoz grezničnih gošč na čistilno napravo.

26.člen

(ravnanje z odpadki)

 

(1) Na območju občine ni odlagališča odpadkov, odlaganje odpadkov z območja občine je urejeno na regijskem odlagališču odpadkov v Gajkah, v Mestni občini Ptuj.

 

(2) Zbirna mesta za ločeno zbiranje ločenih frakcij so urejene v vseh naseljih. Na območju režijskega obrata vzhodno od naselja Trnovska vas se uredi zbirni center ločenih frakcij za območje Občine Trnovska vas.

 

(4) Z ustreznimi ukrepi (npr. promocija in ozaveščevalne akcije) se spodbuja ločeno zbiranje odpadkov.

 

(5) Postopoma se sanira divja odlagališča odpadkov in prepreči nadaljnje odlaganje odpadkov na teh in ostalih območjih občine.

27.člen

(oskrba z energijo)

(1) Na območju občine je oskrba z električno energijo ustrezna. Obsega 20 kV srednje napetostno omrežje s transformatorskimi postajami 20/0,40 kV in pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem. Srednje napetostno omrežje je z električno energijo napajano iz razdelilnih transformatorskih postaj (RTP 110/20 kV) Ptuj in Lenart. Na območju občine ni obstoječih ali predvidenih visokonapetostnih naprav.

 

(2) Razvoj elektroenergetskega omrežja bo v občini usmerjen v dograjevanje in obnavljanje obstoječih distribucijskih zmogljivosti s ciljem zagotoviti enake napetostne razmere na celotnem območju občine. Na območju občine v srednjeročnem obdobju ni predvidena izgradnja novih elektroenergetskih vodov in naprav.

 

(3) Energetska oskrba stavb bo v prihodnosti temeljila na uporabi obnovljivih virov energije, kar je natančneje opredeljeno v Lokalnem energetskem konceptu Občine Trnovska vas (LEK), ki ga je pripravilo podjetje Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje, oktobra 2009.

 

(4) Za celotno območje so opredeljene nadaljnje aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije ter zmanjšanjem porabe električne energije za javno razsvetljavo. S tem se vzpostavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka zaradi rabe neobnovljivih (fosilnih) virov energije ter svetlobno onesnaževanje okolja. Spodbuja se pasivna oziroma energetsko učinkovita gradnja objektov. Spodbuja se zamenjava zastarelih individualnih sistemov ogrevanja z novimi in bolj učinkovitimi kurišči na lesno biomaso, toplotne črpalke, bivalentne sisteme na biomaso in sončno energijo/ toplotne črpalke in sončno energijo). Spodbuja se raba solarnih sistemov za zagotavljanje lastne oskrbe (priprava tople vode). Javna razsvetljava se rekonstruira in prilagodi zakonodajnim zahtevam s področja varstva pred svetlobnim onesnaževanjem.

 

(5) Postavitev naprav za izkoriščanje sončne energije se načrtuje na stavbah (predvsem obstoječe večje stavbe, npr. šola, večji kmetijski objekti).

28.člen

(komunikacijsko omrežje)

 (1) Celotno območje občine je pokrito s telefonskim omrežjem, signal mobilnih operaterjev je na območju občine primeren.

 

(2) Razvoj telekomunikacijskega sistema se usmerja v sodobne tehnično tehnološke in organizacijske tokove ter skrb za kakovosten pristop do telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine.

29.člen

(javna razsvetljava)

(1) Javna razsvetljava je vzpostavljena v naseljih Trnovska vas, Biš, Ločič in Črmlja. Trenutno stanje je primerno, opremljanje območij z javno razsvetljavo se bo nadaljevalo. Lastnik javne razsvetljave je občina, ki ima namen opremiti vsa območja, kjer je to potrebno in uvesti enoten standard okolju prijaznih svetil, ki bodo ustrezala področni zakonodaji.

30.člen

(pokopališka dejavnost)

 

(1) V Občini Trnovska vas je pokopališče locirano v naselju Biš ob občinskem središču Trnovska vas. Predvidena je manjša širitev pokopališča za namen ureditve dodatnih parkirišč za potrebe obiskovalcev območja.

 

2.4        Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

31.  člen

(območja naselij)

(1) Območja naselij, ki zajemajo območja strnjeno zgrajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami in območji predvidenih za širitev so v Občini Trnovska vas naslednja naselja: Trnovska vas, skupaj z obema zaselkoma vzhodno od naselja, Biš, Ločič, skupaj z zaselkom Kozlovec in Bišečki Vrh.

32.člen

(območja razpršene gradnje)

 

(1) Na območju občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij; to so posamični novejši objekti, stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti.

 

(2) Obstoječa razpršena gradnja se sanira z vključitvijo v naselje ali opredelitvijo novega naselja, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.

 

(3) Razpršeno gradnjo se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev.

 

(4) Območja sanacije razpršene gradnje v občini bodo ob varovanju naravnih virov (kmetijskih zemljišč) in videza kulturne krajine enako kot obstoječa območja naselij usmerjena v notranji razvoj, v pozidavo nepozidanih površin, boljše izkoriščanje in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin ter zadostno opremljenost z GJI.

33.člen

(območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje)

 

(1) Sanacija pojava razpršene gradnje z vključitvijo v obstoječe naselje na območju Občine Trnovska vas je pogojena z:

-       oblikovno in funkcionalno povezanostjo z obstoječim naseljem,

-       možnostjo izkoriščanja obstoječe družbene infrastrukture naselja in

-       možnostjo navezave na gospodarsko javno infrastrukturo naselja.

 

(2) Obstoječa naselja s priključenimi območji razpršene gradnje v Občini Trnovska vas so naselja Trnovska vas, Biš.

34.člen

(območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot novo naselje)

(1) Območja novih naselij je možno opredeliti v območjih razpršene gradnje:

-       ki po morfologiji in obsegu pojava ustrezajo prostorski določitvi naselja,

-       imajo možnost dostopa do javne družbene infrastrukture.

 

(2) Kot novo oblikovana naselja v Občini Trnovska vas se sanirajo deli razpršene gradnje v naseljih Bišečki vrh in Ločič (zaselek Kozlovec), pri katerih gre za večinoma že pozidana, komunalno ustrezno opremljena območja ob dostopnih poteh.

2.5        Okvirna območja razpršene poselitve

35.  člen

(območja razpršene poselitve)

(1) V Občini Trnovska vas je avtohtona razpršena poselitev značilna za gričevnato območje občine v naseljih Bišečki vrh, Trnovski vrh, Črmlja in Sovjak, prav tako pa se pojavlja v dolinskem delu občine v naseljih Trnovska vas, Biš in Ločič.

36.člen

(ohranjanje razpršene poselitve)

 

(1) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z namenom izboljšanja pogojev za bivanje in razvoja kmetijskih ter dopolnilnih dejavnosti.

 

(2) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

 

(3) Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je potrebno ohranjati skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.

 

(4) Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, ne sme imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.

 

(5) Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna izključno na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.

 

(6) Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.

 

(7) Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča ter čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske farme ter posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkve, spomeniki, ipd.).

 

(8) Med območja razpršene poselitve se uvrščajo tudi objekti na vinogradniških območjih, ki so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto, vinskimi kletmi in gospodarskimi objekti za spravilo sadja, orodja in mehanizacije.

 

(9) Vinogradniška območja se urejajo tako, da se komunalno opremijo, da se uredijo dostopi, tipologijo in oblikovanje objektov pa se poenoti in približa tradicionalni tipologiji gospodarskih objektov.

 

(10) Vinotoči in vinske kleti se v okviru poslovnih objektov načrtujejo v vinogradniških območjih, če so namenjeni obdelavi vinogradov in sadovnjakov ter z razvojem vinogradništva povezanimi dejavnostmi (turizem, rekreacija, dopolnilne dejavnosti na kmetiji ipd.).

2.6        Usmeritve za prostorski razvoj občine

2.6.1    Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

37.člen

(usmeritve za notranji razvoj naselij)

(1) Naselja v občini se razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru. Naselja se praviloma razvijajo navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč njihovo namembnost in oblikovne značilnosti.

 

(2) Pri načrtovanju in urejanju naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov.

 

(3) Kjer zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz težko dostopnih in strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije.

 

(4) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe stavbnih površin se izboljša raven opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine, igrišča, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede njihove vloge, uporabnosti in pomena za prepoznavno podobo naselja. V občinsko središče se prednostno umeščajo centralne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.

 

(5) Vodni in obvodni prostor, gozdovi in kmetijske površine se vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov.

 

(6) Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov.

38.člen

(usmeritve za prenovo naselij oziroma delov naselij)

(1) Prenova vključuje celovito ali delno prenovo naselij oziroma delov naselij, kjer se izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorske bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere.

 

(2) Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja in kvalitetnejše urejanje javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

 

(3) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij ter deli naselij, ki so degradirani in moteči za druge dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opuščene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti prostorskih ureditev.

 

(4) Ohranjajo in prenavljajo se kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, ipd.); pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo tako, da se vanje z novogradnjami ne posega. Ostanke gozdnih površin znotraj naselij se vključi v zeleni sistem naselij.

 

(5) V okviru prenove se zagotavlja materialne in druge pogoje za ohranjanje kulturne dediščine. Zagotavlja se javno dostopnost dediščine ter omogoči njeno raziskovanje in proučevanje.

 

(6) Delna prenova se predvidi za območje gospodarske cone v občinskem središču Trnovska vas.

39.člen

(usmeritve za širitve, zaokrožitve in zgostitve pozidave)

(1) Razvoj naselij v Občini Trnovska vas bo zaradi prostorskih omejitev naselij, ki izhajajo iz varovanja naravnih virov (kmetijskih zemljišč v ravninskem delu) in prostorskih omejitev, ki izhajajo iz reliefne strukture v gričevnatem svetu, usmerjen v notranji razvoj naselij s pozidavo nepozidanih površin ter boljšim izkoriščanjem in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin v območjih obstoječih naselij.

 

(2) Pri načrtovanju širitev se upoštevajo:

-       varovane enote kulturne dediščine,

-       prednostna izraba zemljišč, ki so z vidika dediščine manj pomembna,

-       ohranitev kvalitetnih pogledov iz naselij in na naselja,

-       ohranitev kvalitetnih pogledov na dominante v naseljih in

-       ohranitev robov naselij in njihovo povezavo z zaledjem.

 

(3) Širitve naselij se načrtujejo zaradi funkcionalnega ali oblikovnega zaokroževanja naselij in zapolnitev vrzeli med obstoječimi stavbnimi zemljišči ter manjših širitev dejavnosti. Dopustno je povezovanje obstoječih segmentov razpršene poselitve in razpršene gradnje v enotno območje naselja. Širitve so predvidene v okviru strateškega koncepta razvoja naselja Trnovska vas, kjer gre za širitev območja centralnih dejavnosti in zelenih površin v osrednjem delu naselja, z namenom krepitve funkcije občinskega središča.

 

(4) Poselitev na območjih razpršene poselitve izven strnjenih območij naselij se ohranja. Površine so namenjene umestitvi objektov z namenom izboljšanja pogojev za bivanje in razvoja kmetijskih ter dopolnilnih dejavnosti.

2.6.2 Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih

40.  člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti)

(1) V naseljih prevladujejo kmetijske dejavnosti z bivanjem in dopolnilnimi dejavnosti, ter spremljajoče storitvene in obrtne dejavnosti. Le naselje Trnovska vas opravlja poleg teh dejavnosti še določene centralne družbene in poslovne dejavnosti, ki jih pogojuje funkcija občinskega središča.

 

(2) S predvideno širitvijo območja za centralne dejavnosti in zelenih površin ter prenovo območja gospodarske cone v Trnovski vasi, bo možen razvoj naselja z namenom krepitve funkcije občinskega središča.

 

(3) S predvidenim razvojem turizma kot razvojne gospodarske panoge se v Občini Trnovska vas spodbujajo tudi dejavnosti turizma. Potencialno območje turističnega razvoja je gričevnati del občine, z možnostjo razvoja dejavnosti vinskih in sadnih cest ter spremljajočih dejavnosti.

 

(4) Na celotnem območju občine, predvsem pa v pretežno ravninskem delu Pesniške doline, je prisotna kmetijska proizvodnja s stavbami za pridelavo rastlin in rejo živali. S širitvijo površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo in razvoj kmetijskih gospodarstev ter omogočanjem razvoja podpornih dejavnosti se, ob upoštevanju omejitev na območjih varstva narave, kulturne dediščine in varstva voda, zagotavljajo dobri pogoji za povečanje raznovrstnosti in prilagajanje kmetijske dejavnosti tržnim razmeram.

2.6.3 Usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve

41.člen

(usmeritve za ohranjanje poselitve)

(1) V naseljih v gričevnatem delu Občine Trnovska vas je zaznati trend praznjenja naselja, ki se preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje kmetijstva in obstoječih dejavnosti v prostoru ter razvija dopolnilne dejavnosti na kmetiji (drobna obrt, domača obrt, sadjarstvo, vinogradništvo, kmetije odprtih vrat ipd.).

 

(2) Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.

