Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2

Na podlagi 95. člena v zvezi s 126. členom Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12; ZCes-1) in 16. člena Statuta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Občine Trnovska vas, št. 5/07) je Občinski svet Občine Trnovska vas na svoji 23. seji, dne 17. 12. 2013, sprejel

ODLOK

o občinskih cestah v Občini Trnovska vas

I.  SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(gradnja in vzdrževanje občinskih cest)

Občinske ceste se morajo načrtovati, projektirati, graditi in vzdrževati na način in pod pogoji, kot to določajo predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, prometno signalizacijo in prometno opremo, način označevanja in zavarovanja del in ovir v prometu, cestne priključke, avtobusna postajališča ter predpisi, ki urejajo vrste vzdrževalnih del na cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest, in ta odlok.

2. člen

(namen odloka)

Ta odlok določa:

-                  občinske ceste na območju Občine Trnovska vas in postopek njihove kategorizacije;

-                  graditev, upravljanje, vzdrževanje in varstvo občinskih cest ter prometa na njih;

-                  način izvajanja rednega vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe;

-                  pooblastila in ukrepe policije ter medobčinskega redarstva in

-                  inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami ter sankcioniranje kršiteljev odloka.

II.   OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA

3. člen

(občinske ceste)

(1) Občinske ceste na območju Občina Trnovska vas so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste.

(2) Občinsko cesto sestavljajo cestni svet, cestno telo, cestišče, brežine ceste, cestni objekti, prometna signalizacija in oprema, cestna razsvetljava, cestni priključki do meje cestnega sveta, naprave za odvodnjavanje ceste, servisne prometne površine in servisne ter funkcionalne površine.

4. člen

(kategorije občinskih cest)

Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste, javne poti ter občinske kolesarske poti.

5. člen

(postopek kategorizacije občinskih cest)

(1) Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet Občine Trnovska vas (v nadaljevanju: občinski svet) z odlokom, na predlog župana.

(2) Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste (v nadaljevanju: direkcija) po postopku, določenem v merilih za kategorizacijo javnih cest.

6. člen

(spremembe kategorizacije občinskih cest)

(1) Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka.

(2) Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlaga občinska uprava, občinski svet, župan in zainteresirane pravne osebe (pravne osebe in druge organizacije).

(3) Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.

(4) O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči občinski svet na predlog župana.

(5) Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno s sklepom.

(6) Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo enkrat letno in se upoštevajo v letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.

7. člen

(novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest)

Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta.

8. člen

(opustitev občinske ceste)

(1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.

(2) Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcem te ceste.

(4) O opustitvi občinske ceste ali njenega dela in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči občinski svet na predlog župana.

9. člen

(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)

(1) Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.

(2) Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste, če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let, če se njen prenos opravi brezplačno ali za dogovorjeno primerno odškodnino in če je vpisana v zemljiško knjigo.

(3) Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o gozdovih.

(4) O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči občinski svet na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 5. člena tega odloka.

10. člen

(turistične poti)

Turistične poti in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku.

11. člen

(evidenca občinskih cest)

(1) Občinska uprava vodi evidenco o občinskih cestah, ki obsega opisne, numerične, grafične in druge podatke o občinskih cestah in objektih na njih.

(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje tehnične podatke o lokalnih cestah in javnih poteh, podatke o prometnih obremenitvah in izdatkih zanje, podatke o objektih na njih ter podatke o občinskih kolesarskih povezavah.

III.   UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST

12. člen

(upravljavec občinskih cest)

Z občinskimi cestami, ki so v lasti Občine Trnovska vas, z zaznambo statusa grajenega javnega dobra, upravlja Občinska uprava Občine Trnovska vas.

13. člen

(letni plani razvoja in vzdrževanja občinskih cest)

(1) Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in sprejema po postopku, določenim za občinski proračun, in je njegov sestavni del.

(2) V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil pristojni medobčinski inšpektor, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.

(3) V primeru odstopanja obnove in izgradnje občinskih cest med letom se glede na zastavljeni program (letni in štiriletni) izdela rebalans plana, ki ga v sprejem in potrditev občinskemu svetu predloži župan občine.

14. člen

(opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste)

Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja občinska uprava. Te obsegajo zlasti:

-           izdelavo strokovnih podlag za plane vzdrževanja in razvoja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov;

-           naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest;

-           naloge nadzora nad stanjem in prometno ureditvijo občinskih cest;

-           izvajanje postopkov javnega naročanja za izvajanje del rednega vzdrževanja občinskih cest, ki niso predmet koncesije, ter za izvajanje gradnje, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na občinskih cestah;

-           izvajanje postopkov podeljevanja koncesij in izbire koncesionarja za redno vzdrževanje občinskih cest;

-           naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste;

-           vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah po tem odloku in v skladu s predpisi ter vodenje zbirne evidence o javnih cestah;

-           pridobivanje podatkov o prometnih obremenitvah na občinskih cestah;

-           pridobivanje podatkov o prekoračitvi dimenzij (višina, širina in dolžina) in mas vozil;

-           naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;

-           naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in izkoriščanje občinskih cest in objektov na njih ter v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika;

-           izdajanje dovoljenj in soglasij in vodenje drugih upravnih postopkov, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih;

-           priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z direkcijo RS za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov in

-           izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.

15. člen

(financiranje občinskih cest)

Sredstva za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu občine.

IV.   GRADITEV OBČINSKIH CEST

16. člen

(varstvo okolja vzdolž občinske ceste)

(1) Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.

(2) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda, kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.

17. člen

(projektiranje občinskih cest)

(1) Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisi o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.

(2) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.

18. člen

 (pridobitev stvarnih pravic na zemljiščih za gradnjo občinske ceste)

(1) Zaradi gradnje občinske ceste se lahko v skladu z zakonom lastninska pravica na nepremičnini odvzame ali obremeni.

(2) Če je treba zaradi rekonstrukcije občinske ceste, s katero se ne posega izven njenega varovalnega pasu, izvesti razlastitev ali obremenitev lastninske pravice na nepremičnini, pa za to rekonstrukcijo ni potrebna priprava prostorskega akta, se javna korist za to razlastitev oziroma obremenitev lastninske pravice ugotovi s sklepom občinskega sveta. Predlog za izdajo sklepa mora vsebovati dokazilo o skladnosti načrtovane rekonstrukcije s prostorskim aktom v območju rekonstrukcije ceste, grafičen prikaz lege rekonstrukcije ceste na zemljiščih, načrt parcelacije ter seznam parcel s površinami in utemeljitev javne koristi.

(3) Če bi bila izvedba ukrepov, ki so potrebni zaradi varstva pred hrupom in drugimi emisijami prometa, bolj učinkovita in ekonomična na sosednjih nepremičninah, kot izvedba na cestnem svetu, se lahko na podlagi pravnega posla z lastnikom nepremičnine ustanovi stvarna služnost.

19. člen

(avtobusna postajališča)

(1) Avtobusna postajališča na lokalnih cestah in javnih poteh morajo biti izven vozišča.

(2) V primerih, ko prostorske ali druge tehnične zahteve ne omogočajo gradnje avtobusnega postajališča izven vozišča, se lahko avtobusno postajališče vzpostavi na vozišču, za kar more biti pridobljeno strokovno mnenje komisije.

(3) Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje župan in je sestavljena iz predstavnika upravljavca ceste, predstavnika policije in predstavnika inšpekcije za ceste.

(4) Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Vzpostavljeno avtobusno postajališče izven vozišča postane del občinske ceste.

20. člen

(razmejitev obveznosti med upravljavcem občinskih cest in upravljavci vodotokov)

(1) Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav za ohranjanje vodnega režima vodotoka, ki so potrebni zaradi prečkanja javne ceste z vodotokom ali poteka ob njem, krije investitor ceste.

(2) Vzdrževanje zavarovanja podporne konstrukcije premostitvenega objekta je sestavni del vzdrževanja občinske ceste.

(3) Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.

(4) Če vodotok poteka v območju ceste, se stroški vzdrževanja ceste razdelijo sorazmerno med upravljavca ceste in upravljavca vodotoka.

21. člen

(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste)

(1) Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Za poseg v cestno telo obstoječe občinske ceste si mora investitor objekta ali naprave pridobiti soglasje občinske uprave. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.

(2) Investitor iz prejšnjega odstavka ni zavezanec za tisti del stroškov, nastalih zaradi pogojenih boljših elementov nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.

22. člen

(obveznost usklajenega projektiranja in gradnje gospodarske javne infrastrukture)

(1) Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste v cestnem svetu predvideva tudi gradnja druge gospodarske javne infrastrukture, ki ne služi cesti ali njeni uporabi, mora projektna dokumentacija vsebovati tudi rešitve gospodarske javne infrastrukture.

(2) Za usklajenost projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka je pristojna občinska uprava.

(3) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov posamezne gospodarske javne infrastrukture iz prvega odstavka tega člena, krije njen upravljavec.

23. člen

(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)

(1) Občinska uprava mora v fazi načrtovanja gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste obvestiti upravljavce druge gospodarske javne infrastrukture v cestnem telesu ali ob njem najmanj 90 dni pred začetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.

(2) Občinska uprava mora dati upravljavcu druge gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka na razpolago podatke, potrebne za uskladitev del.

(3) Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za upravljavce gospodarske javne infrastrukture v cestnem telesu ali ob njem, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.

24. člen

(gradnja občinskih cest)

(1) Občinske ceste se gradijo na podlagi sprejetega letnega proračunskega plana Občine Trnovska vas. Postopek graditve občinske ceste in objektov na njej mora potekati v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in posege v prostor. Izvajalec gradnje se izbere v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.

(2) Novozgrajena občinska cesta postane last Občine Trnovska vas. Občina je zavezana, da v roku enega leta od izgradnje ceste izpelje postopek pridobitve statusa grajenega javnega dobra v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.

(3) Kategorizacija novozgrajene ceste se opravi po določbah II. poglavja tega odloka.

V.   VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST

25. člen

(odgovornost za stanje občinskih cest)

(1) Občinske ceste se morajo vzdrževati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 32. člena tega odloka, omogočajo varno odvijanje prometa.

(2) Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 32. člena tega odloka je odgovoren izvajalec javne službe.

(3) Za organiziranje investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na občinskih cestah in izvajanje ukrepov iz prvega odstavka 32. člena tega odloka je odgovorna občinska uprava.

26. člen

(stanje občinskih cest ter prometne signalizacije in opreme)

(1) Občinske ceste morajo biti vzdrževane tako, da jih lahko ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih pogojev za odvijanje prometa varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene.

(2) Prometna signalizacija in prometna oprema javnih cest mora biti postavljena in označena skladno s predpisi, ki urejajo ceste, in tako, da je dobro vidna. Biti mora redno vzdrževana in ob vsakem uničenju, poškodovanju ali odstranitvi zamenjana, nadomeščena ali ponovno označena. Prometno signalizacijo in prometno opremo v okviru del rednega vzdrževanja postavlja in odstranjuje izvajalec rednega vzdrževanja ceste.

(3) Z globo 1.000 evrov se za prekršek kaznuje izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja pa z globo 500 evrov.

27. člen

(redno vzdrževanje občinskih cest)

(1) Redno vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje občinskih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost občinskih cest, nadzor nad stanjem občinskih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti ob naravnih in drugih nesrečah.

(2) Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja s podelitvijo koncesije pravni ali fizični osebi po predpisih, ki urejajo gospodarske javne službe.

28. člen

(investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist)

(1) Investicijska vzdrževalna dela so tista dela na občinskih cestah, s katerimi se ne spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju občinske ceste, s katero se ne sme posegati izven območja cestnega sveta; ter vsebujejo tudi izvedbo izboljšav v območju cestnega sveta, ki so povezane z varnostjo javne ceste.

(2) Vzdrževalna dela v javno korist so izvedba rekonstrukcije občinske ceste, s katero se spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju občinske ceste, s katero se ne sme posegati izven območja ceste; ter vsebujejo tudi izvedbo izboljšav, ki so povezane z varnostjo občinske ceste.

(3) Ob vzdrževalnih delih v javno korist se lahko zgradijo tudi nezahtevni pomožni infrastrukturni in drugi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno), ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije občinske ceste.

(4) Kot vzdrževalna dela v javno korist se lahko izven območja ceste izvajajo ukrepi, namenjeni varovanju ceste pred padajočim kamenjem in drevjem (lovilne mreže, zaščitne mreže in palisadne stene), če je predhodno pridobljena stvarna služnost.

(5) Za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist se investicijska dokumentacija ne izdeluje, razen dokumenta o identifikaciji investicijskega projekta in poročila o izvajanju investicije.

(6) Investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist, ki se izvajajo zaradi odprave posledic prometnih in drugih nesreč ter izrednih dogodkov ali med njihovo odpravo, se izvajajo na podlagi projektne dokumentacije, izdelane po nastanku prometne in druge nesreče oziroma izrednega dogodka, če to ne ovira odpravljanja škodljivih posledic.