2.6.4 Urbanistično oblikovanje naselij

42. člen

(oblikovna podoba naselij)

(1) Strnjena obcestna naselja Trnovska vas, Biš in Ločič s posameznimi enotami razpršene poselitve:

-        urbanistično oblikovanje temelji na ohranjanju obstoječega naselbinskega vzorca in tipologije naselij; zgoščevanje obcestne poselitve z zapolnjevanjem vrzeli in vejnata širitev imata prednost pred razvojem naselij v drugo in tretjo vrsto za obstoječo pozidavo,

-        med zgoraj naštetimi naselji se ohranja vertikalna zelena cezura, ki vidno ločuje naselja in posamezne dele naselij ter intenzivno kmetijsko krajino.

 

(2) Razloženo slemensko naselje in posamična območja razpršene poselitve v naselju Bišečki Vrh:

-        s sanacijo razpršene gradnje se bo oblikovalo več manjših naselbinskih jeder in gruč, katerih razvoj bo sledil enakim prostorskim ciljem, kot razvoj obstoječih naselij – usmerjanje v notranji razvoj novih naselij in gruč z zapolnjevanjem vrzeli in z manjšimi oblikovnimi in funkcionalnimi širitvami; pri sanaciji teh naselij je potrebno preprečevati prostorsko »zlivanje« novih jeder in gruč, kot negativni pojav urbanističnega razvoja naselij.

 

(3) Avtohtona razložena naselja in razpršena poselitev v gričevnatem delu občine – Trnovski vrh, Črmlja, Sovjak:

-    ohranja se avtohtoni poselitveni vzorec.

 

(4) Orientacija in oblikovanje novih objektov, postavitev prostorskih dominant in oblikovanje javnih površin v naseljih mora upoštevati značilnosti Dravske arhitekturne krajine in arhitekturne krajine Ptuj.

2.7        Koncept prostorskega razvoja naselja Trnovska vas

43.člen

(koncept razvoja naselja)

(1) Koncept prostorskega razvoja naselja Trnovska vas temelji na izhodiščih in ugotovitvah strokovnih podlag ter urbanističnem načrtu naselja Trnovska vas (v nadaljnjem besedilu UN Trnovska vas). Prostorski razvoj območja je načrtovan v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami tako, da se preprečuje prostorske konflikte in zagotavlja kvalitetno bivalno in delovno okolje, razvoj površin za oskrbo, storitve, obrt, dopolnilne dejavnosti na kmetiji in rekreacijo ter preživljanje prostega časa. Poudarjen je notranji razvoj naselja, pri čemer se ustvarjajo nove kvalitetne strukture prostora in ohranja kulturna in stavbna dediščina ter naravno okolje.

 

(2) UN Trnovska vas obsega območje naselja, ki ga določajo površine strnjenih stavb in gradbeno inženirskih objektov različnih namembnosti s pripadajočimi površinami za njihovo uporabo, zelenimi površinami v naselju, zemljišči, predvidenimi za razvoj naselja ter izjemoma tudi kmetijskimi in gozdnimi površinami med posameznimi segmenti poselitve. Območje urbanističnega načrta obsega območje osrednjega dela občinskega središča Trnovska vas.

 

(3) Naselje Trnovska vas se razvija navznoter na proste površine za gradnjo, izkoristijo se morebitni prazni objekti. Zapolnitve se prilagajajo gabaritom objektov v neposredni okolici in skladni namenski rabi prostora.

 

(4) Z namenom nadaljnje krepitve funkcij občinskega središča je načrtovana širitev območja stavbnih zemljišč v osrednjem delu naselja Trnovska vas, kamor se umeščajo zelene površine za oddih, rekreacijo in šport (ureditev igrišča za otroke in mladino) in površine za razvoj centralnih dejavnosti (ureditev manjšega bencinskega servisa s spremljajočimi dejavnosti). Površine v vzhodnem delu naselja Trnovska vas, se s prenovo namenijo za razvoj gospodarskih dejavnosti (gospodarska cona).

 

(5) Na območju UN Trnovska vas se nahaja prostorska dominanta cerkev sv. Bolfenka z opredeljenim vplivnim območjem. Ta prostor se varuje in prenavlja v skladu s smernicami varstva kulturne dediščine.

 

(6) Orientacija in oblikovanje novih objektov ter oblikovanje javnih površin v naseljih mora upoštevati značilnosti Dravske arhitekturne regije in arhitekturne krajine Ptuj ali jih estetsko nadgrajevati.

 

(7) Koncept zelenega sistema predvideva ohranitev in ureditev vmesnih zelenih površin med grajeno strukturo naselja. Vzhodno od pokopališča se uredijo parkovne zelene površine, kjer bo potekala pešpot do pokopališča. Nova parkovna ureditev se načrtuje tudi v središču naselja, ob regionalni cesti, kjer se predvideva tudi preureditev obstoječega avtobusnega postajališča. Načrtovana je širitev zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport.

 

(8) V osrednjem delu naselja Trnovska vas se predvidi razširitev obstoječega kanalizacijskega omrežja in priključitev na obstoječo čistilno napravo, ki je potrebna razširitve in nadgradnje.

 

(9) V območju se spodbuja izraba obnovljivih virov energije v skladu z Lokalnim energetskim konceptom Občine Trnovska vas (Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje, oktober 2009) oziroma novelacijami le-tega.

 

(10) Ureja in dograjuje se prometno omrežje ter površine za mirujoči promet (ob pokopališču). Ureditev novih prometnic ni predvidena.

2.8        Usmeritve za razvoj v krajini

2.8.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire

44.člen

(splošna določila)

(1) Ohranja se kulturno krajino in kakovostne prostorske strukture, ki ustvarjajo njeno prepoznavnost. Ohranja se kulturni in simbolni pomen kulturne krajine.

 

(2) Ohranja se kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila.

 

(3) Ohranja se strukturno urejenost prostora, ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja.

 

(4) Pri razvoju dejavnosti v prostoru se upošteva kulturno pomembne pojavne oblike naravnih prvin (voda, relief, vegetacija).

 

(5) Ohranja oziroma revitalizira se naravne krajinske prvine.

45.člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini)

(1) Kmetijstvo skrbi za ohranjanje strukture kulturne krajine zlasti z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Gospodarsko funkcijo v prostoru kmetijska dejavnost opravlja skladno in v sorazmerju s pridelovalnim potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih ciljev.

 

(2) Na celotnem območju občine se spodbuja sonaraven način kmetovanja z upoštevanjem kmetijsko-okoljskega programa RS. Morebitno zaraščanje kmetijskih zemljišč se preprečuje s spodbujanjem kmetovanja. Velik pomen pri preprečevanju zaraščanja imajo sadjarska in vinogradniška območja.

 

(3) Intenzivnejša kmetijska raba se izvaja predvsem na ravninskih predelih občine. Na drugih območjih so v ospredju druge funkcije kmetijstva, kot so ohranjanje kulturne krajine oziroma prepoznavnosti, ohranjanje poseljenosti, razvoj turizma in rekreacije.

(4) Gnojenje in raba fitofarmacevtskih sredstev morata potekati v skladu s predpisanimi zahtevami ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju.

(5) Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah omogoča in hkrati spodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.

 

(6) Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju.

46.  člen

(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire – kmetijstvo)

(1) Občina Trnovska vas leži v dveh značilnih vzorcih krajinskega tipa:

-        v ravninskem svetu doline reke Pesnice in

-        na gričevnatem svetu osrednjih Slovenskih goric.

 

(2) Ravninski svet Pesniške doline in vlaganja v izboljšanje kmetijskih površin so ustvarile ugodne razmere za kmetovanje na velikih kmetijskih površinah. Po kriterijih primernosti za kmetijsko proizvodnjo v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je to pokrajina, kjer je potrebno nadaljevati s kmetovanjem z namenom vzdrževanja kulturne krajine. Ugodne razmere za kmetijstvo so prisotne tudi v ožjih dolinah pesniških pritokov s položnejšimi pobočji, kjer se kot kmetijska dejavnost pojavljata poljedelstvo in živinoreja. Na gričevnatem svetu se poleg poljedelstva in živinoreje pojavljata sadjarstvo in vinogradništvo, še posebej na površinah vinorodnih leg Bišečkega vrha in Trnovskega vrha.

 

(3) Pojavljajo se kmetijske dejavnosti poljedelstvo z rastlinsko proizvodnjo, živinoreja in vinogradništvo.

 

(4) Občina spodbuja sonaravno gospodarjenje s kmetijskimi površinami, izboljševanje kmetijskih površin in njihovo ohranjanje. Spodbuja se širjenje in zaokroževanje obstoječih kmetijskih gospodarstev ter povečanje kmetijskih površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi.

47.  člen

(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire – gozdarstvo)

(1) Površine za gozdarsko dejavnost predstavljajo lesno proizvodni gozdovi na osojnih, strmejših in nižjih predelih gričevnatega sveta Slovenskih goric in gozdovi na slabših ravninskih tleh.

 

(2) Gozdovi so del samooskrbnega kmetovanja in nimajo večje proizvodne vrednosti. Del gozdnih zemljišč v Občini Trnovska vas ima poudarjeno ekološko funkcijo, hkrati pa so izvor energetskih surovin delne oskrbe prebivalstva in je pomemben z vidika ohranjanja gozdnih sestojev in ohranjanja narave.

 

(3) Občina spodbuja sonaravno gospodarjenje z gozdovi in ohranjanje gozdnih površin v sedanjem obsegu ter preprečuje gozdnogospodarske ukrepe, ki bi lahko povzročili razvrednotenje najvrednejših krajinskih območij (npr. premene, nasadi, zasaditev monokultur ipd.).

48.  člen

(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire – vode)

(1) V občini je vodotok 1. reda reka Pesnica, ki je regulirana vodna površina z intenzivnimi kmetijskimi zalednimi površinami. Ostali vodotoki so vodotoki 2. reda.

 

(2) Na vseh primernih vodnih površinah občina spodbuja gospodarsko rabo vodnih površin v turistično-rekreacijske in gospodarske namene, ribogojništvo, namakanje.

 

(3) Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in priobalnih zemljišč ter raba vode naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

 

(4) Urejanje in vzdrževanje vodotokov naj upošteva naravno dinamiko porečja ter se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali obnovo naravne rečne dinamike.

49.  člen

(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire – mineralne surovine)

(1) V občini ni območij opredeljenih kot razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na mineralne surovine. Prav tako ni raziskovalnega ali pridobivalnega prostora za katerega bi država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralne surovine.

 

(2) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

2.8.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih

50.  člen

(splošne usmeritve za varstvo dediščine)

 

(1) Na območju Občine Trnovska vas se ohranja značilna naselbinska, krajinska, arhitekturna tipologija in morfologija. Ohranja se vidno privlačne dele krajine, vedute oziroma kvalitetne poglede na naselja ter s tem prostorsko integriteto dediščine. Poleg dediščine se upoštevajo tudi druge kakovostne starejše grajene strukture zaradi njihovega materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena.

 

(2) Pospešujejo se dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturnega in zgodovinskega okolja ter omejujejo tiste, ki jih načenjajo. Na območjih kulturne dediščine se spodbujajo tiste dejavnosti, ki krepijo prepoznavnost dediščine.

 

(3) Upoštevajo se varstveni režimi in izdelane raziskave s področja krajinskih arhitekturnih in etnoloških regij.

 

(4) Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov.

51.člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Na območju Občine Trnovska vas je 24 enot kulturne dediščine (Vir: Enote vpisane v Register nepremične kulturne dediščine (Pravni režimi varstva kulturne dediščine (eVrD), Register nepremične kulturne dediščine (Rkd), © Ministrstvo za kulturo, stanje na dan 11.3.2011; Ministrstvo za kulturo, Smernice za načrtovanje Občinskega prostorskega načrta Občine Trnovska vas, 24. 02. 2010). To so objekti in območja profane in sakralne stavbne dediščine, arheološke dediščine in vplivno območje. Dejavnosti in posege na teh območjih se prilagaja ohranjanju kakovosti, zaradi katerih so bila ta območja oz. objekti prepoznani kot pomembni.

 

(2) Za uspešno izvajanje dejavnosti varstva dediščine pri razvoju poselitve se bodo:

-        izdelale analize kulturnih značilnosti zavarovanih območij in objektov,

-        pripravile ocene ogroženosti dediščine v primeru naravnih in drugih nesreč ter izrednih razmer,

-        izvajali ukrepi za spodbujanje lastnikov kulturne dediščine k prenovi objektov in

-        organizirali izobraževalni programi za pospeševanje tradicionalnih obrti in rokodelskih spretnosti.

52.člen

(ohranjanje narave)

 (1) V Občini Trnovska vas so evidentirana območja ohranjanja narave – naravne vrednote državnega pomena in predlagano območje naravne vrednote.

 

(2) Ob reki Pesnici so ponekod ohranjeni travniki na katerih raste zavarovana rastlinska vrsta močvirska logarica (Fritillaria meleagris) in predstavljajo pomemben habitat, ki ga je potrebno ohranjati.

 

(3) Kot posebne krajinske vrednote, pomembne za videz krajine in za ohranjanje biotske raznovrstnosti se ohranjajo gozdni otoki v dolini Pesnice in linijska grmovna in drevesna zarast v dolini.