29. člen

(vzdrževanje križišč)

V območju križišča občinske ceste z drugo cesto vzdržuje občinska uprava vozišče in prometno signalizacijo občinske ceste do roba cestnega sveta.

30. člen

(vzdrževanje premostitvenih objektov na občinskih in nekategoriziranih cestah)

(1) Vzdrževanje premostitvenega objekta nad ali pod občinsko cesto je v pristojnosti upravljavca ceste višje kategorije.

(2) Upravljavec ceste, ki poteka preko ali pod premostitvenim objektom, vzdržuje vozišče, površine za pešce in kolesarje, naprave za odvodnjavanje, ograje in drugo opremo in naprave, ki služijo tej cesti.

(3) Če upravljavec iz prejšnjega odstavka v okviru izvajanja vzdrževalnih del na premostitvenem objektu ne izvede nujnih ukrepov, ki so v javnem interesu in jih ni mogoče odlagati, jih izvede na njegov račun upravljavec občinske ceste.

(4) Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni promet, nad občinskimi cestami, je pristojna občinska uprava.

31. člen

(vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa)

(1) Občinska uprava lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.

(2) O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, si mora občinska uprava predhodno pridobiti soglasje direkcije.

(3) Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora občinska uprava predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali pooblaščenega upravljavca ceste.

(4) Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.

VI.    VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH

1.  Varstvo občinskih cest

32. člen

(omejitve uporabe občinske ceste)

(1) Direktor občinske uprave lahko s sklepom začasno, vendar največ za dobo enega leta, prepove ali omeji uporabo ceste ali njenega dela (omejitev prometa posameznih vrst vozil, zmanjšanje dovoljene skupne mase, osne obremenitve ali dimenzij vozil, zmanjšanje dovoljene hitrosti vozil in drugi ukrepi), če je občinska cesta ali njen del v takem stanju:

-           da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,

-           da bi promet posameznih vrst vozil povzročil pospešeno propadanje te ceste ali

-           če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, burje, nenadne poškodbe ceste ali ovire na cesti).

(2) Direktor občinske uprave mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alinee prejšnjega odstavka, po elektronski poti obvestiti ministrstvo, pristojno za promet, policijo, pristojni center za obveščanje, pristojni inšpekcijski organ za ceste in prometno-informacijski center najmanj sedem dni pred izvedbo ukrepa na občinski cesti. Prometno-informacijski center mora o ukrepih obvestiti javnost najmanj tri dni pred izvedbo ukrepa.

(3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, lahko sprejme tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste ali vodja intervencije ob prometnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih. O teh ukrepih morata nemudoma obvestiti upravljavca občinske ceste, policijo, medobčinsko redarstvo, medobčinsko inšpekcijo in prometno-informacijski center, ki o ukrepih takoj obvesti javnost.

(4) Iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, lahko minister, pristojen za promet, odredi prepovedi in omejitve uporabe ceste, katerih trajanje je daljše od enega leta.

(5) Ukrepe omejitve uporabe občinske ceste mora izvesti izvajalec rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja te javne službe.

(6) Z globo 500 (za pravno osebo od 100 do 75.000; za srednjo ali veliko gospodarsko družbo od 250 do 125.000) evrov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ne sprejme ustreznih ukrepov in na predpisan način ne obvešča subjektov po tretjem odstavku tega člena, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 250 (od 40 do 2.500) evrov.

33. člen

 (varovalni pas ob občinski cesti)

(1) V varovalnem pasu občinske ceste je raba prostora omejena.

(2) Posegi v prostor varovalnega pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem občinske uprave.

(3) Občinska uprava izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.

(4) Varovalni pas občinske ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisa projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša:

-           pri lokalnih cestah 6 metrov,

-           pri javnih poteh 4 metrov,

-           pri občinskih kolesarskih poteh 1 meter.

(5) Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki v varovalnem pasu občinske ceste brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca ceste gradi ali rekonstruira stavbo ali objekte, ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte ali naprave, ter izvaja kakršnakoli dela na pripadajočih zemljiščih.

(6) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov.

34. člen

(gradnja gospodarske javne infrastrukture v območju občinske ceste)

(1) Objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture je dovoljeno v območju občinske ceste graditi le pod pogoji in na način, določenim s soglasjem občinske uprave.

(2) Občinska uprava lahko zahteva od upravljavca gospodarske javne infrastrukture, da objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve objektov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja občinske uprave za njihovo gradnjo.

(3) Občinska uprava lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.

(4) Z globo 150 (od 40 do 1.250) evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(5) Z globo 500 (za s.p. od 100 do 30.000, za pravno osebo od 100 do 75.000; za srednjo ali veliko gospodarsko družbo od 250 do 125.000) evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 (od 40 do 2.500) evrov.

35. člen

(posegi v občinsko cesto zaradi vzdrževanja druge gospodarske javne infrastrukture)

(1) Vzdrževalna in druga dela na obstoječi gospodarski javni infrastrukturi na občinski cesti se lahko opravljajo le s soglasjem občinske uprave.

(2) V soglasju za izvajanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.

(3) Soglasje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če je s poškodbami objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, vgrajenih v državno cesto, neposredno ogrožen varen promet oziroma življenje in zdravje ljudi in živali ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec gospodarske javne infrastrukture mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem brez odlašanja po elektronski poti obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec gospodarske javne infrastrukture mora takoj odpraviti poškodbe na njej, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih po elektronski poti obvestiti občinsko upravo in izvajalca rednega vzdrževanja občinske ceste.

(4) Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka omejiti uporaba občinske ceste, mora upravljavec gospodarske javne infrastrukture, vgrajene v občinsko cesto, o omejitvi uporabe občinske ceste in o njenem prenehanju po elektronski poti obvestiti pristojno policijsko upravo.

(5) Z globo 150 (od 40 do 1.250) evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez soglasja občinske uprave izvaja vzdrževalna in druga dela na gospodarski javni infrastrukturi na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z danim soglasjem.

(6) Z globo 500 (za s.p. od 100 do 30.000, za pravno osebo od 100 do 75.000; za srednjo ali veliko gospodarsko družbo od 250 do 125.000) evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov.

(7) Z globo 500 (za pravno osebo od 100 do 75.000) evrov se kaznuje za prekršek upravljavec gospodarske javne infrastrukture, ki ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 200 (od 40 do 2.500)  evrov.

36. člen

(omejitve izvajanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste)

(1) Za izvajanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila nestabilnost cestnega telesa, mora investitor pridobiti soglasje občinske uprave

(2) Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.

(3) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov.

37. člen

(izvajanje del v območju občinske ceste)

(1) Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, prekope, podkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih v območju občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je treba pridobiti soglasje občinske uprave, s katerim se določijo pogoji za opravljanje teh del.

(2) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez soglasja občinske uprave opravlja dela, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja.

(3) Z globo 6.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 2.000 evrov.

38. člen

(izredni prevoz)

(1) Izredni prevoz je prevoz z vozilom ali skupino vozil, ki samo ali skupaj z nedeljivim tovorom presega s predpisi dovoljeno skupno maso, osne obremenitve ali mere (širina, dolžina, višina). Izredni prevoz je tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj s tovorom v mejah s predpisom dovoljene skupne mase, osnih obremenitev ali mer, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na cesti ali njenem delu.

(2) Izredni prevoz se lahko opravi na podlagi dovoljenja za izredni prevoz, ki se izda, če izdajatelj dovoljenja za izredni prevoz ugotovi, da vozila ali tovora od izvora do cilja ni mogoče prepeljati po železnici ali z drugimi prometnimi sredstvi ali če predlagatelj izrednega prevoza dokaže, da bi prevoz s temi prometnimi sredstvi povzročil večje skupne stroške prevoza v primerjavi s stroški dodatnih ukrepov za usposobitev prevozne poti za prevoz po cesti.

(3) Vozilo s tovorom ali vozilo samo sme presegati s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene osne obremenitve, skupne mase ali mere le v obsegu in pod pogoji, navedenimi v dovoljenju za izredni prevoz po občinski cesti.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je izredni prevoz po občinskih cestah dovoljen brez dovoljenja za izredni prevoz, ki se mora opraviti zaradi intervencije ob prometnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih, zaradi obrambnih potreb, pri vleki pokvarjenega ali poškodovanega avtobusa ali tovornega vozila, ustavljenega na vozišču, vendar le do najbližjega kraja, kjer se lahko to vozilo izloči iz prometa, ter za vozila pri zimskem vzdrževanju cest.

(5) Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po državnih oziroma po državnih in občinskih cestah, izda direkcija. V primeru poteka izrednega prevoza tudi po občinski cesti mora biti pridobljeno predhodno soglasje občinske uprave. Občinska uprava mora soglasje izdati v roku treh dni od prejetja vloge in ga po elektronski poti posredovati direkciji, sicer se šteje, da je soglasje dano.

(6) Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda občinska uprava. V njem se določi način in pogoje prevoza, ter višino povračila za izredni prevoz.

(7) V dovoljenju za izredni prevoz se lahko na predlog imetnika dovoljenja za izredni prevoz pred prenehanjem veljavnosti dovoljenja spremenijo podatki o vozilih za izredni prevoz, tovoru, prevozni poti ali o roku veljavnosti, če je sprememba upravičena in je izredni prevoz pod spremenjenimi pogoji izvedljiv.

(8) O izdaji dovoljenja za izredni prevoz mora izdajatelj obvestiti pristojno policijsko upravo in upravljavce cest, po katerih bo izredni prevoz potekal, medobčinsko redarstvo, če bo izredni prevoz potekal tudi po občinskih cestah, in prometno-informacijski center.

(9) Višina povračil za izredne prevoze je odvisna od škodnih vplivov izrednih prevozov na javno cestno infrastrukturo in jih predpiše vlada.

(10) Za izredni prevoz, ki poteka tudi po občinskih cestah in za katerega dovoljenja za izredni prevoz izdaja direkcija, so upravljavci teh cest upravičeni do sorazmernega deleža povračila za izredni prevoz.

(11) Izredni prevoz brez dovoljenja za izredni prevoz je prepovedan.

(12) Evidenco izdanih dovoljenj za izredne prevoze vodijo izdajatelji dovoljenj.

(13) S podzakonskimi predpisi so podrobneje predpisani pogoji za izdajo dovoljenj za izredne prevoze po javnih cestah ter način in pogoji izvajanja izrednih prevozov po javnih cestah.

(14) Usposobljenost tranzitnih smeri za prevzem izrednih prevozov zagotavljajo izvajalci rednega vzdrževanja cest v okviru izvajanja javne službe.

(15) Voznik, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, oseba, ki naloži tovor v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, oziroma naročnik prevoza, ki zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, se kaznuje za prekršek z globo:

– 200 evrov, če skupna masa presega do vključno 10 odstotkov s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene skupne mase, ali širina presega od 2,6 metra do vključno 3 metre ali dolžina presega do vključno 25 odstotkov največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine, ali če osna obremenitev presega do vključno 10 odstotkov največje s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene osne obremenitve na občinski cesti;

– 300 evrov, če je skupna masa prekoračena nad 10 odstotkov s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene skupne mase in ne več kot 60 ton, ali širina nad 3 metre in ne več kot 3,5 metrov ali višina nad 4,2 metra in ne več kot 4,5 metrov ali dolžina nad 25 odstotkov in je ne več kot za 40 odstotkov večja od največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine, ali je osna obremenitev za več kot 10 odstotkov in ne več kot 20 odstotkov nad največjo s predpisom dovoljeno ali s prometnim znakom omejeno osno obremenitvijo na občinski cesti in

– 600 evrov, če skupna masa ali mere ali osna obremenitev presega najvišje vrednosti iz prejšnje alineje, ali če se prevaža deljiv tovor kot izredni prevoz.

(16) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz se kaznuje za prekršek z globo:

– 600 evrov, če skupna masa presega do vključno 10 odstotkov s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene skupne mase, ali širina presega od 2,6 metra do vključno 3 metre ali dolžina presega do vključno 25 odstotkov največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine, ali če osna obremenitev presega do vključno 10 odstotkov največje s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene osne obremenitve na občinski cesti;

– 900 evrov, če je skupna masa prekoračena nad 10 odstotkov s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene skupne mase in ne več kot 60 ton, ali širina nad 3 metre in ne več kot 3,5 metre ali višina nad 4,2 metra in ne več kot 4,5 metrov ali dolžina nad 25 odstotkov in je ne več kot za 40 odstotkov večja od največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine, ali je osna obremenitev za več kot 10 odstotkov in ne več kot 20 odstotkov na največjo s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejeno osno obremenitvijo na občinski cesti;

– 1.800 evrov, če skupna masa ali mere ali osna obremenitev presega najvišje vrednosti iz prejšnje alineje, ali če se prevaža deljiv tovor kot izredni prevoz.

(17) Odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, se kaznuje za prekršek z globo 500 evrov.

(18) Voznik, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja za izredni prevoz, se kaznuje za prekršek z globo 1.000 evrov.

(19) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja za izredni prevoz, se kaznuje za prekršek z globo 3.000 evrov, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 evrov.