2.8.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje ter potrebe obrambe

53.člen

(območja zaščite in reševanja)

(1) Občina Trnovska vas z občinskim načrtom zaščite in reševanja opredeljuje površine za potrebe zaščite in reševanja. Površine za pokop večjega števila ljudi se zagotavlja na zemljišču št. 1098/6, k.o. Biš ob pokopališču. Ob reki Pesnici na zemljiščih št. 2/1, 2/2 in 5, vsa k.o. Trnovska vas, se zagotavlja površine za pokop kadavrov. Površine za deponijo ruševin se zagotavlja na zemljišču št. 582/2 k.o. Trnovska vas (režijski obrat Občine Trnovska vas). Zbirna mesta za prejem nujne pomoči se določijo v večnamenski dvorani Trnovska vas na zemljišču št. *116 k.o. Trnovska vas in v gasilskem domu Biš na zemljišču št. 917/1 k.o. Biš. Kot območja za evakuacijo v primeru naravnih in drugih nesreč se določijo naslednje lokacije: večnamenska dvorana Trnovska vas na zemljišču št. *116 k.o. Trnovska vas, gasilski dom Biš na zemljišču št. 917/1 k.o. Biš in športno igrišče Trnovska vas na zemljišču št. 688 k.o. Trnovska vas.

 

(2) V poplavnih, hudourniških, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture, dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Poplavno ogroženo je območje Pesniške doline in območje severno od naselja Trnovska vas. Plazovita območja se nahajajo v predelu Slovenskih Goric, predvsem na območju Strmca pri Destrniku, Bišečkega vrha, Trnovskega vrha, Sovjaka, v bližini naselja Črmlja in južno od naselja Gočova na severnem delu občine.

 

(3) Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter okrepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah, zlasti oskrbe s pitno vodo in z vodo za gašenje. Pri planiranju se upošteva požarno ogroženost in stopnjo potresne ogroženosti.

 

(4) Pri načrtovanju v krajini se zagotovi varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami tako, da se na ogrožena območja ne umešča dejavnosti, ki te nesreče lahko povzročajo. Razvoj v krajini se usmerja v območja, kjer so razpoložljivi vodni viri in kjer je brez večjih prostorskih posegov možno zagotoviti oskrbo s pitno vodo in ustrezno varstvo pred škodljivim delovanjem voda.

 

(5) Pri načrtovanju objektov in grajene strukture se upošteva naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost in plazovitost terena), s poudarkom na varstvu vodnih virov in preprečevanjem možnosti nesreče z nevarnimi snovmi ter se temu primerno predvidi tehnične rešitve gradnje.

54.  člen

(območja za potrebe obrambe)

(1) Na območju Občine Trnovska vas ni obstoječih ali predvidenih območij in objektov za potrebe obrambe.

2.9        Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

55.  člen

(splošna določila)

(1) Stavbna zemljišča so v namenski rabi prostora na območju Občine Trnovska vas zazidane in nezazidane površine v naseljih, ki so namenjene stanovanjskim, centralnim in proizvodnim dejavnostim. Posebna kategorija stavbnih zemljišč, ki so del naselij, pa niso namenjena stavbni zazidavi, so zelene površine in površine gospodarske javne infrastrukture.

 

(2) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih zemljišč, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja prostora ter na podlagi strokovnih gradiv, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova lokacija. Stavbna zemljišča se določijo tudi za parcele, na katerih so bili zgrajeni objekti pred letom 1967.

 

(3) Občina na svojem območju zagotavlja zadostne površine stavbnih zemljišč za uresničevanje sprejetih razvojnih ciljev in na stavbnih zemljiščih dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in s predpisi o varovanju in ohranjanju stavbnih zemljišč.

 

(4) Območja kmetijskih zemljišč so površine, na katerih se izvaja dejavnost kmetijstva. Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in reliefne oblikovanosti, se delijo na najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča. Med najboljša kmetijska zemljišča se uvrščajo površine, ki imajo visok proizvodni potencial na ravninskih, dobro odcednih tleh. Takšnih je večina kmetijskih zemljišč v občini. Kmetijska zemljišča s slabšim proizvodnim potencialom v občini se pojavljajo v strmejših gričevnatih predelih občine in na manjših zalednih površinah naselij.

 

(5) Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč je načrtovanje novih stavbnih zemljišč za gradnjo vinogradniških objektov dopustno, če investitor vinogradniškega objekta obdeluje najmanj 30 arov trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka), na območjih drugih kmetijskih zemljišč pa je načrtovanje novih stavbnih zemljišč za gradnjo vinogradniških objektov dopustno, če investitor vinogradniškega objekta obdeluje najmanj 5 arov trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka).

 

(6) V kmetijska zemljišča v odprtem prostoru so po načelu pretežnosti uvrščene tudi ostale rabe zemljišč, kot so območja razpršene gradnje, vodna zemljišča manjših vodotokov in površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture. Na kmetijska zemljišča je dovoljeno posegati v skladu z veljavnimi predpisi o kmetijskih zemljiščih. Občina na kmetijskih zemljiščih dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in so v skladu z veljavnimi predpisi o varovanju kmetijskih zemljišč. Na kmetijskih zemljiščih na območju arheoloških najdišč (kulturni spomeniki) je potrebno način poseganja predhodno uskladiti s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.

 

(7) Območja gozdnih zemljišč so površine porasle z gozdnim drevjem. Gozdna zemljišča so povzeta po dejanski rabi tal (MKGP). Gozdove se ohranja v največji možni meri, predvsem otoke nižinskega gozda sredi kmetijskih površin in obrežni gozd ob vodotokih. V območja gozdnih zemljišč v odprtem prostoru se uvrščajo tudi ostale rabe zemljišč kot so: vodna zemljišča manjših vodotokov in površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture. V gozdna zemljišča je dovoljeno posegati v skladu z veljavnimi predpisi o gozdovih. Občina v gozdovih dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in s predpisi o varovanju in ohranjanju gozdov. V gozd na območju arheoloških najdišč (kulturni spomeniki) se praviloma ne posega oziroma je potrebno način poseganja predhodno uskladiti s pristojno službo.

 

(8) Kot vodna zemljišča se opredelijo večji vodotoki (vodotok 1. reda) in večja telesa stoječe vode. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna (vodotoki 2. reda, ostala vodna telesa) se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča.

2.10      Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

56.  člen

(splošna določila)

(1) V izvedbenem delu tega OPN so določeni prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za naselja, za območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprti prostor. V PIP so določene vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.

 

3     IZVEDBENI DEL

3.1        Enote urejanja prostora

57.člen

(splošne določbe)

(1) Izvedbeni del OPN je podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, podlaga za prostorsko umeščanje in gradnjo enostavnih objektov, podlaga pri spremembi namembnosti objektov in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.

 

(2) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati vso veljavno zakonodajo, ki določa javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja potrebno pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, ko to ni izrecno navedeno v tem prostorskem aktu.

58.člen

(stopnja natančnosti meja)

(1) Meje EUP so določene na podlagi zemljiškega katastra (ZK) v merilu 1:5.000 (2009), topografskih načrtov (TTN 1:5.000 in TTN 1:10.000) in digitalnih ortofoto posnetkov (DOF5, GURS, leto snemanja: 2009 in 2010). Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meja uporabljen topografski načrt ali digitalni ortofoto posnetek.

 

(2) Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti uporabljenega digitalnega zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih načrtov in digitalnih ortofoto posnetkov ter digitalnim zemljiškim katastrom na območju obravnavane meje.

 

(3) Drugi grafični prikazi iz 2. člena tega prostorskega načrta so pripravljeni na podlagi podatkov prikaza stanja prostora, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

 

(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov, meje prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

 

(5) V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu do uporabljenih topografskih podatkov. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja izvedenca.

59.člen

(splošna določila o EUP)

(1) Izvedbeni del OPN deli prostor občine na posamezne enote urejanja prostora (EUP), za katere določa osnovno namensko rabo (ONRP), podrobno namensko rabo (PNRP), prostorske izvedbene pogoje (PIP) in območja, za katera se pripravi OPPN. Izvedbeni del odloka določa pogoje za urejanje:

-       naselij oziroma njihovih delov,

-       območij razpršene poselitve in razpršene gradnje ter

-       območij odprtega prostora.

 

(2) Pogoji za urejanje po posameznih EUP so določeni na podlagi analize značilnosti prostora, omejitev iz pravnih režimov s področij varstva okolja, zdravja ljudi, varstva kulturne dediščine, varstvenih usmeritev za ohranjanje naravne dediščine in omejitev, povezanih z GJI ter na podlagi strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev.

 

(3) Splošni PIP se dopolnjujejo, nadgrajujejo in podrobneje določajo s podrobnejšimi PIP za posamezno PNRP ter s podrobnejšimi PIP za posamezno EUP. PIP za posamezno EUP podrobneje določa, dopolnjuje, izjemoma pa tudi izključuje splošne ali podrobnejše PIP. Za posamezno EUP tako veljajo:

-        splošni PIP za urejanje prostora,

-        podrobnejši PIP, ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab in so navedeni v podrobnejših PIP za posamezne PNRP ter

-        podrobnejši PIP, ki so opredeljeni za posamezne EUP.

 

(4) Označevanje EUP za območja naselij:

Območja EUP za naselja, območja razpršene poselitve in za prostorsko in funkcionalno povezana območja razpršene gradnje so označena s črkovno oznako naselja in tekočo številko enote urejanja. Črkovna oznaka za posamezno naselje pomeni: BI – Biš, BV – Bišečki vrh, LO – Ločič, TV – Trnovska vas.

 

(5) Posebna oznaka EUP:

Posebna oznaka »oppn« je dodana oznaki EUP za osnovno oznako v primeru, ko je za območje potrebna izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta. Če je izvedbeni akt v območju EUP že sprejet, je določena podrobna oznaka »OPPN«.

 

(6) Označevanje EUP za območja odprtega prostora:

EUP v odprtem prostoru, ki vključujejo območja kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč ter območja razpršene poselitve, so označena s črkovno oznako »OP«.

 

(7) Nekatera naselja obsegajo tudi objekte razpršene gradnje v odprtem prostoru, ki nimajo določenih stavbnih zemljišč oziroma se prikazujejo kot zemljišča pod stavbo (informacija o dejanskem stanju) ter zanje veljajo določila prostorskih izvedbenih pogojev za območja razpršene gradnje, ki niso vključena v območje sanacije.

 

Enota urejanja prostora (EUP)

Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP)

Način urejanja

Omejitve

Naselje

Oznaka

Biš

BI1/1

SK

PIP

KD

BI1/2

SK

PIP

KD

BI1/3

SK

PIP

/

BI1/4

SK

PIP

/

BI1/5

SK

PIP

/

BI1/6

PC

PIP

KD

BI2

O

PIP

/

BI3

IK

PIP

/

 

BI4

IK

PIP

/

 

BV1

SK

PIP

/

Bišečki vrh

BV2

SK

PIP

/

 

BV3

SK

PIP

/

Ločič

LO1/1

SK

PIP

KD

LO1/2

ZS

PIP

/

LO1/3

O

PIP

/

LO2

SK

PIP

KD

LO3

O

PIP

/

Trnovska vas

TV1/1

SK

PIP

KD

TV1/2

SK

PIP

KD

TV1/3

SK

PIP

/

TV1/4

SK

PIP

/

TV1/5

CU

PIP

KD

TV1/6

CD

PIP

KD

TV1/7

ZS

PIP

/

TV1/8

ZK

PIP

/

TV1/9

ZD

PIP

/

TV1/10

ZP

PIP

KD

TV1/11 - oppn

IG

OPPN

/

TV1/12

O

PIP

/

TV1/13

PC

PIP

KD

TV2/1

SK

PIP

KD, VV

TV2/2

IK

PIP

/

TV3

O

PIP

/

TV4

SK

PIP

/

TV5 - oppn

SS

OPPN

/

TV6

SK

PIP

/

TV7

A

PIP

PO

TV8

A

PIP

/

Odprti prostor

OP

A, Av, PC, K1, K2, G

PIP

KD, NV, VV, PO

Omejitve: KD – kulturna dediščina, NV – naravna vrednota, VV – varstvo voda, PO – poplavnost.

 

3.2      Namenska raba prostora

60.  člen

(splošna določila o namenski rabi in podrobni namenski rabi prostora)

(1) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:

-        območja stavbnih zemljišč;

-        območja kmetijskih zemljišč;

-        območja gozdnih zemljišč;

-        območja voda.

 

(2) Območja osnovne namenske rabe prostora se delijo na območja podrobnejše namenske rabe (PNRP) navedena v spodnji preglednici:

Osnovna namenska raba prostora

Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP)

I.      Območja stavbnih zemljišč

S – območja stanovanj

SS – stanovanjske površine

SK – površine podeželskega naselja

C – območja centralnih dejavnosti

CU – osrednja območja centralnih dejavnosti

CD – druga območja centralnih dejavnosti

I – območja proizvodnih dejavnosti

IG – gospodarske cone

IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo

Z – območja zelenih površin

ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport

ZP – parki

ZD – druge urejene zelene površine

ZK – pokopališča

P – območja prometnih površin

PC – površine cest

O – območja okoljske infrastrukture

A – površine razpršene poselitve

A – površine razpršene poselitve

Av – površine razpršene vinogradniške poselitve

II.    Območja kmetijskih zemljišč

K1 – najboljša kmetijska zemljišča

K2 – druga kmetijska zemljišča

III.  Območja gozdnih zemljišč

G – gozdna zemljišča

IV.   Območja voda

V – površinske vode

VC – celinske vode

       

3.3 Dopustna izraba prostora

61.člen

(splošni PIP glede dopustne izrabe prostora)

(1) Dopustna izraba prostora je določena za območje posamezne EUP z zahtevano absolutno površino odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev območja EUP in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov.