(20) Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ne zagotovi usposobljenosti tranzitne smeri za izredne prevoze, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja pa z globo 500 evrov.

39. člen

(nadzorstvo nad izvajanjem izrednega prevoza)

(1) Izredni prevoz je dovoljen le pod pogoji, navedenimi v dovoljenju za izredni prevoz.

(2) Nadzor nad opravljanjem izrednih prevozov v prometu izvajata medobčinsko redarstvo in policija.

(3) Nadzor nad z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljenimi osnimi obremenitvami, skupnimi masami in merami vozil ter ustreznostjo vozil, spremstva in opreme za izvedbo izrednega prevoza ter označitvijo izrednega prevoza na občinskih cestah, je sestavni del rednega vzdrževanja občinskih cest. Skladnost izrednega prevoza s pogoji iz dovoljenja za izredni prevoz izvaja izdajatelj dovoljenja za izredni prevoz pred začetkom izrednega prevoza.

(4) Če pri pregledu izrednega prevoza pred začetkom izvajanja izredni prevoz ne izpolnjuje zahtev iz izdanega dovoljenja za izredni prevoz, se izvedba izrednega prevoza prepove do uskladitve z dovoljenjem.

(5) Izvajalec izrednega prevoza mora v primeru neizpolnjevanja zahtev iz izdanega dovoljenja za izredni prevoz plačati stroške pregleda izrednega prevoza izdajatelju dovoljenja za izredni prevoz.

40. člen

(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)

(1) Namenske površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob občinskih cestah občinska uprava z javnim razpisom odda najugodnejšemu ponudniku.

(2) Stvarne pravice in medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem spremljajočih dejavnosti se uredijo s pogodbo med občino in ponudnikom.

(3) Tehnične pogoje glede rabe površin in pogoje za postavitev objektov in naprav določi občinska uprava s soglasjem.

(4) Z globo 150 (od 40 do 1.250) evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez ali v nasprotju s soglasjem občinske uprave.

(5) Z globo 400 (za s.p. od 100 do 30.000, za pravno osebo od 100 do 75.000; za srednjo ali veliko gospodarsko družbo od 250 do 125.000) evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 (od 40 do 2.500) evrov.

41. člen

(priključki na občinsko cesto)

(1) Priključki nekategoriziranih cest ter individualni priključki na občinske ceste (v nadaljnjem besedilu: priključki na občinske ceste) se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem občinske uprave. S soglasjem na podlagi predpisa, ki ureja cestne priključke na javne ceste, se določijo tehnični in drugi pogoji gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.

(2) Občinska uprava izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da to ne bo imelo škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej.

(3) Priključek do meje cestnega sveta s pripadajočo prometno signalizacijo je sestavni del občinske ceste.

(4) Občinska uprava lahko z odločbo zahteva prilagoditev priključka na stroške koristnika priključka, če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen.

(5) Občinska uprava lahko ukine priključek na občinsko cesto v soglasju z lastnikom priključka oziroma imetnikom pravice uporabe.

(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko občinska uprava z odločbo ukine priključek na občinsko cesto, če se priključek nahaja na območju, kjer se mora izvesti ukrep za varstvo občinske ceste in zavarovanje prometa na njej, ali če to zahteva sprememba prometne ureditve na občinski cesti. Priključek se nadomesti na stroške občine.

(7) Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(8) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov.

42. člen

(prepovedi ogrožanja varne uporabe občinske ceste)

(1) Prepovedano je izvajati ali opustiti kakršna koli dela na občinski cesti, na zemljiščih ali na objektih ob občinski cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.

(2) Prepovedano je:

1. na in v cestno telo občinske ceste odvajati meteorno vodo, odplake in druge tekočine;

2. po brežinah ceste spuščati kamenje, les in drug material ali predmete;

3. na cestnem svetu občinske ceste:

– puščati živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino ali graditi napajališča za živali;

– nameščati in uporabljati luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjšale varnost prometa;

– postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete;

– nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekoli predmete, ki bi lahko ovirali ali onemogočali nemoteno in varno odvijanje cestnega prometa;

– postavljati nagrobne plošče in druga spominska znamenja;

– namerno zažigati travo, les ali druge odpadne snovi;

– odvajati odplake in druge tekočine;

– ovirati odtekanje vode;

4. orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto;

5. na cestišču občinske ceste:

– razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati;

– puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj;

– onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi;

– vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.

(3) Preden se vključi v promet na občinski cesti s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, individualnega priključka, območja izvajanja del ali druge zemljiške površine, mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče.

(4) Prepovedano je poškodovati, odstraniti, prestaviti, zakriti ali kakorkoli spremeniti prometno signalizacijo, prometno opremo ter cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju in nadzoru prometa, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa na javnih cestah.

(5) Izvajalec rednega vzdrževanja ceste mora brez odlašanja s ceste odstraniti vse ovire ali druge posledice ravnanj, ki bi lahko škodovale cesti ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, mora oviro ali nastalo nevarno mesto na cesti do njihove odprave zavarovati s predpisano prometno signalizacijo ter o oviri in drugih posledicah prepovedanih ravnanj brez odlašanja obvestiti medobčinsko inšpekcijo in občinsko upravo.

(6) Na prometnih površinah počivališč zunaj vozišča javne ceste, ki so namenjene kratkemu postanku udeležencev cestnega prometa, je dovoljeno parkirati tovorna vozila najdlje za dvojni čas predpisanega počitka voznika ali za čas prepovedi prometa. Voznik mora na notranji strani vetrobranskega stekla vidno označiti čas in datum začetka parkiranja. Parkiranje tovornega vozila brez nadzora voznika ali samo priklopnega vozila je na teh površinah prepovedano.

(7) Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim ali šestim odstavkom tega člena.

(8) Z globo 4.000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim ali šestim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 evrov.

(9) Z globo 2.000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opusti ukrepe, predpisane v petem odstavku tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 evrov.

43. člen

(naležne ploskve na kolesih vozil)

(1) Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.

(2) Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.

(3) Z globo 500 evrov se kaznuje voznik, ki po cesti vozi vozilo s kolesi z naležnimi ploskvami, ki so ali bi lahko poškodovala vozišče, ali motorno vozilo z gosenicami, ki so ali bi lahko poškodovale vozišče.

44. člen

(varovalni gozdovi ob občinski cesti)

Občinska uprava lahko poda ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo, predlog, da se gozd vzdolž državne ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.

45. člen

(izkoriščanje mineralnih surovin ob občinski cesti)

(1) Pridobivalni prostori mineralnih surovin so lahko le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnih objektov, cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.

(2) Če območje pridobivalnega prostora sega v varovalni pas občinske ceste ali so na podlagi študij, ki so podlaga za pripravo prostorskega akta, dokazani vplivi pridobivalnega prostora mineralnih surovin na občinsko cesto, mora investitor oziroma nosilec rudarske ali vodne pravice pridobiti soglasje občinske uprave.

(3) Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(4) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov.

46. člen

(obveznosti lastnikov nepremičnin ob občinski cesti)

(1) Lastniki zemljišč ob občinski cesti morajo dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo javne ceste, zlasti:

– dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja;

– gradnjo objektov in naprav za odvodnjavanje cestišča in cestnega telesa;

– postavitev prometne signalizacije in prometne opreme;

– izvedbo ukrepov in postavitev začasnih ali stalnih naprav za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi;

– odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda, če navedeni posegi, gradnja in postavitev objektov in naprav ni mogoča v okviru cestnega sveta.

(2) Za izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka se lahko lastninska pravica na nepremičnini začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist.

(3) V primeru ustanovitve služnosti v javno korist lastniku služeče nepremičnine pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo.

(4) Lastniki objektov ob občinskih cestah oz. pooblaščeni upravljavci teh objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, morajo na strehe objektov namestiti snegolove.

(5) Z globo 500 evrov se kaznuje lastnik zemljišča, ki ne dopusti posegov, določenih v prvem odstavku tega člena, z globo 50 evrov pa se kaznuje lastnik oz. pooblaščeni upravljavec objekta, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.

2.  Ukrepi za varstvo prometa

47. člen

(obveščanje o spremembi prometne ureditve na občinski cesti)

(1) O vsaki načrtovani spremembi prometne ureditve na občinski cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, mora občinska uprava oziroma lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, obvestiti policijo, medobčinsko inšpekcijo in v primeru poteka ceste skozi naselje tudi medobčinsko redarstvo najmanj pet dni pred spremembo.

(2) Z globo 1.000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opusti obveščanje, predpisano v prejšnjem odstavku, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov.

48. člen

(začasne omejitve uporabe občinske ceste)

(1) Če na občinski cesti ali njenem delu ni mogoč varen promet vozil zaradi zimskih razmer, močnega vetra, prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka ali če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej, lahko občinska uprava začasno prepove uporabo občinske ceste za vse ali posamezne vrste vozil ali skupin vozil, oziroma dovoli vožnjo samo tistih vozil, ki so ustrezno opremljena. O prepovedi uporabe občinske ceste mora v roku ene ure po elektronski poti obvestiti pristojno policijsko upravo, medobčinsko redarstvo in medobčinsko inšpekcijo ter javnost na krajevno običajen način.

(2) Del ceste, na katerem velja omejitev uporabe, mora upravljavec občinske ceste označiti s predpisano prometno signalizacijo.

(3) Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek upravljavec ceste, če v predpisanem roku na predpisan način ne obvesti policije, medobčinskega redarstva in medobčinske inšpekcije o izvedbi zapore, odgovorna oseba upravljavca ceste pa z globo 500 evrov.

(4) Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek upravljavec ceste, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba upravljavca ceste pa z globo 500 evrov.

49. člen

(zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti)

(1) Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem občinske uprave.

(2) Dovoljenje občinske uprave za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej.

(3) Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.

(4) Zaporo postavi izvajalec rednega vzdrževanja občinske ceste, ki mora o njeni izvedbi obvestiti policijo, medobčinsko redarstvo in medobčinsko inšpekcijo najmanj tri dni pred spremembo ter javnost na krajevno običajen način.

(5) Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti, brez dovoljenja, v nasprotju s pogoji dovoljenja ali preseže v dovoljenju določeni čas njenega trajanja.

(6) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov.

(7) Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, če delno ali popolno zaporo občinske ceste izvede brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem, ali v predpisanem roku na predpisan način ne obvesti policije, medobčinskega redarstva in medobčinske inšpekcije o izvedbi zapore, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 200 evrov.

50. člen

(izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste)

(1) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda občinska uprava in ga vroči predlagatelju zapore. O izdaji dovoljenja občinska uprava obvesti policijo, pristojni center za obveščanje, medobčinsko inšpekcijo in izvajalca rednega vzdrževanja občinske ceste, na katero se dovoljenje nanaša.

(2) Če za predlagano zaporo ni predpisan elaborat zapore ceste v skladu s predpisom, ki ureja označevanje in zavarovanje del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu, mora vloga vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga zapora ceste, čas trajanja zapore in navedbo tipske sheme začasne prometne ureditve. Občinska uprava lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.

(3) Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj.

(4) Izvajalec rednega vzdrževanja občinske ceste, na kateri je delna zapora ceste, mora v primeru upravičene potrebe vsaj enkrat tedensko vozilom, s katerimi se opravlja izredni prevoz, brezplačno omogočiti prehod skozi zaporo ceste.

(5) Obveščenost javnosti o izvedbi zapore občinske ceste in o preusmeritvi prometa se zagotovi na krajevno običajen način.

51. člen

(polje preglednosti ob občinski cesti)

(1) V območju nivojskega križišča občinskih cest (preglednostni prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.

(2) Zaradi zagotavljanja stanja iz prejšnjega odstavka, razen na individualnih priključkih, se lahko lastninska pravica začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist.

(3) V primeru ustanovitve služnosti v javno korist lastniku služeče nepremičnine pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik služeče nepremičnine ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča predhodno določena v soglasju občine.

(5) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek lastnik oziroma imetnik pravice uporabe nepremičnine, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

52. člen

(prometna ureditev na občinskih cestah)

(1) Za varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah je odgovorna občina.

(2) Prometno ureditev na občinskih cestah določi občina. Pri zahtevnejših prometnih ureditvah je sestavni del posamičnega konkretnega upravnega akta elaborat prometne ureditve.

(3) Prometna ureditev obsega:

– določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij;

– določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa;

– določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa;

– določitev omejitev hitrosti vozil;

– ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav;

– ureditev parkiranja in ustavljanja vozil;

– določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce;

– določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu;

– določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa.

(4) Omejitev največje dovoljene hitrosti vozil na cesti izven naselja ne sme biti manjša od 50 km/h, razen če to zahtevajo utemeljeni razlogi za varnost ceste in prometa na njej.

(5) Prometna ureditev iz tretjega odstavka tega člena mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo. O postavitvi, zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometne signalizacije na občinskih cestah odloča občinska uprava.