 

(2) Zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin je kot odstotni delež zahtevane absolutne površine glede na celotno površino EUP določena v podrobnejših PIP za posamezno EUP.

 

(3) V EUP, kjer odstotni delež zahtevane absolutne površine odprtih zelenih ali drugih površin ni določen, se glede dopustne izrabe prostora upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za dejavnosti, ki so predmet prostorske ureditve.

 

(4) Faktor izrabe gradbene parcele (FI) in faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) sta kot pogoja glede velikosti objektov določena v podrobnejših PIP za posamezno PNRP. Za odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom glede izrabe in zazidanosti gradbene parcele se upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za projektiranje objektov oziroma obstoječ tradicionalen faktor v naselju. Odstopanje se posebej obrazloži in strokovno utemelji v postopku priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 

(5) Odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb.

3.4 Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrst posegov v prostor

62.člen

(splošni PIP o dopustnih dejavnostih)

(1) Podrobnejši PIP glede dopustnih dejavnosti so podrobno opredeljeni v preglednicah. Dopustne dejavnosti so v preglednicah v nadaljevanju odloka opredeljene na podlagi uredbe, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti. V primeru, da je navedeno področje (npr. G Trgovina), so dovoljene vse dejavnosti, ki jih zajema to področje, v primeru, da je naveden oddelek (npr. 45 trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil) pomeni, da so dovoljene vse dejavnosti v okviru tega oddelka, v primeru navedbe posameznih podrazredov dejavnosti (kot je npr. 46.1 posredništvo), pa so dovoljeni le-ti. V primerih, ko v okviru dopustne dejavnosti ni dopustna posamezna podkategorija dejavnosti, je to posebej navedeno. V primeru sprememb navedene uredbe se preglednica uporablja smiselno glede na nov razpored, oštevilčenje ali poimenovanje posameznih dejavnosti.

 

(2) V območju določenih namenskih rab (SK, SS, CU, CD) so v 107. členu poleg bivanja dovoljene še nekatere druge dejavnosti, za katere velja, da mora prostor izpolnjevati naslednje pogoje:

-        dejavnost ne sme generirati večjega tovornega ali osebnega prometa (oziroma dejavnost, ki ima za posledico pogostnost pojavljanja vozil), potrebna je neposredna navezanost na javno prometno infrastrukturo ob zagotavljanju prometne varnosti,

-        za potrebe dejavnosti prometa, gradbeništva in popravila motornih vozil ipd. dejavnosti se dovoli eno parkirišče za tovorno vozilo,

-        parcela, na kateri se izvaja dejavnost, naj zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objektov in manipulacijo dostavnih vozil, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev,

-        dejavnost bistveno ne sme povečati negativnih vplivov na bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve in

-        prostorska preveritev v projektni dokumentaciji je obvezna za vse dejavnosti.

 

(3) Če je obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev skladna z dopustno dejavnostjo, kot jo določa ta odlok za posamezno PNRP ali EUP, se šteje, da je takšna obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev dopustna dejavnost v posamezni PNRP ali EUP.

 

(4) Na območjih PNRP, kjer se legalno zgrajeni objekti uporabljajo za namen, ki s tem odlokom ni dopusten ali je omejen, se dopusti rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in novogradnja (prizidava, nadzidava) s povečanjem uporabne površine do 20 %. To se ob upoštevanju drugih določil tega odloka dopusti, če je potrebna prilagoditev objekta nujnim tehničnim zahtevam za ohranitev izvajanja dejavnosti in ob pogoju, da se ne poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja.

 

(5) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je v EUP dopustna gradnja objektov, namenjenih izkoriščanju obnovljivih virov energije, če so objekti skladni s pogoji za varstvo okolja. Pri oblikovanju objektov se upošteva določila za sorodne objekte iz nabora tipologije objektov v tem odloku oziroma sodobna dognanja na področju izkoriščanja obnovljivih virov energije, pri čemer morajo biti ti objekti čim manj vidno izpostavljeni.

63.člen

(splošni PIP o vrstah dopustnih objektov glede na namen)

 

(1) V EUP so na površinah PNRP v skladu s Prilogo 1b dopustne gradnje objektov (stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti in gradbeno inženirski objekti), ki so navedeni v PIP za PNRP.

 

(2) V EUP so na površinah PNRP dopustne gradnje NO in EO po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNRP določena v Prilogi 1a, če izpolnjujejo splošne PIP za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.

 

(3) V EUP so na površinah PNRP poleg objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena dopustne gradnje objektov, če so namenjeni:

-        dopustnim dejavnostim, ki so določene v podrobnejših PIP za posamezno površino PNRP in

-        spremljajočim dejavnostim, ki izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih dejavnosti v EUP.

 

(4) Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena je v EUP na površinah PNRP dopustna gradnja objektov GJI namenjene komunalnemu opremljanju stavbnih zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu okolja, voda, varstvu kulturne dediščine in obrambi.

64.člen

(splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del)

(1) Gradnje in druga dela so dopustni, če niso v nasprotju s predpisi s področja ohranjanja kulturne dediščine, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanje zdravja. Za gradnjo ali druga dela, ki posegajo na območje varstvenega režima, vzpostavljenega na podlagi predpisa, je pred gradnjo potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja.

 

(2) Odstranitve so dopustne na območjih PNRP, skladno ali ne v nasprotju s PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN. Odstranitve objektov kulturne dediščine so dopustne le, če je v ta namen pridobljeno soglasje pristojnega organa.

 

(3) Spremembe namembnosti objektov so dopustne, če so skladne ali niso v nasprotju s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladne z določili OPPN. Dopustne so spremembe namembnosti, skladne s predpisi o graditvi objektov.

 

(4) Gradnja GJI, vključno s priključki nanjo, je dopustna na vseh PNRP, če ni v nasprotju z režimi varstva okolja in varovanja kulturne dediščine. Na vseh območjih PNRP je dopustna gradnja GJI skladno s PIP glede priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro, skladno s PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.

 

(5) Rekonstrukcije kot prenove objektov imajo v primeru kakovostne arhitekture in objektov kulturne dediščine prednost pred novogradnjami, pri čemer se pri namembnosti in oblikovanju upošteva prostorski kontekst.

 

(6) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), je dopustna izvedba vzdrževalnih del, rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti ter gradnja drugih manj zahtevnih nestanovanjskih objektov za lastne potrebe in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem oziroma v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah legalno zgrajenih objektov razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja NO in EO, pri čemer je dopustna gradnja tistih NO in EO, ki so dopustni na površini PNRP z enakim namenom, kot je ugotovljeni namen obstoječih objektov na gradbeni parceli razpršene gradnje.

 

(7) Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov.

 

(8) Za objekte, ki so nedovoljena gradnja, so do odstranitve ali legalizacije (če je ta možna pod pogoji tega odloka) dopustni odstranitev in redna vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.

 

3.5         Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo

65.člen

(splošni PIP o legi objektov)

(1) Kot oddaljenost od parcelne meje po določilih tega odloka se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije.

 

(2) Objekti morajo biti med seboj oddaljeni najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, ki ji objekt pripada.

 

(3) Novi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti, nad in pod terenom, od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 4,0 m.

 

(4) Novi linijski gradbeno inženirski objekti morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 0,5 m,  ob pisnem soglasju lastnika sosednje zemljiške parcele, so lahko le-ti postavljeni do parcelne meje.

(5) Odmik je lahko manjši, če:

-        so po krajevni tradiciji objekti od meja oddaljeni manj ali tako narekuje oblikovanost terena, vendar le pod pogojem, da je zadoščeno sanitarnim in požarnim zahtevam, da ni prizadeta javna korist, kadar gre za gradnjo na meji odprtega javnega prostora, da zmanjšan odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov, ne poslabša bivalnih in funkcionalnih pogojev v neposredni okolici ter s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel (z overjeno pisno izjavo) in so zagotovljeni s predpisi določeni pogoji,

-        gre za gradnjo objektov v nizu,

-        gre za odstranitev obstoječe, zakonito zgrajene stavbe, in gradnjo nove stavbe, ki je po legi, velikosti in namembnosti enaka odstranjeni ali

-        je tako določeno v občinskem podrobnem prostorskem načrtu.

Razlogi za odmike, ki so manjši od 4 m, morajo biti strokovno utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 

(6) Med sosednjimi vinskimi kletmi je potrebno zagotoviti minimalni razmik v dvakratniku širine vinske kleti, pri čemer je merodajna širina večje vinske kleti. Odmiki so lahko tudi manjši glede na predpisane minimalne požarno varstvene odmike, če to pogojujeta oblika tradicionalne parcelne strukture ali relief, kar pa mora biti v projektni dokumentaciji posebej utemeljeno, z drugimi ukrepi pa mora biti poskrbljeno za požarno varnost. Zahtevan minimalni odmik projekcije najbolj izpostavljenega dela objekta od meje zemljiške parcele drugega lastnika je 2,0 m, ob pisnem soglasju lastnika sosednje zemljiške parcele pa je lahko tudi manjši; pri tem so zajeta vsa zemljišča, ki se nahajajo v oddaljenosti 2 m od vertikalne projekcije najbolj izpostavljenega dela objekta. Izjemoma, če to zahteva konfiguracija terena, so podzemni deli vinskih kleti lahko postavljeni do meje sosednjega zemljišča ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča, vendar ne ob javnih poteh, kjer je minimalen odmik 1,0 m ter je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljavca javne ceste.

 

(7) Ograja se lahko ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč postavi do meje zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestišča 5 m, razen če upravljavec ceste pisno soglaša z manjšim odmikom.

 

(8) Pri določanju lege objektov se upoštevajo regulacijske črte, ki določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske črte so:

-        regulacijske linije, ki razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi,

-        gradbene linije, ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji,

-        gradbene meje, ki določajo linijo, katere novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je odmaknjen od nje v notranjost gradbene parcele.

 

(9) Regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, zato se le-te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju. Postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.

 

(10) Pri določanju kote pritličja objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekt s pritličjem navezuje na koto javnega prostora tako, da je višinska razlika med koto javnega prostora in pritličjem objekta čim manjša.

 

(11) Odmiki od javnih zemljišč: nove stavbe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene glede na določila tega odloka v zvezi z regulacijskimi črtami in v skladu s cestnoprometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste.

66.člen

(splošni PIP o oblikovanju objektov)

 

(1) Oblikovanje stavb in drugih objektov ter prilagoditve objektov sodobnemu načinu bivanja in sodobnim tehnološkim procesom mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti Arhitekturne krajine Ptuj in jih kakovostno nadgrajevati. Objekti in prostorske ureditve se prilagodijo tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora.

 

(2) Objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in usklajeni z osnovnim objektom glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh in fasad ter morajo biti praviloma manjši in nižji od osnovnega objekta. Izjema so EUP, v katerih so posebej dopustni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih ter obstoječi objekti, ki se rekonstruirajo. Tlorisna razmerja morajo ohranjati razmerja, značilna za arhitekturno krajino, od 1:1,5 do 1:3.

 

(3) Pri določanju višine stavb se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja in da bodo ustrezno izkoriščene terenske danosti.

 

(4) Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovne stavbe, tako da se oblikuje gabaritno in oblikovno poenoten objekt. Pri nadzidavah se varuje silhueto naselja.

 

(5) Material gradnje objektov naj upošteva sodobna dognanja v stroki, predvsem glede varovanja okolja in energetske varčnosti objektov, pri čemer se dopušča tudi lesene izvedbe objektov.

 

(6) Strehe: obliko, naklon, kritino in smeri slemen se prilagodi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Dopustne so kritine v temnejših, umirjenih, nebleščečih (mat) odtenkih rdeče, rjave in sive barve. Dopustni nagib strehe pri etažnosti (K) + P + (M) na ravninskem terenu ali pri enaki etažnosti na slemenih in terenih z nagibom je od 35° do 45°. Da se ublaži višino nadstropnega objekta, je pri objektih z etažnostjo (K) + P + (1N), dopustnih na ravninskem terenu, zahtevan nižji nagib streh, in sicer od 25° do 35°. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Pri sodobnih objektih, predvsem pa pri pomožnih objektih, kot so nadstreški in garaže, so dopustne tudi ravne strehe oziroma blage enokapnice, skrite za vencem. Dopustne so tudi travnate strehe (zelene, ozelenjene strehe), na objektih tradicionalne tipologije tudi slamnate strehe.

 

(7) Osvetlitev mansard je pri objektih dopustna z mansardnimi in strešnimi okni ter strešnimi izzidki, ki se na posamezni strehi poenoteno oblikujejo. Mansardno okno ima streho in zidce ob straneh; glede na obliko strehe ločimo: dvokapno mansardno okno, ki ima dvokapno simetrično streho; čopasto mansardno okno, ki ima streho zaključeno s čopom ter enokapno mansardno okno z enokapno streho; sodobnejše oblike mansardnega okna nimajo zidcev ob straneh, oblike strehe so trikotne, trapezne, ovalne ipd. Strešna okna naj bodo izvedena tako, da ne prekinjajo napušča.