53. člen

(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)

(1) Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje je prepovedano v območju občinske ceste zunaj naselja.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko občinska uprava izda soglasje za postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje, ki so opredeljeni kot enostavni objekti:

– če so obvestila namenjena izboljšanju prometne varnosti,

– če se oglašuje gospodarski subjekt, ki dejavnost izvaja v stavbi, zgrajeni v varovalnem pasu občinske ceste,

– če se objekt za obveščanje in oglaševanje postavlja na servisne prometne površine občinske ceste ali druge površine, ki so v lasti fizičnih ali pravnih oseb, pod pogojem da vsebina obvestila oziroma oglasa ni vidna z občinske ceste.

(3) Objekti za obveščanje in oglaševanje se lahko ob občinskih cestah v naselju postavljajo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije.

(4) Postavljanje elektronskih prikazovalnikov ob občinskih cestah je prepovedano. Svetlobne vitrine se lahko ob občinskih cestah v naselju postavljajo zunaj vozišča občinske ceste.

(5) Soglasje za postavitev objektov iz drugega in tretjega odstavka tega člena, katerih gradnja je predvidena v območju občinske ceste, izda občinska uprava na podlagi predloženega elaborata za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje, razen v primeru obvestila, namenjenega izboljšanju prometne varnosti, katerega postavitev se odredi z delovnim nalogom občinske uprave.

(6) Z globo 150 (od 40 do 1.250) evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena ali brez soglasja postavi objekt za obveščanje in oglaševanje v območju občinske ceste ali ga postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja.

(7) Z globo 400 (za s.p. od 100 do 30.000, za pravno osebo od 100 do 75.000; za srednjo ali veliko gospodarsko družbo od 250 do 125.000) evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 (od 40 do 2.500) evrov.

54. člen

(pritožbeni organ in stroški soglasij)

(1) O soglasjih in dovoljenjih iz 21., 32., 33., 34., 35., 36., 37., 38., 40., 41., 45. in 53. člena tega odloka se odloči z upravno odločbo.

(2) Zoper dovoljenja in soglasja, ki jih na podlagi tega odloka izdaja občinska uprava, je dovoljena pritožba na župana.

(3) Za pripravo in izdajo upravnih odločb v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost cestnega prometa, se upravna taksa ne zaračuna.

VII.       POOBLASTILA IN UKREPI POLICIJE IN MEDOBČINSKEGA REDARSTVA

55. člen

(pooblastila policije in medobčinskega redarstva)

(1) Nadzor nad določbami 38., 42. in 43. člena tega odloka izvajajo na javnih cestah policisti, na občinskih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet in na državnih cestah v naseljih pa tudi občinski redarji.

(2) Policisti in medobčinski redarji nadzirajo izvajanje tega odloka v okviru nadzora cestnega prometa.

56. člen

 (začasni ukrepi policije in medobčinskega redarstva ob ugotovljenih pomanjkljivostih na cesti)

(1) Medobčinsko redarstvo ob ugotovitvi pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo varnost ceste in promet na občinski cesti, državni cesti v naselju ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, izvede začasne ukrepe, s katerimi se prepreči ogrožanje udeležencev v prometu, in o tem obvesti pristojnega izvajalca rednega vzdrževanja ceste, lastnika ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste in medobčinsko inšpekcijo.

(2) Policija ali medobčinsko redarstvo smeta odrediti odstranitev predmetov, objektov, drugih naprav ali ovir s ceste, če:

– slepijo udeležence v prometu,

– zmanjšujejo preglednost ceste,

– zmanjšujejo vidnost prometne signalizacije ali prometne opreme na cesti,

– zavajajo udeležence v prometu,

– ovirajo udeležence v prometu ali zmanjšujejo pretočnost prometa,

– odvračajo pozornost voznikov.

(3) Izvajalec rednega vzdrževanja cest mora takoj zavarovati nevarno mesto s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo ter v najkrajšem možnem času odpraviti pomanjkljivosti iz prvega odstavka tega člena oziroma odstraniti predmete, objekte, druge naprave ali ovire iz prejšnjega odstavka.

(4) Policija ali medobčinsko redarstvo smeta iz razlogov varnosti ceste in prometa na njej odrediti, da se prepove promet na nekategorizirani cesti, ki ni urejena, označena in vzdrževana v skladu s predpisi o javnih cestah. Prepoved prometa mora njen lastnik oziroma upravljavec označiti s predpisano prometno signalizacijo in traja do odprave razlogov za prepoved.

(5) Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja ceste, če ne zavaruje nevarnega mesta in v najkrajšem možnem času ne odpravi pomanjkljivosti oziroma odstrani predmetov, objektov, drugih naprav ali ovir, skladno s tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 500 evrov.

57. člen

(izločitev vozila iz prometa)

(1) Policist ali občinski redar prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo:

– katerega voznik ne omogoči ali ne sodeluje pri pregledu vozila, naprav, opreme ali tovora ali tehtanju vozila;

– ki je obremenjeno nad največjo dovoljeno maso, skupno maso ali osno obremenitvijo po določilih proizvajalca vozila;

– ki samo ali skupaj s tovorom prekoračuje predpisane mere (širina, dolžina, višina) ali dovoljeno osno obremenitev ali dovoljeno skupno maso, pa zanj ni bilo izdano dovoljenje za izredni prevoz ali ne izpolnjuje posebnih pogojev, določenih v dovoljenju za izredni prevoz;

– ki vozi po cesti, po kateri je vožnja tovrstnih vozil prepovedana;

– s katerega odpada zemlja ali blato, ki onesnažuje vozišče;

– ki vozi po cesti s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki so ali bi lahko poškodovale vozišče;

– katerega največja dovoljena masa presega dovoljeno.

(2) Izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena, ali se pridobi ustrezno dovoljenje.

(3) Lastnik vozila mora odstraniti izločeno vozilo s ceste v roku 24 ur. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest.

(4) Z globo 80 evrov se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.

(5) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov.

VIII.     INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST

58. člen

(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, izvaja na občinskih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, medobčinska inšpekcija.