 

(8) Na vseh strešinah, kjer to dopušča gradbenotehnično stanje objektov, se dopusti namestitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo presegati slemena streh in s svojo postavitvijo ne smejo izstopati iz strešine (naklon mora biti enak naklonu strehe). Smer slemena stavb mora biti praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smeri slemena prečno na plastnice.

 

(9) Fasade: pri oblikovanju fasad se upošteva kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo (struktura, materiali). Dovoli se pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva. Dovoli se lesene fasade in fasade z leseno oblogo (ravno rezan les), brunarice pa le v primerih, da je zemljišče, na katerem se gradi objekt v neposredni bližini gozda (zemljišča s PNRP gozd ali zemljišča, ki je v naravi gozd).

 

(10) Ob javnem prostoru se ob upoštevanju regulacijskih črt oblikuje glavna fasada stavbe, skladno s pomenom in značajem javnega prostora. Zadnje fasade objektov in servisne manipulacijske površine se načeloma (če je to možno urediti drugje na gradbeni parceli) ne urejajo ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste.

 

(11) Izvedba kleti je dopustna pri vseh objektih, razen pri objektih v poplavnem območju in tistih, pri katerih gradnja kleti ne bi bila skladna z določili tega odloka.

 

(12) Objekti se gradijo nad srednjo gladino podzemne vode. Izkopi so dovoljeni le do nivoja 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Izjeme za gradnjo v globino se dovolijo v primeru, če se transmisivnost vodonosnika ne mestu gradnje ne zmanjša za več kot za 10 %. Dno gnojišč, zbiralnika gnojnice in gnojevke ali hlevskega izpusta mora biti najmanj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Vsi objekti morajo biti vodotesni.

 

(13) Pri gradnji kleti na ravninskem terenu lahko klet sega največ 1 m nad teren. Na nagnjenem terenu mora biti zadnja stena kleti v celoti vkopana, prednja stran kleti je lahko v celoti nad terenom na strmem terenu (30 % in več), na položnejšem terenu (pod 30 %) pa mora biti delno vkopana. 

 

(14) Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam. Za prilagoditev obstoječega objekta neoviranemu dostopu funkcionalno oviranim osebam je dovoljena tudi namestitev dvigala na fasado objekta. V primeru, da se ga izvede na glavni fasadi, mora biti njegovo oblikovanje transparentno.

 

(15) Odstopanja od splošnih PIP o velikosti in oblikovanju objektov so dopustna:

-        za kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN,

-        pri dominantah v prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja in podobno), pri objektih javnega pomena in pomembnejših nestanovanjskih objektih,

-        kadar se glede na pomen objekta vzpostavi nova prostorska dominanta ali

-        če je to dovoljeno s PIP za PNRP in EUP.

67.člen

(splošni PIP o urejanju javnega prostora v jedrih naselij)

(1) Elemente urbane opreme je dovoljeno postavljati pod naslednjimi pogoji:

-        da so grajeni na javnih površinah ali neposredno ob njih,

-        če so grajeni na javnih površinah in ne ovirajo splošne rabe urbanih površin,

-        če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste,

-        da nimajo novih priključkov na objekte javne gospodarske infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke in

-        oblikovani morajo biti estetsko, skladno z regionalno tradicionalno arhitekturno tipologijo.

 

(2) Osvetljevanje se na cestah, ulicah in drugih javnih površinah izvaja z nizkimi oziroma visokimi uličnimi svetilkami. Oblikovanje svetil mora biti podrejeno oblikovnim kvalitetam posameznih enot urejanja prostora, v vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu. Občina predpiše podrobnejša določila glede oblikovanja uličnih svetil v okviru kataloga urbane opreme, ki bo zagotavljal enoten standard svetil za celotno občino z upoštevanjem arhitekturne tipologije območja.

68.člen

(splošni PIP o urejanju odprtih zelenih površin)

(1) Pri urejanju zemljišč se morajo praviloma ohranjati pasovi vegetacije na mejah, drevoredi, markantnejša drevesa, skupine dreves, deli neokrnjene krajine, obraščene struge potokov in melioriranih vodotokov, žive meje in podobno. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, se jih nadomesti oziroma sanira.

 

(2) Na vseh območjih se ohranja čim več avtohtone vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Za žive meje se uporabljajo avtohtone grmovnice, kot so gaber, rdeči dren, pušpan, leska, kalina, črni bezeg, črni trn, češmin, trdoleska, dobrovita, brogovita, krhlika in podobno. Ciprese se opušča.

 

(3) Za izvajanje gradbenih del v vplivnem območju dreves se izdela načrt zavarovanja. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, se jih nadomesti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa se zasaditev izvaja skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev.

 

(4) V primeru tlakovanja površin ob drevesih se zagotavlja ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom.

 

(5) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin se mora med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

 

(6) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je najmanj 2,0 m, če ni s posebnim predpisom drugače določeno.

 

(7) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve. Priporočena je uporaba avtohtonih vrst. Minimalni pogoji so:

-        na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin,

-        pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce skladno z določili pristojnih služb za varstvo rastlin.

69.člen

(splošni PIP o oblikovanje okolice objektov)

(1) Pri urejanju okolice objektov se mora:

-        upoštevati značilnosti terena, predvsem konfiguracijo, topografijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje za obstoječo in načrtovano vegetacijo,

-        zagotoviti oblikovno skladnost in povezanost z okolico,

-        zagotoviti programsko ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter vse uporabniške skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami in

-        upoštevati trajnostne zahteve, predvsem glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje voda pred iztokom v površinske odvodnike.

 

(2) Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. Na posamezni parceli za stanovanjsko gradnjo so dopustni nasipi in vkopi do največ 3,0 m.

 

(3) Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni le do višine 1,5 m, in sicer le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Za podporne ali oporne zidove se dopušča le uporaba naravnih materialov. To določilo velja tudi za obnovo. Oporni zidovi se ozelenijo, razen v primerih, ko to tehnično ni izvedljivo. Gradnja višjega opornega zidu je dopustna le v primerih, kadar gre za ukrep varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ob stiku parcele z javnimi površinami zaradi zagotavljanja varnosti odvijanja dejavnosti na javnih površinah in kadar gre za legalizacijo objektov, zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,5 m, mora biti njegovo oblikovanje obvezno predmet strokovne prostorske preveritve, s katero se predpiše arhitekturno oblikovanje in ozelenitev skladno z oblikovanjem obcestnega prostora oziroma okoliških ureditev in pozidave.

 

(4) Za tlakovanje javnih površin in površin ob javnih objektih se uporabljajo kakovostni, trajni materiali in se zagotovi kakovostno oblikovanje. Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z arhitekturo objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna.

 

(5) Območje tlakovanega dela gradbene parcele se ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženji, v čim večji meri tlakuje s propustnimi materiali. Preprečuje se hipni odtok z utrjenih površin, predvidi se zadrževalnike padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalniki ipd.)

 

(6) Okolico objektov in naprav, namenjenih za obrtne ali skladiščne dejavnosti, se mora takoj po zaključku gradbenih del urediti z izdatno ozelenitvijo z odraslimi sadikami dreves. To je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja.

 

(7) Zasaditev okolice objektov avtohtone poselitve v območju odprtega prostora je potrebno izvesti z zasaditvijo avtohtonega drevja in grmovnic, zatravitev pa izvesti z mešanico semen avtohtonih trav.

70.člen

(splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanje pomožnih objektov)

(1) Pri gradnji pomožnih objektov kot manj zahtevnih objektov se upošteva pravilo, da je pomožni objekt po gabaritih podrejen osnovnemu objektu in ga ne sme presegati.

 

(2) Pomožni objekti kot so nadstrešek, garaža, drvarnica in lopa se postavljajo praviloma v neposredni bližini stanovanjskega objekta oziroma objekta, ki je zadnji v nizu objektov.

 

(3) Pomožni objekti in sicer le garaža in nadstrešek, ki se gradijo za potrebe dejavnosti v okviru površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), na območjih centralnih dejavnosti (CU, CD) ipd. se lahko gradijo tudi v večji velikosti, kot jih določa odlok, za potrebe dejavnosti. Z višino in tlorisnim gabaritom ne smejo presegati gabaritov objektov, ki jim pripadajo, z njimi pa morajo biti tudi oblikovno poenoteni. Postavljajo se na manj izpostavljene lokacije, če to ni mogoče, se z ureditvijo območja in ob uporabi avtohtonih rastlinskih vrst zagotovi zeleno bariero v odnosu do javnega prostora.

 

(4) Nadstreški, ki se gradijo za potrebe parkiranja ob večstanovanjski stavbi, se lahko gradijo tudi v večji velikosti, kot jo določa odlok, vendar ne več kot za 10 osebnih vozil. V primeru večjih potreb se lahko postavi ob osnovni stavbi več enotno oblikovanih nadstreškov.

71.člen

(splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Nezahtevni in enostavni objekti (NO in EO) se razvrščajo skladno s predpisom, ki določa vrsto objektov glede na njihovo zahtevnost (v nadaljevanju uredba) in ne smejo presegati dimenzij, ki so določene v uredbi.

 

(2) Oblikovna podoba NO in EO ter pomožnih objektov naj izhaja iz krajevno tradicionalnih značilnosti, prav tako se v skladu s krajevnimi značilnostmi ureja prostore pred zgradbami, dostope, dohode, zelenice, ograje ipd.

 

(3) Nezahtevne in enostavne objekte je dopustno graditi na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, to je na gradbeni parceli osnovne stavbe, razen pri skupnih objektih za več enot (npr. skupna mala čistilna naprava za več stanovanjskih objektov) in objektih vezanih na naravne vire. Na gradbeni parceli, pripadajoči stavbi, je dopustno zgraditi največ po en nezahtevni oziroma enostavni objekt iste vrste, vendar največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti, določenega s tem odlokom. Na gradbenih parcelah večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.

 

(4) Ograje: Pri ograjevanju parcel se upošteva tip in material kakovostnih oziroma značilnih obstoječih ograj. Praviloma se uporabljajo žične ali lesene ograje. Zidovi niso dopustni, razen če so oblikovani kot del objekta. Za izvedbo ograj se ne dopušča uporaba bodeče žice, oblikovno neustreznih betonskih elementov in odpadnih materialov. Medsosedske ograje morajo biti oddaljene najmanj 0,5 m od meje sosednjega zemljišča, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je sosednje zemljišče javna cesta, se za postavitev ograje pridobi soglasje upravljavca javne ceste.

 

(5) Škarpe in podporni zidovi: Škarpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Upoštevajo se kakovostni oziroma značilni obstoječi primeri v EUP. Na površinah razpršene vinogradniške poselitve se za utrditev brežin uporabi les ali vegetacijski material oziroma njuna kombinacija. Škarpe in podporni zidovi ne smejo biti višji od 1,5 m. Obdelati jih je potrebno z lokalnimi kamnitimi materiali, dopustijo se kombinacije kamna z vidnim betonom, opeko in lesom. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.

 

(6) Pomožni infrastrukturni objekti: Dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP ali prečkajo EUP, ob upoštevanju drugih določil tega odloka. Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa in na podlagi urbanistične in krajinske preveritve ter utemeljitve, pri čemer se zagotovi oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter ustrezno oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v pogledih iz okoliških objektov. Lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. Objekte in naprave mobilne telefonije se na izpostavljenih legah umesti v prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Okolico teh objektov se ozeleni.

 

(7) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti za potrebe delovanja kmetije: Na območju enega kmetijskega gospodarstva se lahko zgradi največ po en pomožni kmetijsko-gozdarski objekt iste vrste, kar ne velja za gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, kozolec, čebelnjak, rastlinjak in silos, ki se jih lahko zgradi toliko, kot je potrebno za obratovanje kmetije. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, razen obore za rejo divjadi in ograje za pašo živine, ki morata biti od sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,5 m. Ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik obore za rejo divjadi in ograje za pašo tudi manjši oziroma se ju lahko postavi na posestno mejo. Pri gradnji kozolcev je potrebno upoštevati še naslednje posebne pogoje:

-        zgolj sušenju je namenjen enojni stegnjeni kozolec. Enojni kozolec lahko ima na eno stran, v delu največ do ene tretjine dolžine kozolca, tudi podaljšano streho (to je tako imenovani kozolec s plaščem), za zaščito pred dežjem, snegom, vetrom;

-        na območju občine pojavnost kozolca ni značilna. Če kmetija brez njega ne shaja, potem mora biti vključitev kozolca v zunanji prostor smiselna: sušenje je najbolj učinkovito, če je kozolec postavljen v smeri sever-jug in je pri tem kar najbolj na prepihu, pri čemer pa je potrebno upoštevati tudi obliko parcele, oblikovanost terena in dostopnost;

-        vezani kozolec (toplar) ne sme biti postavljen na pobočju, temveč le na ravnem ali dokaj položnem terenu;

-        razmak (razpon) pri vezanem kozolcu ne sme presegati razpona, ki kozolca ne bi več uvrščal med konstrukcijsko nezahtevne objekte (statični izračun); običajno je med 5,0 do 6,5 m);

-        na kozolec, ki ni zgrajen ob obstoječih objektih kmetije oziroma kmetijskega gospodarstva, ni dopustna namestitev sončne elektrarne, saj imajo njene bleščeče površine izrazito negativen vpliv na podobo kulturne krajine;

-        sončno elektrarno (fotovoltaiko) je dopustno namestiti le na kozolec, ki je zgrajen v sklopu kmetije oziroma kmetijskega gospodarstva;

-        na kozolec, četudi ni v primarni funkciji, ni dopustno nameščati reklamnih sporoči.

 

(8) Začasni objekti: Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna, priključeni morajo biti na razpoložljive že obstoječe priključke objektov javne gospodarske infrastrukture. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih. Kiosk oziroma tipski zabojnik in odprti sezonski gostinski vrt se lahko postavi samo na že urejene tlakovane površine. Začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi, se lahko postavi le za čas turistične sezone. Začasni objekt, namenjen prireditvi, se lahko postavi le za čas prireditve, vendar ne za več kot trideset dni. Odprti sezonski gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki enotne barve. Začasni gostinski objekti na javnih površinah se urejajo na podlagi posebnih predpisov občine. Začasni enostavni objekti za skladiščenje nevarnih snovi se gradijo v skladu s predpisi, ki urejajo področje skladiščenja nevarnih snovi. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.

 

(9) Spominska obeležja: Spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade, morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 1,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.

 

(10) Objekti za oglaševanje: Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z občinskimi določili glede plakatiranja in obveščanja. Objekti in naprave za oglaševanje, ki niso v javnem interesu, so lahko postavljene znotraj označenega naselja, izven naselij pa samo kot obvestilna tabla ali dopolnilna tabla prometnemu znaku. Objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno postavljati na:

-        zemljiščih, ki so zavarovana kot kulturna dediščina ali je na njih zgrajen objekt kulturne dediščine,

-        fasadah objektov, če velikost nosilca oglaševanja presega polovico površine fasade,

-        drevesih, zelenicah ali zemljiščih, kjer bi postavitev zakrila obstoječe ali načrtovane zelenice,

-        javnih površinah (pločnikih, zelenicah, ipd.), kjer bi postavitev ovirala osnovno namembnost površine,

-        zemljiščih, kjer bi bil oviran pogled na značilno veduto vasi, kompleksa ali objekta,

-        zemljiščih, ki so v upravljanju vodnega gospodarstva,

-        cestnih priključkih in

-        površinah, ki služijo kot interventne poti.

Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.

 

(11) Urbana oprema se oblikujejo po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi urbane opreme ter opreme obcestnega prostora ter kakovostne oziroma značilne okoliške pozidave. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti objekti urbane opreme oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.

 

(12) Glede postavitve svetlobnih napisov se upoštevajo predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

 

(13) Vsi NO in EO morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali zahtevnih in manj zahtevnih objektov v okviru gradbene parcele oziroma EUP. Dopustna višina nadzemnih objektov je samo pritličje, brez kleti. Strehe pomožnih objektov morajo biti enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na gradbeni parceli taka streha bolj primerna. Če je pomožni objekt prostostoječ, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice. Postavitev pomožnega objekta ne sme ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjšati minimalnih potrebnih površin za parkiranje.

 

(14) Na celotnem območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.

 

(15) Odmiki objektov od posestnih mej, določeni v tem členu, so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča.

 

(16) Pri gradnji NO in EO se smiselno upoštevajo PIP o legi in oblikovanju objektov in o oblikovanju okolice, zasaditvah in urejanju odprtih površin.

72.člen

(merila za parcelacijo in določevanje gradbenih parcel)

 

(1) Parcelacija zemljišč mora, če je le mogoče, izhajati iz tradicionalnega parcelnega vzorca. Pestrost kulturne izrabe v nepravilnem rastru polj in gradbenih parcel se praviloma ohranja pod pogojem, da razdrobljenost ni prevelika.

 

(2) Delitev in združevanje zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je dopustno, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več takih gradbenih parcel, ki so primerne za gradnjo in imajo zagotovljen dovoz in dostop, pri čemer se upošteva tradicionalna parcelna struktura.

 

(3) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.

 

(4) Velikost gradbene parcele, ki mora biti v celoti vključena v območje, kjer je gradnja v skladu z določili tega odloka dopustna, mora biti prilagojena namembnosti in velikosti objekta ter se določa tako, da se:

-        opredeli površine za gradnjo stavb, infrastrukturnih objektov, potrebne parkirne in manipulacijske površine, površine namenjene zagotavljanju požarne varnosti in zelene površine, opredeljene glede na namen gradnje,

-        širina ob ulici oziroma ob javnemu prostoru naselja prilagodi tipični širini gradbenih parcel v naselju in

-        upošteva s tem odlokom določene faktorje zazidanosti in izrabe zemljišča, minimalne odmike od posestnih meja ter splošne PIP o legi objektov.

Parkiranje je možno urediti tudi na javnih parkiriščih.

 

(5) Lega in oblika gradbene parcele se določi ob upoštevanju PIP o legi objektov, tako da je za predvideno gradnjo možno zagotoviti:

-        dostop do javne ceste,

-        minimalno zahtevano komunalno opremo,

-        skladnost z obstoječo kakovostno oziroma značilno parcelacijo v EUP,

-        skladnost z obstoječo reliefno razgibanostjo zemljišča in

-        mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito ter zaščito okolice, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote.

 

(6) Velikost gradbene parcele za stanovanjske hiše v vseh naseljih na območju občine je najmanj 400 m². Praviloma je za vinsko klet velikost gradbene parcele najmanj 100 m². Izjemoma lahko občinska uprava izda soglasje za manjšo parcelo.

 

(7) V vinogradniških območjih je parcele, na katerih je že zgrajena vinska klet s pripadajočim nasadom, dopustno deliti s parcelacijo le pod pogojem, da po parcelaciji parcela z objektom in pripadajočim nasadom ne bo manjša od 10 arov. Izjema je lahko le parcelacija za potrebe gradnje GJI. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti uveljavljenemu vzorcu v okoliškem prostoru.

 

(8) Pri določanju parcel za izvajanje določene dejavnosti se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov, vrsta dejavnosti, potreben manipulacijski prostor za tovorna vozila in drugo mehanizacijo ter skladiščenje.

 

(9) Pri parcelaciji se upošteva obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne pasove.

 

(10) Objektom, zgrajenim z uporabnim dovoljenjem po zakonu (pred letom 1967) in objektom, zgrajenim na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ki jim gradbena parcela še ni določena, se le-ta določi na zahtevo lastnika objekta v posebnem postopku, na podlagi meril in pogojev za določitev parcele iz predhodnih odstavkov. Gospodarskim objektom izven stavbnih zemljišč se gradbenih parcel ne določa.

 

(11) Določila o minimalni velikosti gradbene parcele ne veljajo za že obstoječe manjše gradbene parcele, na katerih se objekti rekonstruirajo ali nadomeščajo z novimi ali v primeru manjših stavbnih zemljišč, ko so vse okoliške zemljiške parcele že zazidane.

 

3.6 Prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje v območju gospodarske javne infrastrukture in priključevanja nanjo

73.člen

(varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture)

(1) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu s področno zakonodajo ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja. Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja opredeljeni v drugih predpisih večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se upošteva določila drugih predpisov.

 

(2) Varovalni pas posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture znaša na vsako stran:

       zunanjega roba cestišča:

 

       regionalne ceste

15 m

       kategorizirane občinske ceste:

       lokalne ceste

       javne poti

 

10 m

5 m

       osi skrajnih vodov distribucijskega elektroenergetskega voda:

 

       nadzemnega poteka - nazivne napetosti 10/20 kV

10 m

       podzemnega poteka - nazivne napetosti 10/20 kV

5 m

       zunanje stene objekta:

 

       elektroenergetske prosto stoječe transformatorske postaje (TP)

5 m

       osi posameznega voda:

 

       vodovod

       kanalizacija

       telekomunikacijski vodi s kabelskim razdelilnim sistemom

       drugi vodi gospodarske javne službe lokalnega pomena razen priključkov nanje

1,5 m

 

(3) Posegi v varovalnih pasovih prometnih omrežij ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja.

 

(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem.

 

(5) V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja pristojne inštitucije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na objekte GJI.

74.člen

(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo GJI)

(1) GJI se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.

 

(2) Posegi na GJI ter posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI.

 

(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.

 

(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer se upošteva osnovne zahteve glede kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi.

 

(5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je možno priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter da je omogočeno njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje.

 

(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.

 

(7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI se v okviru območja predvidenega posega predvidi tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.

 

(8) Pri načrtovanju GJI je potrebno zagotoviti, da je le-ta umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance kulturne dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta. Večje objekte GJI se locira izven pomembnejših prostorskih vizur in vplivnih območij spomenikov. Vode GJI v naseljih ter na območjih varstva kulturne dediščine se praviloma izvede podzemno, razen na območjih arheoloških najdišč.

 

(9) Linijsko GJI se načrtuje čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Čim bolj se izogiba območjem kulturne dediščine ter drugim območjem in prvinam, pomembnim za prepoznavnost.

75.člen

(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)

(1) Dovozi in priključki na državne in občinske ceste morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega ali državnega organa, pristojnega za promet.

 

(2) Pri gradnji lokalnih cest, dovozov in priključkov posameznih objektov se upoštevajo širine, določene s področnimi predpisi. Cesta se sme priključiti na cesto iste kategorije oziroma na en razred višje kategorizirano cesto.

 

(3) Vsaka gradbena parcela oziroma vsak zahteven in manj zahteven objekt mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila na javno cesto. Dostop mora biti urejen po lastnem zemljišču ali pa mora biti pridobljena služnostna pravica na parcelah, preko katerih vodi dovoz do zemljišča oziroma posega.

 

(4) Urgentni in intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.

 

(5) Javni in drugi objekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi, morajo imeti lastno parkirišče in morajo biti z vseh strani dostopni z gasilskimi vozili. Nosilnost interventnih poti mora biti najmanj 10 ton, široke pa morajo biti najmanj 3,5 m.

 

(6) Morebitne zapore (rampe, količki, cvetlična korita, drugo) morajo biti izvedene tako, da jih je mogoče v primeru gasilske ali druge urgentne intervencije nemudoma in brez težav odstraniti.

 

(7) Zagotovijo se služnostne poti do kmetijskih in gozdnih zemljišč za poti, ki bodo izgubljene ob pozidavi.

 

(8) Na koncu ulic, v kolikor se te ne nadaljujejo, je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, in sicer v takšni velikosti, da se zagotovi nemoteno izvajanje dela javne službe odvoza odpadkov in zimske službe. Praviloma ne sme biti slepih cest. Na cestah, ki se ne morejo navezati na druge ceste, se morajo urediti obračališča z minimalnim radijem 4,6 m.

 

(9) Hodniki za pešce se uredijo ob vseh glavnih cestah in ob poteh v naseljih, iz zgostitvenih območij proti šolam, zdravstvenim ustanovam, kulturnim ustanovam, cerkvam, pokopališčem ter drugim objektom javnega značaja. Poti za pešce morajo biti ob vozišču višinsko ločene ali speljane ločeno od vozišča. Pri izgradnji se zagotoviti ustrezen dostop za invalide.

 

(10) Na območju občine so urejena avtobusna postajališča v središču naselja Trnovska vas (parcela št. 1022/3, k.o. Trnovska vas, parcela št. 695/3, k.o. Trnovska vas, za potrebe šolskih prevozov). V okviru izgradnje pločnikov in kanalizacije je predvidena izgradnja novih postajališč v naselju Ločič (na parceli št. 1022/1, k.o. Trnovska vas) in v naselju Biš (predvidoma na parceli št. 917/1, 940 in 941, k.o. Biš).

 

(11) V primeru ulic brez pločnikov je potrebno določiti varovalni pas ceste za odlaganje snega, v katerem izvajalec javne službe ne nosi odgovornosti za morebitne poškodbe lastnikom parcel ob cesti.

 

(12) Vsako križišče ali priključek mora imeti minimalne pregledne trikotnike med prometnicami, brez ovir, višjih od 0,5 m, v velikosti, odvisni od dovoljene hitrosti. Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste.

 

(13) Pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest in poti se mora preveriti stanje komunalnih vodov, ki potekajo pod njimi. Dotrajane naprave se morajo pred modernizacijo ceste obnoviti, nivo cestišča in pločnikov za pešce pa uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne poslabša.

 

(14) Pri gradnji lokalnih cest, dovozov in priključkov posameznih objektov se upoštevajo širine, določene s predpisi. Dimenzionirani in izvedeni morajo biti tako, da zagotavljajo dostop za interventna vozila v primeru požara in drugih nesreč.

76.člen

(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoječih objektov se na gradbeni parceli zagotovi zadostno število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM). Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah. V območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v jedru) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se le-ti zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah.

 

(2) Pri večstanovanjskih stavbah je potrebno čim več PM zagotavljati v kleteh stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna kakovost območja. Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo imeti na terenu strehe garaže urejeno javno površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno.

 

(3) Pod obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.

 

(4) PM morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 5 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po splošnih PIP tega odloka o zasaditvah in urejanju javnih odprtih površin.

 

(5) Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj.

 

(6) PM, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, se odstranijo na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.

 

(7) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je preprečeno vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.

 

(8) Na vseh javnih parkiriščih je potrebno skladno s predpisi zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe. Pri določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, se zagotovi 5 % PM za funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je PM v objektu manj kot 20, je potrebno zagotoviti 1 PM za funkcionalno ovirane osebe. Če posebni predpis ne določa drugače, se pri večstanovanjskih stavbah zagotoviti na vsako deseto stanovanje eno PM za funkcionalno ovirane osebe.

 

(9) Na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni rabi, se zagotovijo parkirna mesta za kolesa in druga enosedna vozila in sicer vsaj 20 % od števila zahtevanih PM za osebna vozila, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. Parkirna mesta morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.

 

(10) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oz. med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oz. izvoz iz nje.

 

(11) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena PM za zaposlene in obiskovalce.

 

(12) Ob vinski kleti morata biti zagotovljeni vsaj dve parkirni mesti, ob vinotoču pa vsaj tri parkirna mesta in zadostne manipulacijske površine. V primerih, ko ni mogoče zagotoviti zahtevanega števila parkirnih mest na gradbeni parceli, se parkirna mesta zagotovijo na drugi lokaciji, ki omogoča peš dostop (razdalja do 400 m).

 

(13) Če poseben predpis ne določa drugače, se v odvisnosti od namena objekta ali dejavnosti pri izračunu PM upošteva naslednje minimalno število PM:

Dejavnosti

število parkirnih mest

1 Stanovanja

 

stanovanjske stavbe

2 PM

večstanovanjske stavbe

1,5 PM/ stanovanje + 10% za obiskovalce

2 Pisarniški in upravni prostori

 

pisarniški in upravni prostori – splošno

1 PM/30 m2 neto površine

prostori organov s številnim obiskom

1 PM/20 m2 neto površine

3 Prodajni prostori

 

trgovine in trgovske hiše z malim obiskom

1 PM/50 m2 neto prodajne površine, najmanj 2 PM

4 Prireditveni prostori

 

večnamenske dvorane

1 PM/5 sedežev +1 PM / 2,5 zaposlenih

kino, šolske dvorane, predavalnice

1 PM/5 sedežev

cerkve

1 PM/20 sedežev

5 Športne naprave

 

tenis igrišča

4 PM/igrišče + 1 PM/10 gledalcev

6 Gostilne in prenočišča

 

gostilne lokalnega značaja

1 PM/8 sedežev 

pomembnejša gostišča

1 PM/4 sedeže + 1 PM/2,5 zaposlenih

hoteli, penzioni, zdravilišča in druge stavbe s prenočišči

1 PM/3 postelje + 1 PM/4 sedež v restavraciji + 1PM/2,5 zaposlenih

7 Zdravstvene ustanove

 

manjši zdravstveni domovi, zasebne ordinacije in ambulante

1 PM/2 zaposlena + 1 PM/30 m2 neto površine, najmanj 3 PM

8 Šole

 

osnovne šole

1 PM/30 učencev

otroški vrtci

1 PM/20 otrok, minimalno 2 PM

9 Industrija, obrt

 

obrtni in industrijski obrati

1 PM /50 m2 neto površine ali 1 PM/3 zaposlene

skladišča, depoji, trgovina na debelo, prodajni prostori

1 PM /80 m2 neto površine ali 1 PM/3 zaposlene

delavnice za servis motornih vozil

6 PM/1 popravljalno mesto

avtomatske avtopralnice

5 PM/1 pralno napravo

samopostrežne avtopralnice

3 PM/1 pralni prostor

10 Pokopališča

 

pokopališča

1 PM/500 m2 površine, minimalno 10 PM

77.člen

(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)

(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi. Upoštevati je potrebno določila področne zakonodaje glede oskrbe prebivalstva z ustrezno pitno vodo.

 

(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, pod pogojem, da je tovrstna oskrba za vodo v skladu s predpisi s področja oskrbe s pitno vodo. Ob tem je potrebno zagotoviti tudi zadostne količine požarne vode oziroma na drugačen način zagotoviti požarno varnost. Urejanje zasebnih zajetij pitne vode se dopušča le ob soglasju zdravstvenega inšpektorata in Občine Trnovska vas.

 

(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, vodnjak, kapnica, cisterna.

 

(4) Vodovodno omrežje mora zagotavljati zadosten pritisk in količino vode za priključitev hidrantov, ki se morajo postaviti v naseljih in v bližini objektov, v katerih se pogosto nahaja večje število ljudi ter v bližini objektov z večjo požarno obremenitvijo in specifičnih objektov s požarnega vidika.

 

(5) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali zasebni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti morajo biti praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin.

 

(6) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema. Pri načrtovanju gradenj je potrebno v skladu s področno zakonodajo dotrajane cevovode iz neustreznega materiala nadomestiti z novimi iz ustreznega materiala.

 

(7) Pri vzporednem vodenju vodovodov, kanalizacije za odvajanje odpadne vode oziroma drugih vodov GJI se zagotovi ustrezen odmik. Križanja komunalnih vodov in naprav morajo biti izvedena tako, da se zagotovi nemoteno vzdrževanje in obnova vodov, objektov in naprav in higienska neoporečnost pitne vode v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi.

 

(8) Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.

 

(9) Vodnjaki se morajo ohranjati. Vodnjaki z večjo in stalno količino vode se morajo vzdrževati, ostali vodnjaki pa se morajo prekriti oziroma zaščititi. Zasipavanja vodnjakov se ne dopušča.

78.člen

(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)

(1) Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in za meteorno odpadno vodo mora biti zgrajeno v ločenem sistemu. Kanalizacijsko infrastrukturo za odvajanje komunalnih odpadnih vod se gradi v vodotesni izvedbi. Javna kanalizacija se mora zaključiti s čistilno napravo.

 

(2) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih voznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s področno zakonodajo.

 

(3) Padavinske vode se, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikajo na lastnem zemljišču, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva voznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, se padavinske vode spelje v bližnji vodotok; če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem pa mora biti ureditev odvodnjavanja načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja, ter ne smejo ogrožati sosednjih zemljišč.

 

(4) Padavinske vode z asfaltiranih ali betonskih cest, parkirišč in platojev za pranje motornih vozil se morajo odvajati prek usedalnika in ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob.

 

(5) Male čistilne naprave in greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode. Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj strnjenega naselja ali na njegovem robu. Do čistilne naprave se zagotovi dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana.

 

(6) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču, oz. ne sme biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju.

 

(7) Odpadne vode objektov za obrt, proizvodnjo in podobno, v katerih utegnejo biti presežene s predpisi dovoljene emisije, se morajo očistiti pred izpustom v kanalizacijo.

 

(8) Pri odvajanju odpadnih vod iz objektov za rejo domačih živali je treba upoštevati zakonsko določene meje emisij odpadnih snovi v okolje.

79.člen

(prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)

(1) Vsi objekti morajo biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov. Odpadki se ločeno zbirajo v posebnih posodah (smetnjakih) po vrsti in/ali izvoru. Mesta za smetnjake morajo biti določena zunaj stavbe, na delu gradbene parcele, ki omogoča neoviran dostop komunalni službi. Ravnanje z odpadki mora biti urejeno na način, ki ne ogroža zdravja ljudi.

 

(2) Zbirna mesta za ločeno zbiranje frakcij morajo biti ustrezno oddaljena od bivalnih objektov. Njihova lokacija mora ustrezati pogojem neovirane dostopnosti s tovornimi vozili in možnosti ustavljanja teh vozil. Površina mora biti utrjena in imeti urejen odtok. Omogočena mora biti izvedba priključka na električno omrežje (zaradi nočne razsvetljave in/ali nadzora z videokamero), zaželena je opremljenost z vodnim priključkom za občasno čiščenje.

 

(3) Zbirni center ločenih frakcij je prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.

(3) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.

 

(4) Pri ravnanju z odpadki pri gradbenih delih je treba upoštevati področno zakonodajo, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih ter ostalo veljavno zakonodajo s področja odpadkov.

80.člen

(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)

(1) V območjih razpršene poselitve in gradnje se srednjenapetostni in nizkonapetostni vodi izvedejo v nadzemni izvedbi, v strnjenih poselitvenih območjih v podzemni oziroma kabelski izvedbi.

 

(2) Lokacije transformatorskih postaj in priključnih omaric morajo biti vedno dostopne.

 

(3) Nove transformatorske postaje je možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve področne zakonodaje glede elektromagnetnega sevanja in hrupa ter pridobiti soglasje lastnika zemljišča.

 

(4) Vse elektroenergetske objekte se gradi v skladu s tem odlokom in v skladu z upravljavcem elektroenergetskega omrežja.

 

(5) Prostostoječe električne omarice na območjih registrirane kulturne dediščine niso dovoljene.

81.člen

(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javne razsvetljave)

(1) Javna razsvetljava mora biti izvedena v skladu z veljavno področno zakonodajo, upošteva naj zakonsko določene mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. Za razsvetljavo cest in javnih površin se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo.

 

(2) Svetilno telo mora usmerjati vso svetlobo pod horizontalno ravnino (do 5 % navzgor) oziroma kot določa področna zakonodaja.

 

(3) Dekorativna oziroma arhitekturna razsvetljava objektov (cerkve, izbrane fasade, drugo) mora biti izbrana in usmerjena tako, da v okolju ne deluje moteče, osvetlitev športnih površin, prireditvenih prostorov in podobno se dovoli le za časa trajanja prireditve, nočna osvetlitev sakralnih objektov se dovoli v skladu s podrobnimi PIP oziroma v skladu s podrobnimi akti občine.

 

(4) Na območju Občine Trnovska vas ni dovoljena uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

 

(5) Obstoječi viri svetlobe, ki niso skladni z določili področne zakonodaje in ne ustrezajo zakonsko določenim mejam vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja, se sanirajo in nadomestijo z drugimi viri svetlobe.

82.člen

(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)

(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca.

 

(2) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami telekomunikacijskih kablov izvede upravljavec.

 

(3) Elektronsko komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno podzemno, praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna le obnova obstoječih vodov.

 

(4) Antenske naprave na objektih in v območjih nepremične kulturne dediščine ne smejo spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in prostorske pojavnosti.

 

(5) Pred izbiro lokacije za postavitev bazne postaje mobilne telefonije je zahtevana pridobitev strokovnega mnenja z izračunom sevalnih obremenitev baznih postaj izbranega sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj baznih postaj na okolje).

 

(6) Mesto za postavitev antene bazne postaje mora biti izbrano tako, da je onemogočen dostop na območje, na katerem so mejne vrednosti glede na predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju lahko čezmejne. Poleg tega je potrebno antene baznih postaj graditi na ustrezni oddaljenosti od objektov bivalnega okolja, šol, vrtcev in podobno. Z odmikom je potrebno zagotoviti, da mejne vrednosti niso presežene.

 

(7) Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor za vsako bazno postajo pridobiti prve meritve s strani pooblaščene inštitucije, s katerimi se natančno ugotovijo sevalne obremenitve naravnega in življenjskega okolja.

 

(8) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije se upoštevajo predpisi s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja. Objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave.

83.člen

(priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo)

(1) V posameznih enotah urejanja je obveznost priključevanja že zgrajenih objektov na komunalno opremo sledeča:

-        obvezna priključitev na elektroenergetsko omrežje, kjer je elektroenergetsko omrežje že zgrajeno,

-        obvezna priključitev na elektroenergetsko omrežje, takoj ko bo elektroenergetsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena,

-        obvezna priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje že zgrajeno,

-        obvezna priključitev na vodovodno omrežje, takoj ko bo vodovodno omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena,

-        obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno,

-        obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo kanalizacijsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena ter

-        obvezna priključitev na individualne sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode (nepretočne greznice, male čistilne naprave), kjer kanalizacijsko omrežje ne bo zgrajeno.

 

(2) Pri priključevanju na komunalno opremo je potrebno upoštevati določila Programa opremljanja stavbnih zemljišč za Občino Trnovska vas.

3.7 Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

84.člen

(splošna določila)

(1) Za posege v območju, ki je z aktom oziroma predpisom o zavarovanju opredeljeno kot varovano območje, morajo investitorji pridobiti soglasja pristojnih inštitucij pred začetkom graditve.

 

(2) Gradnja in prostorske ureditve so možne na vseh območjih urejanja, če v okolju ne povzročajo večjih vplivov, kot so dovoljene s predpisi. Pri vseh gradnjah se upoštevajo normativne določbe glede varovanja okolja, pri tem se poseg načrtuje tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja oziroma so obremenitve znotraj dopustnih meja.

 

(3) Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih posamezna dejavnost povzroča.

3.7.1 Prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine

85.člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Za posege v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. Za poseg se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. V podrobnih PIP po posamezni EUP v območjih naselij in razpršene poselitve je za poseg v registrirano dediščino, spomenike in njihova vplivna območja iz predhodnega odstavka še dodatno določena obveznost pridobitve pogojev in soglasja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, če je pomen objekta ali območja kulturne dediščine oziroma njegovega dela še posebej poudarjen s prostorskega vidika.

 

(2) Kulturnovarstveno soglasje za poseg v objekt ali območje varovano na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine je treba pridobiti za:

-      poseg v kulturni spomenik,

-      poseg v vplivno območje kulturnega spomenika, če to obveznost določa prostorski akt ali akt o razglasitvi spomenika,

-      poseg v varstveno območje dediščine; do uveljavitve varstvenih območij dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za enote kulturne dediščine vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Trnovska vas (ZVKDS OE Maribor), ki se hranijo na sedežu Občine Trnovska vas in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Maribor.

 

(3) Kulturnovarstvene pogoje in soglasje za poseg izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

 

(4) Na območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:

-      spodbujajo trajnostno uporabo kulturne dediščine, to je uporabe kulturne dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih kulturnih lastnosti,

-      spodbujajo vzdržni razvoj kulturne dediščine, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev kulturne dediščine za prihodnje generacije,

-      spodbujajo dejavnosti in ravnanja, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene kulturne dediščine,

-      ohranjajo lastnosti, posebne narave in družbenega pomena kulturne dediščine ter njene materialne substance,

-      upoštevajo in trajno ohranjajo njene varovane vrednote,

-      ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev kulturne dediščine ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena.

 

(5) Na območjih kulturne dediščine ni dovoljeno:

-      odstraniti (rušiti) registrirane kulturne dediščine,

-      posegati v prostor ali izvajati dejavnosti na način, ki bi prizadeli varovane vrednote območja in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.

 

(6) V okolici območij kulturne dediščine se uveljavlja nadzor nad posegi v prostor, ki bi utegnili negativno vplivati na območje kulturne dediščine (vplivno območje dediščine), in sicer:

-      ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,

-      prostorske ureditve v vplivnem območju spomenika morajo biti prilagojene prostorskim možnostim tako, da družbeni pomen spomenika v prostoru ni okrnjen.

 

(7) Izjemoma je na podlagi soglasja ministra dovoljeno kulturno dediščino odstraniti in sicer ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

-      če se ugotovi njena dotrajanost ali poškodovanost, ki je ni mogoče odpraviti z običajnim sredstvi, ali če dediščina ogroža varnost ljudi in premoženje,

-      če je bila pred tem opravljena raziskava objekta in

-      če raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija.

Za odstranitev kulturnega spomenika mora biti izpolnjen še dodatni pogoj:

-      če je bil spomenik pred pridobitvijo soglasja ponujen v prodajo po ceni, ki upošteva njegovo stanje.

 

(8) Na območjih registriranih arheoloških najdišč se varujejo arheološke ostaline in njihov vsebinski in prostorski kontekst. Na območjih registrirane arheoloških najdišč poleg varstvenih usmeritev iz četrtega odstavka tega člena ni dovoljeno:

-      odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

-      poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,

-      gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in

-      postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

 

(9) Izjemoma so dovoljeni posegi v arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč:

-      če ni možno najti drugih rešitev ali

-      če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.

Za izvedbo raziskave in odstranitev objekta, ki je spomenik ali dediščina, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine.

 

(10) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je potrebno ob odkritju dediščine najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno inštitucijo za varstvo kulturne dediščine. V kolikor predhodne arheološke raziskave na območjih izven registriranih arheoloških najdišč niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno obvesti pristojno inštitucijo in ji omogočiti dostop do zemljišč in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

 

(11) V območjih stavbne dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih značilnosti objektov:

-      tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

-      gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

-      oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli),

-      funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,

-      sestavine in pritikline,

-      stavbno pohištvo in notranja oprema,

-      komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),

-      pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),

-      celovitost dediščine v prostoru in

-      zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

 

(12) Podrobnejše smernice v zvezi z varstvom stavbne dediščine so še:

-      pri posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu do stavbne dediščine;

-      izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oz. glavnih fasadah ni dopustna (možna je izvedba v hodniku ali talna izvedba), upoštevati je treba tudi barvo stavbe;

-      izvedba satelitskih anten na vidnih mestih ni dopustna, kar velja tudi za postavljanje zunanjih enot klimatskih naprav.

 

(13) Smernice k zasnovi gospodarske javne infrastrukture

-      infrastrukturne sisteme se načrtuje tako, da je zagotovljeno ohranjanje kulturne dediščine;

-      večji infrastrukturni posegi se (če je le možno) kulturne dediščine izogibajo;

-      komunalni in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen);

-      varovati je potrebno prostorsko oz. vizualno integriteto kulturnih spomenikov (locirati večje objekte gospodarske javne infrastrukture izven pomembnejših prostorskih vizur);

-      načrtovati posege v prostor tako, da se zagotavlja integriteta večjih odprtih površin (varovanje vplivnih območij spomenikov pred posegi, ki zmanjšujejo njihovo zgodovinsko in prostorsko pričevalnost);

-      antenske naprave na objektih in v območjih nepremične kulturne dediščine ne smejo spreminjati ali razvrednotiti njenega pomena in njene prostorske pojavnosti - posebno pozornost posvetiti lociranju GSM baznih postaj;

-      na enotah kulturne dediščine nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov ni dovoljeno. Izjemoma je dovoljeno, če po predhodni preveritvi ugotovi, da z njihovo vgradnjo ali postavitvijo niso prizadete varovane vrednote in so upoštevani prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje kulturne dediščine;

-      prosto stoječe električne omarice v varovanih območjih niso sprejemljive.

 

(14) Nekateri večji in moteči enostavni in nezahtevni objekti se praviloma ne postavljajo v enote kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij. Dodatne smernice za gradnjo pomožnih objektov za lastne potrebe so:

-      drvarnica - podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev, dvokapno streho z naklonom 40 - 45 stopinj, opeč no kritino - izjemoma, če ne vpliva na varovane lastnosti enote, so možna tudi od stopanja;

-      garaža - prvenstveno je treba zagotavljati njihovo vključevanje v objekte (gospodarske, poslovne, stanovanjske) oz. v obliki nadkritih parkirnih mest,

-      lopa - možna le, če to dopušča zasnova domačije oz. hiše z vrtom - potrebna predhodna preveritev ne moteče vključitve v prostor, biti mora lesena;

-      nadstrešek - možen le, če to dopušča značaj objekt ali odrtega prostora;

-      bazen - potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor;

-      rezervoar - potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, načeloma naj bo omejen z neizstopajočo živo mejo;

-      uta oziroma senčnica - potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena;

-      ograje - naj bo iz naravnih materialov (ali žična, ki je lahko prepletena z živo mejo);

-      začasni objekti za skladiščenje se ne postavljajo v območja kulturne dediščine.

 

(15) Podatki o območjih varovanj in omejitev s področja varstva kulturne dediščine so razvidni:

-      objekti in območja razglašeni za kulturni spomenik in njihova vplivna območja so prikazani v razglasitvenem aktu;

-      varstvena območja dediščine so prikazana v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine;

-      registrirana kulturna dediščina je prikazana v prikazu stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga.

 

(16) Na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb odloka OPN  s PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

3.7.2 Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave

86.člen

(ohranjanje narave)

(1) Ohranjanje naravnih kakovosti bomo zagotavljali na celotnem območju občine. Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določbami teh predpisov.

 

(2) Za posege na območja ohranjanja narave se mora pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave. Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Za posege na teh območjih se pridobi naravovarstveno soglasje.

 

(3) Zagotavljali bomo ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst. Tako se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, posamezna drevesa, gozdni otoki in vegetacijski pasovi ob vodnih telesih. Kjer je možno se regulirane vodotoke s sonaravnimi ukrepi obnovi.

3.7.3 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo okolja in naravnih dobrin

87.člen

(splošni PIP za trajnostno rabo virov in energije)

(1) Spodbujali bomo vzdržno (trajnostno) rabo naravnih virov, pasivno, energetsko učinkovito in energetsko varčno gradnjo ter izvedbo in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju in če niso v nasprotju z režimi varovanja okolja, varstva kulturne dediščine in s krajinskimi kakovostmi.

 

(2) Spodbujali bomo izboljšanje toplotne izolacije stavb ter doseganje standarda energetsko varčne stavbe, kar se potrdi z energetsko izkaznico.

 

(3) V novozgrajenih stanovanjskih in nestanovanjskih objektih se mora praviloma zagotavljati najmanj 25 % moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije in sicer z aktivno uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, sončno obsevanje, biomasa, geotermalna energija in energija vetra, ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe. To ne velja za:

-        1271 nestanovanjske kmetijske stavbe;

-        1272 stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe;

-        1252 rezervoarje;

-        11 stanovanjske stavbe, ki se uporabljajo manj kot štiri mesece v letu.

 

(4) Objekte je potrebno načrtovati s ciljem smotrne rabe energije, in sicer z:

-        izborom lokacije, orientacijo objektov in ustreznimi odmiki med njimi, da bo omogočeno celoletno osončenje ter zagotovljeno zmanjšanje potrebe po ogrevanju in umetnem hlajenju,

-        ustrezno zasnovo stavbne prostornine, z izborom gradiva in toplotno zaščito stavb zagotavljati čim manjše izgube toplotne energije,

-        načrtovanjem smotrne razporeditve objektov zmanjševati stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij GJI,

-        energetsko sanacijo stavb (pri prenovi zmanjševati porabo energije),

-        uporabo lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije zmanjševati izgube energije pri prenosu in distribuciji,

-        upoštevanjem usmeritev lokalnega energetskega koncepta.

88.člen

(varstvo zraka)

(1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati vse predpise s področja varstva zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije v zrak.

 

(2) Pri posameznih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito ali sanacijo.

 

(3) Vse novogradnje morajo upoštevati opredeljeni energetski standard, s čimer se zmanjša raba energije in onesnaženost zraka v občini.

 

(4) Pri zasnovi nove zazidave je potrebno upoštevati tudi prevetrenost prostora in vzpodbujanje lokalne cirkulacije zraka.

 

(5) Objekte, ki so lahko pomemben vir onesnaženja zraka, je dopustno umeščati le v območja namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK).

89.člen

(varstvo tal in kmetijskih zemljišč)

(1) Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljene le prostorske ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, z namenom zagotavljanja osnovne kmetijske dejavnosti.

 

(2) V čim večji meri se ohranja strnjene komplekse kmetijskih zemljišč, kar je bistveno z vidika ohranjanja proizvodne funkcije ter omogočanja ekonomske neodvisnosti kmetijskih gospodarstev.

 

(3) Z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave je na območjih kmetijskih zemljišč dopustno izvajati agrarne operacije, kot jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, s katerimi se spreminja prostor (komasacije in melioracije; v sklopu melioracij osuševanje, namakanje in agromelioracije, ki spreminjajo prostor – to so zlasti ureditve teras, izboljšanje dostopov na kmetijska zemljišča). Agrarne operacije morajo biti izvedene na okolju prijazen način. Izvajati jih je treba tako, da se med kmetijskimi zemljišči ohranjajo, na novo vzpostavljajo omejki, živice, posamezna drevesa, gozdni otoki in vegetacijski pasovi ob vodnih telesih in vodna telesa. Za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč je na območju kmetijskih zemljišč dopustna gradnja vodnih zadrževalnikov.

 

(4) Ob izvajanju posegov, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.

 

(5) Pri gradnji objektov se rodovitni del tal loči od nerodovitnega, humus pa se uporabi za zunanjo ureditev ali v skladu s področno zakonodajo za izboljšanje kmetijskih zemljišč. Odpadni del izkopane zemljine se odpelje na deponijo. Pri izvajanju posegov se dela omejijo na območja urejanja, z delovnimi stroji in vozili se ne posega na kmetijska zemljišča.

 

(6) Na območju posegov na kmetijska zemljišča za potrebe zelenih površin se v okviru predvidenih dejavnosti v čim večji meri ohranja nezazidane površine in rodovitni potencial tal.

 

(7) Na območju predvidenih posegov na kmetijska zemljišča se do izvedbe posegov ohranja kmetijska zemljišča.

 

(8) Na kmetijskih zemljiščih se razen na poplavnih območjih dopusti izboljšava ekološkega stanja tal z vnosom zemeljskih izkopov v primeru:

-        rekultivacije tal,

-        nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali

-        zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal.

 

(9) Na območjih skladišč tekočih goriv in drugih nevarnih snovi morajo biti ureditve izvedene na način, ki onemogoča izliv v vodotoke, direktno v podtalnico ali kanalizacijo.

 

90.člen

(varstvo voda)

(1) Posegi na vodna in priobalna zemljišča niso dovoljeni, razen v skladu z zakonodajo s področja voda.

 

(2) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo se umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

 

(3) Na obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču je mogoča rekonstrukcija ali prenova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.

 

(4) Na priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.

 

(5) Vse obstoječe in potencialne vodne vire se varuje pred onesnaženjem in se jih vzdržuje.

 

6) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojna služba. Vodno soglasje je potrebno pridobiti za:

-      poseg na vodnem in priobalnem zemljišču;

-      poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb;

-      poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice;

-      poseg na varstvenih in ogroženih območjih;

-      poseg zaradi odvajanja odpadnih voda;

-      poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik;

-      hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.

 

(7) Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati varovalni pas priobalnih zemljišč, ki je pri vodotokih 1. reda (Pesnica) v naseljih širok 15 m od meje vodnega zemljišča, izven naselij pa 40 m od meje vodnega zemljišča, pri vodotokih 2. reda (ostali vodotoki) pa je širok 5 m od meje vodnega zemljišča. Poseganje v prostor na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno, razen za izjeme v skladu s predpisi s področja upravljanja voda.

91.člen

(varstvo vodnih virov)

(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.

 

(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.

 

(3) Za posege na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je treba v primeru neskladja tega prostorskega načrta s pogoji ministrstva, pristojnega za vode, upoštevati pogoje slednjega.

 

(4) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.

 

(5) Na vodovarstvenih območjih je treba vse komunalne odpadne vode iz objektov priključiti na vodotesno kanalizacijo ali malo čistilno napravo.

 

(6) Na kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo v vodovarstvenih območjih je treba upoštevati veljavne predpise glede vnosa hranljivih snovi v tla.