59. člen

(obseg inšpekcijskega nadzorstva)

(1) Inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti:

– ali se ceste uporabljajo za namen ter na način in pod pogoji, kot jih določa zakon o cestah in predpisi, izdani na njegovi podlagi (v nadaljnjem besedilu: predpisi, ki urejajo javne ceste);

– ali so ceste redno vzdrževane skladno s pogoji zakona o cestah in predpisi, ki urejajo javne ceste ter omogočajo varno uporabo;

– ali je prometna signalizacija in oprema na cestah postavljena in vzdrževana skladno s pogoji zakona o cestah in predpisi, ki urejajo javne ceste;

– ali so zapore ceste zaradi del ali prireditev na cesti postavljene in vzdrževane skladno z zakonom o cestah, predpisi, ki urejajo javne ceste in izdanim dovoljenjem;

– ali so izpolnjeni pogoji za gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav, postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje, gradnjo gospodarske javne infrastrukture ter za druge posege v območju javne ceste po zakonu o cestah;

– ali se priključki na javne ceste gradijo, rekonstruirajo ter ali so zgrajeni in vzdrževani skladno s pogoji, določenimi v zakonu o cestah in predpisi, ki urejajo javne ceste;

– ali se investicijska vzdrževalna dela ali vzdrževalna dela v javno korist izvajajo skladno s pogoji zakona o cestah in predpisi, ki urejajo javne ceste in ali so izpolnjeni pogoji za izročitev ceste v uporabo po zakonu o cestah;

– ali je zagotovljeno polje preglednosti ceste skladno s predpisi, ki urejajo javne ceste.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka medobčinska inšpekcija pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, nadzira zlasti:

– ali so nekategorizirane ceste vzdrževane skladno s predpisi, ki urejajo ceste in omogočajo varno uporabo;

– ali je prometna signalizacija in oprema na nekategoriziranih cestah postavljena in vzdrževana skladno s pogoji zakona o cestah in predpisi, ki urejajo ceste.

60. člen

(vodenje inšpekcijskega postopka)

(1) Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se izvede po določbah zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.

(2) V primeru nujnih ukrepov v javnem interesu se za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, šteje tudi gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek.

(3) Zoper odločbo iz prvega odstavka je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

61. člen

(splošni inšpekcijski ukrepi)

(1) Medobčinska inšpekcija z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo:

1. odredi, da se v roku, ki ga določi, odpravijo nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi:

– z vzdrževalnimi deli na cestah v nasprotju z zakonom ali predpisi, ki urejajo ceste;

– s postavitvijo in vzdrževanjem prometne signalizacije in prometne opreme ter naprav in ukrepov za umirjanje cestnega prometa v nasprotju s prometno ureditvijo oziroma predpisi, ki urejajo ceste;

– s postavitvijo in vzdrževanjem zapore ceste v nasprotju z dovoljenjem oziroma predpisi, ki urejajo ceste;

– s priključki na javne ceste, ki se gradijo, rekonstruirajo, ali so zgrajeni v nasprotju s soglasjem, oziroma niso vzdrževani skladno s soglasjem oziroma s predpisi, ki urejajo ceste;

– z gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanjem kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvajanjem kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu javne ceste v nasprotju s soglasjem;

– z gradnjo gospodarske javne infrastrukture oziroma drugimi posegi v območju javne ceste brez soglasja ali če niso izpolnjeni pogoji izdanega soglasja;

– z rekonstrukcijo ceste v nasprotju s predpisi, ki urejajo ceste;

– s poljem preglednosti ceste v nasprotju z zakonom in predpisi, ki urejajo ceste;

2. odredi, da se do pridobitve soglasja ali do izpolnitve pogojev iz izdanega soglasja ustavi:

– gradnja oziroma rekonstrukcija priključkov na javne ceste brez soglasja;

– gradnja gospodarske javne infrastrukture oziroma drugi posegi v območju javne ceste brez soglasja;

– gradnja ali rekonstrukcija stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu ali zunaj varovalnega pasu javne ceste brez soglasja;

3. odredi, da se do odprave ugotovljenih nepravilnosti ustavi rekonstrukcija cest, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;

4. prepove uporabo priključka na javno cesto:

– ki je zgrajen brez soglasja;

– ki je zgrajen v nasprotju s pogoji izdanega soglasja in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;

– ki ni vzdrževan v skladu s pogoji izdanega soglasja oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo ceste in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;

5. prepove uporabo ceste, ki je izročena v uporabo brez dovoljenja župana za izročitev ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta v neomejeno uporabo, če ni pomanjkljivosti oz. v začasno omejeno uporabo po opravljenih investicijskih vzdrževalnih delih in vzdrževalnih delih v javno korist ;

6. odredi odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje, ki je v območju občinske ceste postavljen brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja ali se uporablja v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja;

7. odredi odstranitev ovir s cestnega sveta, ki ovirajo varno uporabo ceste;

8. odredi vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo ceste, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, po drugi osebi, na stroške povzročitelja.

(2) Medobčinska inšpekcija mora o svojih ugotovitvah iz 2. točke prejšnjega odstavka brez odlašanja obvestiti pristojnega gradbenega inšpektorja.

(3) Medobčinska inšpekcija mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih.

62. člen

(začasni ukrep omejitve uporabe ceste)

(1) Medobčinska inšpekcija sme v primerih, ko bi bila ogrožena varna uporaba ceste ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasno prepoved oziroma omejitev uporabe ceste in druge ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda.

(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka je začasen in traja dokler so razlogi zanj.

(3) Ukrep začasne prepovedi oziroma omejitve uporabe ceste iz prvega odstavka tega člena mora izvesti izvajalec rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja te javne službe.

(4) O ukrepih iz prvega odstavka tega člena mora inšpektor obvestiti občino, policijo in medobčinsko redarstvo.

(5) Inšpektor medobčinske inšpekcije sme prepovedati promet na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, če ta ni urejena in označena v skladu s predpisi o javnih cestah ali ni primerno vzdrževana in je zato uporabniki cest, ki jim je namenjena, ne morejo varno uporabljati.

(6) Prepoved cestnega prometa iz prejšnjega odstavka mora označiti njen lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec in traja do odprave razlogov za prepoved.

IX.    PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

63. člen

(prenehanje veljavnosti predpisov)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih cestah (Uradni vestnik Tednika, št. 11/99 in Uradni vestnik Občine Trnovska vas, št. 3/10).

64. člen

Lastniki že obstoječih objektov ob občinski cesti oz. pooblaščeni upravljavci teh objektov morajo izpolniti obveznost iz četrtega odstavka 46. člena tega odloka v roku enega (1) leta od uveljavitve tega odloka.

65. člen

Za vsa ostala vprašanja, ki niso urejena s tem odlokom, se neposredno uporabljajo določila zakona, ki ureja ceste ter na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi.

66. člen

V primeru uveljavitve sprememb oziroma dopolnitev zakona, ki ureja ceste in ki se nanašajo na javne oziroma občinske ceste, se neposredno uporabljajo določila zakona, ki ureja ceste.

67. člen

(začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Trnovska vas.

 

Številka: 032 0/23-4/2013-5s

Datum: 17. 12. 2013

 

Alojz Benko,

župan Občine Trnovska vas

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2017 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor