Na podlagi 119. in 115. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) v zvezi z 298. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – ZUreP-3) in 16. ter 28. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/21 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet na 4. redni seji dne 9. 3. 2023 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU
ZA OBMOČJE RE-01/01 RETEČE SEVER
I. Uvodne določbe
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje RE-01/01 RETEČE SEVER (v nadaljevanju OPPN), ki ga je v novembru 2022 izdelal Domplan d.d. iz Kranja pod št. projekta UD/517-108/20.
(2) V zbirku prostorskih aktov je OPPN dodeljena identifikacijska številka 2002.
2. člen
(namen OPPN)
(1) Z OPPN se načrtuje gradnja dveh prostostoječih stanovanjskih hiš in štirih dvojčkov s pripadajočimi zunanjimi, prometnimi in drugimi infrastrukturnimi ureditvami. Obstoječi objekti znotraj območja OPPN se odstranijo.
(2) Odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne, telekomunikacijske in druge infrastrukture.
(3) Podlaga za izdelavo OPPN je 113. člen Občinskega prostorskega načrta Škofja Loka (v nadaljevanju OPN) in sicer kriterij »gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot štiri objekte«. Prav tako obravnavana lokacija zahteva posebno pozornost na področju prometnega in komunalnega urejanja.
(4) Z OPPN se ureja tudi priključevanje obravnavanega območja na regionalno cesto I. reda, odsek št. 1078 Škofja Loka – Jeprca.
3. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN obsega enoto urejanja prostora RE-01/01 s podrobno namensko rabo SSa – stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi.
(2) Območje OPPN obsega naslednje parcele oz. njihove dele: 272/9, 272/3, 272/2, 272/1, *1 in 1071, vse v katastrski občini 2032- Reteče. Površina območja meri cca. 0,5 ha.
(3) Območje OPPN se nahaja v naselju Reteče v občini Škofja Loka in predstavlja v večji meri nepozidan del stavnih zemljišč znotraj naselja. Obravnavano območje v naravi predstavlja večji nepozidan travnik ter del obstoječe obcestne pozidave. Severno, vzhodno in zahodno od območja OPPN stojijo obstoječe stanovanjske hiše, na južnem delu pa se OPPN približa regionalni cesti Škofja Loka – Jeprca.
4. člen
(vsebina in oblika OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, ki obsega naslednje načrte:
Št. 1
Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju - PNRP
M = 1:5000
Št. 2
Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju - GJI
Št. 3
Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
M = 1:400
Št. 4
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
M = 1:2000
Št. 5
Zazidalna oziroma ureditvena situacija
Št. 5.1
Prerezi
M = 1:250
Št. 6
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
M = 1:500
Št. 7
Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
Št. 8
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
M =1:1000
Št. 9
Načrt parcelacije
(2) Grafični prikazi so izdelani na geodetskem načrtu (v nadaljevanju GN) izdelanem v merilu 1:500.
5. člen
(obvezne priloge in spremljajoče gradivo prostorskega akta)
OPPN ima naslednje obvezne priloge in spremljajoče gradivo prostorskega akta:
1. Izhodišča za pripravo OPPN,
2. Izvleček iz nadrejenih prostorskih aktov,
3. Prikaz stanja prostora,
4. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve OPPN,
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN,
7. Povzetek za javnost,
8. Odločba, da CPVO ni potreben,
9. Stališča do pripomb in predlogov javnosti,
10. Izjava.
6. člen
(uporabljeni izrazi in pojmi)
V tem OPPN uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter OPN občine Škofja Loka z vsemi nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami.
II. Določbe prostorske ureditve
1. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
7. člen
(opis prostorske ureditve)
(1) Načrtuje se gradnja šestih stanovanjskih stavb za namen bivanja in spremljajočih dejavnosti in sicer dveh prostostoječih stanovanjskih hiš in štirih dvojčkov, postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ureditev uvoza na območje in napajalna cesta v območju urejanja, gradnja komunalne infrastrukture in drugih pripadajočih ureditev, ki služijo gradnji.
(2) OPPN opredeljuje dve ureditveni enoti, ki sta razvidni iz grafičnega dela:
· UE 1 Območje stanovanjske gradnje
· UE 2 Območje rekonstrukcije in razširitve obstoječe občinske lokalne ceste.
(3) Z OPPN se ob upoštevanju nadrejenih aktov podrobneje določi arhitekturne, krajinsko arhitekturne in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev. Nova ureditev se komunalno opremi tako, da se priključuje na obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo. Uredi se dostop in navezava na javno prometno omrežje.
(4) Predvidena prostorska ureditev se načrtuje z namenom ustvarjanja kakovostnega bivalnega okolja, pri čemer se zagotavlja varovanje okolja in naravnih virov, ohranjanje narave, ohranjanje krajevne tipologije in prepoznavne podobe naselja ter zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in obrambo.
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
8. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN predstavlja v večji meri nepozidan del območja stavbnih zemljišč znotraj naselja Rateče, kjer se bodo uredile površine za stanovanjsko pozidavo.
(2) Območje OPPN bo prometno navezano na sosednje enote urejanja prostora po obstoječih obodnih prometnicah, na katere se bo priključevalo preko nove napajalne ceste v območju urejanja. Za potrebe načrtovane prostorske ureditve je predvidena rekonstrukcija in delna razširitev obstoječe lokalne ceste odsek št. 902661-Drnovšek-Danilo, ki se priključuje na regionalno cesto Škofja Loka-Jeprca.
(3) Za potrebe napajanja novih objektov bo treba zgraditi priključke na obstoječe komunalno, energetsko in telekomunikacijsko omrežje, ki poteka bo obodnih prometnicah.
(4) Umestitev stanovanjske pozidave na območje OPPN predstavlja zaokrožitev oz. širitev obstoječega naselja na nepozidana zemljišča v neposredni v bližini. S predvidenim OPPN se ohranjajo obstoječe prepoznavne značilnosti prostora, razmestitev dejavnosti v prostor in območja namenske rabe prostora.
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
9. člen
(dopustne vrste gradenj in ureditev glede na namen)
(1) Dopustna je:
· odstranitev objektov,
· gradnja, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, manjšo rekonstrukcijo in prizidavo v okviru dopustnih gabaritov,
· sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti,
· vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist,
· gradnja in ureditev utrjenih in zelenih površin,
· postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov,
· gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture,
· utrjevanje, sanacija in izravnava zemljišč.
10. člen
(dopustne vrste objektov glede na namen)
(1) Dopustne so naslednjih vrst objektov glede na namen (CC-SI):
1110
11100
Eno stanovanjske stavbe
UE 1
1121
11210
Dvo stanovanjske stavbe
1242
12420
Garažne stavbe (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali prislonjena k stavbi)
1274
12745
Stavbe za funkcionalno dopolnitev: ute, letne kuhinje, nadstrešnice (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali prislonjena k stavbi)
2112
21121
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
UE 2
21122
Samostojna parkirišča izven vozišča
2420
24205
Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev: ograje, oporni zidovi
(2) Dopustna je tudi:
· gradnja nove ter rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture ter priključkov nanje,
· ureditev zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov (ekološki otok).
(3) V ureditveni enoti UE 1 so v sklopu predvidenih stanovanjskih objektov dopustne tudi naslednje spremljajoče dejavnosti, ki pa ne smejo presegati več kot polovico BEP stavbe:
· pisarniške dejavnosti,
· trgovina na drobno,
· dejavnosti osebnih storitev,
· zdravstvene dejavnosti,
· športne in druge dejavnosti za prosti čas ter
· druge storitvene dejavnosti.
(4) Spremljajoče dejavnosti so dopustne ob zagotovitvi naslednjih pogojev:
· ne povečujejo negativnih vplivov na okolje,
· na gradbeni parceli objekta so zagotovljene vse potrebne površine tako za namen bivanja kot spremljajoče dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev,
(5) Sprememba namembnosti stanovanjskih stavb za spremljajoče dejavnosti je ob upoštevanju preostalih določil tega odloka (zlasti glede parkiranja) dopustna do maksimalno 35% BEP stavbe.
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
11. člen
(obstoječi objekti)
(1) V območju UE 1 je predvidena odstranitev naslednjih obstoječih objektov:
Parc. št. (vse k.o. 2032-Reteče)
ID stavbe
Tipologija
Leto izgradnje
*1
274
Gospodarsko poslopje
1879
183
Stanovanjska hiša
1897
272/1
412
Kozolec
1928
(2) Na obstoječih stavbah, predvidenih za odstranitev, so dopustna vzdrževalna dela.
12. člen
(vrste, tipologija, oblikovanje in lega objektov)
(1) Na območju OPPN je predvidena gradnja prostostoječih stanovanjskih hiš in dvojčkov.
(2) Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba z enotnim gradbenim dovoljenjem. Sestavljata ga dve enaki stanovanjski enoti s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju skupni požarni zid) in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.
(3) Tlorisna površina, gabariti in oblikovanje prostostoječih hiš in dvojčkov:
HIŠA in DVOJČEK
Tloris
HIŠA:
- podolgovat, z razmerjem stranic najmanj 1:1,2
- predvidenih dimenzij: 8,2 m x 12,0 m
Tloris DVOJČEK:
- predvidenih dimenzij: 9,0 m x 16,0 m
Etažnost:
- do (K) + P + M oz. (K) + P + 1
- V primeru etažnosti (K) + P + M je pri mansardi (prostor neposredno pod poševno streho) dopustna višina kolenčnega zidu od 0,4 m do 1,6 m.
V primeru etažnosti (K) + P + 1 je pri podstrešju (prostor, ki se nahaja nad zadnjim nadstropjem neposredno pod poševno streho) dopustna višina kolenčnega zidu do 0,4 m.
Višina:
- max. kota slemena do 11 m nad najnižjo točko terena ob objektu
Streha:
- Strehe objektov morajo biti izvedene kot simetrična dvokapnica naklona v razponu od 38° do 45°, s smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico objekta.
- Strešine morajo biti izvedene v temno sivi kritini.
- Dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, vendar mora dvokapna streha prevladovati – več kot 50 % tlorisa.
- Za osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo strešna okna in enokapne (pravokotne oz. dvignjene) frčade. Frčade na eni strehi morajo imeti enako obliko odprtine.
- Odprtine za osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne smejo presegati 30% dolžine strehe, kjer se izvedejo. Odprtine za osvetljevanje mansard in podstrešij morajo biti odmaknjene od kapi in slemen. Čopi so dopustni na osnovni strešini do 1/3 zatrepa, na frčadah niso dopustni.
Oblikovanje:
- Oblikovanje vseh objektov znotraj območja OPPN mora biti med seboj poenoteno.
- Dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovati tloris ni dopustno.
- Gradnja večkotnih izzidkov in stolpičev ni dopustna.
Fasade:
- Fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v beli ali svetlo sivi barvi.
- Dopustni so fasadni poudarki do 25 % fasadne površine, z lesom v naravni barvi. Vsi leseni deli na objektih se obdelajo za vse objekte enotno.
- Balkonske ograje so lahko lesene v naravni barvi ali kovinske v sivi barvi.
- Barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Gradnja:
- Objekt je lahko grajen klasično ali montažno.
Kota pritličja:
- Kote pritličij objektov so lahko največ 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu.
(4) Dostopnost: za namen dostopa z invalidskim vozičkom so ob upoštevanju določil tega odloka (gradbene linije, odmiki, ipd.), dopustne preureditve stanovanj (npr. nadstropje dostopno z notranjim ali zunanjim dvigalom).
13. člen
(tipologija, oblikovanje in lega načrtovanih nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti ob osnovni stavbi:
Oblikovanje in materiali.
- Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe.
- Oblikovanje sledi funkciji objekta.
Streha
- Strehe nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti enake kot strehe nad osnovno stavbo ali ravne, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli.
Lega:
- Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m. Odmik se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe.
- Odmiki objektov od parcelnih mej so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, omogoča vzdrževanje stavbe in ob pridobitvi overjenega soglasja lastnika sosednjega zemljišča.
(2) Ograje:
- Dopustna je postavitev lesenih ali žičnatih ograj ter zasaditev živih mej.
- Grajene ograje morajo biti na celotnem območju OPPN med seboj poenotene. V ograji se vstopna in uvozna vrata ne smejo odpirati proti javni cesti.
- V kolikor se prostor ograjuje z zasaditvijo, je dopustna uporaba gabrove žive meje.
- Višina ograj je lahko največ 1,8 m.
- Ograje in žive meje se postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov.
- Če gradbena parcela meji na zemljišče, ki se nahaja izven območja OPPN, morajo biti ograje in žive meje od meje sosednjega zemljišča oddaljene najmanj 0,5 m. Odmik ograj in živih mej so lahko manjši oz. se ograje in žive meje lahko postavi na posestno mejo ob pridobitvi overjenega soglasja lastnik sosednjega zemljišča.
- Če je sosednje zemljišče javna cesta, morajo biti ograje in žive meje od meje cestnega sveta oddaljene najmanj 1,0 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
(3) Objekti gospodarske javne infrastrukture ter druge prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine se ob upoštevanju preostalih določil tega odloka lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče.
14. člen
(lega osnovnih objektov na zemljišču)
(1) Lega objektov je razvidna iz grafičnega dela OPPN. Nove stavbe morajo biti od parcelnih meja odmaknjene toliko, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.
(2) Stanovanjske stavbe morajo slediti gradbeni liniji. To je črta določena v grafičnem prikazu, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti.
(3) Kjer odmiki niso določeni z gradbeno linijo, mora biti odmik stanovanjskih stavb od sosednjih parcel najmanj 4 m. Odmiki so lahko manjši ob pridobitvi overjenega soglasja lastnika sosednjega zemljišča. Kadar gre za gradnjo dvojčkov, so lahko objekti z eno stranico postavljeni do parcelne meje.
15. člen
(odprte in zelene površine)
(1) Kote zunanjih ureditev morajo biti prilagojene kotam dostopnih cest, kotam raščenega terena na obodu območja ter kotam zunanjih ureditev na sosednjih zemljiščih.
(2) Višinske razlike terena se, v kolikor je mogoče, izvedejo na način, da teren čim bolj enakomerno, zvezno pada. Višinske razlike na zemljišču je treba urejati s travnatimi brežinami.
(3) V okviru zunanje ureditve naj se uporabljajo naravni materiali (kamen, les, rastline). Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna.
(4) Na območju OPPN je skladno z grafičnim delom tega odloka predvidena ureditev zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov (ekološkega otoka) in dodaten prostor za parkiranje in ustavljanje vozil, ki bo služil uporabnikom območja. Zbiralnica ločenih frakcij se uredi kot s treh strani zaprt in pokrit prostor na utrjeni površini, v katerega se postavijo zabojniki za odpadke. Okolica zbiralnice in prostora za parkiranje mora biti v smeri proti obstoječi stanovanjski pozidavi ozelenjena in zasajena z drevnino. Na robu parcelne meje z zemljiščem parc. št. 272/11, k.o. 2032-Rateče se predvidi postavitev ograje, ki mora biti ozelenjena ali zasaditev žive meje.
(5) Na gradbeni parceli posamezne stavbe mora biti zagotovljen faktor obveznih zelenih površin (faktor FOZP) najmanj 0,4. Do 50 % obveznih zelenih površin se lahko tlakuje, preostale površine pa morajo biti zelene na raščenem terenu. Pri tlakovanju se uporablja materiale, ki dopuščajo pronicanje padavinskih voda.
(6) Krajinska ureditev naj upošteva celostno zasnovo območja OPPN. Pri zasaditvah na območju gradbenih parcel novih stavb naj se v čim večji meri ohranja obstoječa vegetacija. Kadar je zaradi novogradnje potrebna odstranitev obstoječega drevesa, se ta nadomesti z novo zasaditvijo.
(7) Na območju gradbenih parcel novih stavb, ki mejijo na regionalno cesto, se v pasu ob cesti predvidi zasaditev drevoreda. Pri zasaditvi drevoreda je treba upoštevati določila 21. člena tega odloka in mikrolokacijo vseh novih zasaditev predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste.
(8) Pri novih zasaditvah se prednostno uporablja lokalno značilne vrste drevnine. Izbor rastlin za zasaditve mora upoštevati rastiščne razmere, varnostno-zdravstvene zahteve ter uporabo vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo in soljenje v zimskem času.
(9) Sajenje invazivnih tujerodnih vrst (lovorikovec, thunbergov češmin, peterolistna vinika, metuljnik, sirska svilnica, volčji bob, veliki pajesen in druge iz seznama invazivnih rastlin) ter gostiteljskih vrst za hrušev ožig ni dopustno.
(10) Nove zasaditve ne smejo ovirati dostopa do javne infrastrukture ter ovirati prometne varnosti in preglednosti. Pri sajenju drevnine se upoštevajo predpisani odmiki od vodov javne infrastrukture in njenih priključkov.
(11) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin je treba med izvajanjem gradbenih del zavarovati vegetacijo pred poškodbami. Po končanih delih je treba sanirati poškodbe, odstraniti odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
16. člen
(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet)
(1) Na vsaki gradbeni parceli je treba zagotoviti najmanj dve parkirni mesti za vsako stanovanje, ki sta lahko ali v garaži, pod nadstreškom ali na prostem.
(2) V primeru spremljajočih dejavnosti je treba dodatna parkirna mesta za zaposlene in za stranke zagotoviti na gradbeni parceli stavbe. Število potrebnih parkirnih mest se glede na predvideno dejavnost določi v skladu s parkirnimi normativi OPN Škofja Loka.
(3) Na območju zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov (ekološkega otoka) je predviden dodaten prostor za parkiranje in ustavljanje vozil, ki bo služil uporabnikom območja. Predvidena so tri parkirna mesta.
17. člen
(načrt parcelacije)
(1) Parcelacija območja je določena v grafičnem delu OPPN in obsega naslednje gradbene parcele, namenjene gradnji stavb ter prometnim ureditvam:
GP1
Gradbena parcela objekta 1
436 m2
GP2
Gradbena parcela objekta 2
472 m2
GP3
Gradbena parcela objekta 3
434 m2
GP4
Gradbena parcela objekta 4
511 m2
GP5
Gradbena parcela objekta 5
296 m2
GP6
Gradbena parcela objekta 6
274 m2
GP7
Gradbena parcela objekta 7
421 m2
GP8
Gradbena parcela objekta 8
307 m2
GP9
Gradbena parcela objekta 9
559 m2
GP10
Gradbena parcela objekta 10
520 m2
C1
Parcela interne napajalne ceste
408 m2
C2
Parcela zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov
89 m2
C3
Parcela za rekonstrukcijo in širitve občinske ceste
309 m2
(2) Gradbena parcela se določi na terenu ob upoštevanju kakovosti obstoječih podatkov in v okviru dopustnih odstopanj, ki jih določajo predpisi s področja evidentiranja nepremičnin.
(3) Posestne meje gradbene parcele morajo biti urejene pred izdajo gradbenega dovoljenja.
(4) V kolikor bi zaradi gradnje prišlo do uničenja mejnih kamnov, jih je investitor dolžan na svoje stroške postaviti v prvotno stanje v okviru pooblaščene organizacije za geodetske meritve.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
18. člen
(opremljenost z gospodarsko infrastrukturo)
(1) V območju OPPN se načrtujejo prometno omrežje ter infrastrukturni vodi in naprave:
· rekonstrukcija in razširitev obstoječe lokalne ceste s priključkom na regionalno cesto,
· notranje prometno omrežje z dostopi do objektov,
· vodovodno omrežje,
· padavinsko kanalizacijsko omrežje
· kanalizacijsko omrežje,
· elektroenergetsko omrežje,
· telekomunikacijsko omrežje in
· odvoz odpadkov.
(2) Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur. Pri projektiranju in izvedbi je treba upoštevati priporočljive minimalne razdalje križanj in približevanj infrastrukturnih vodov in naprav ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih.
(3) Gradnja prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.
19. člen
(prometne površine in obcestni prostor UE 1)
(1) Za potrebe načrtovane prostorske ureditve na območju UE 1 je predvidena ureditev interne napajalne ceste skupne širine 5 m, ki se na območju UE 2 priključuje na lokalno cesto odsek št. 90266-Drnovšek-Danilo.
(2) Interno cestno omrežje se skladno s tehničnimi predpisi izvede z ustreznimi elementi (obračalni radije, širina, prečni sklon) tako, da se omogoči dostop osebnih vozil, kamperjev in prikolic, intervencijskih vozil ter v času gradnje tudi gradbeni mehanizaciji.
(3) Z interne napajalne ceste so predvideni ločeni oz. skupni uvozi na gradbene parcele objektov. Širina uvozov in zavojni radiji morajo omogočiti dostopnost, prevoznost in preglednost za merodajna vozila.
(4) Znotraj območja OPPN bo zagotovljeno obračanje vozil. Kot obračališče služi skupen dovoz do gradbenih parcel objektov 7 in 8 na severnem delu območja OPPN.
(5) Na območju zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov (ekološkega otoka) je predviden dodaten prostor za parkiranje in ustavljanje vozil, ki bo služil uporabnikom območja.
20. člen
(prometne površine in obcestni prostor v UE 2)
(1) Na območju UE 2 je predvidena rekonstrukcija in delna razširitev obstoječe lokalne ceste, ki se priključuje na regionalno cesto Škofja Loka-Jeprca in s katere je predviden priključek na interno cestno omrežje na območju UE 1.
(2) Na območju UE 2 se ureja:
· del lokalne ceste odsek št. 902661- Drnovšek-Danilo v dolžini cca 45 m,
· priključek na regionalno cesto I. reda odsek št. 1078 Škofja Loka – Jeprca, BCP KM 4.120 LE,
· priključek lokalne ceste na interno cestno omrežje v UE1.
(3) Skupinska priključka in javna pot so predvideni v asfaltni (protiprašni) izvedbi.
(4) Priključevanje na državno cesto se uredi z upoštevanjem strokovne podlage »Preveritev ustreznosti in predlog preureditve obstoječega priključka javne poti JP-902661 (skupinski priključek v naselju Reteče) na regionalno cesto R1-210/1078 Škofja Loka – Jeprca, v km BCP km 4.120 LE« (št. projekta P35, projektant Damjan Govekar, september 2020), ki jo je treba v naslednjih fazah nadgraditi v projekt DGD in PZI ob predhodni uskladitvi z upravljavcem državne ceste. V skladu z navedeno strokovno podlago je predvidena rekonstrukcija in razširitev dela javne poti in ureditev cestnega priključka z državno cesto ter ustrezna ureditev površin ob državni cesti.
(5) Vse rešitve priključevanja na državno cesto je treba v nadaljnjih fazah projektiranja konkretno preveriti, predhodno uskladiti, obdelati in utemeljiti skladno s pogoji upravljavca državne ceste ter pridobiti njegovo soglasje oz. mnenje.
(6) Ustrezna ureditev tangiranega območja državne ceste in vseh tangiranih cestnih priključkov oz. križišč (s pripadajočimi notranjimi povezovalnimi cestami) je pogoj za gradnjo in obratovanje objektov na obravnavanem območju.
21. člen
(varovalni pas državne ceste)
(1) V območju OPPN, ki sega v varovalni pas regionalne ceste R1-210/1078 Škofja Loka – Jeprca, je investitor za objekte in pripadajoče ureditve sam dolžan zagotoviti morebitne potrebne ukrepe za zaščito pred hrupom državne ceste in za zaščito pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja državne ceste. Upravljavec državne ceste ne odgovarja za morebitne vplive državne ceste (vzdrževanje ceste – npr. pluženja, rekonstrukcije ceste, prometa, hrupa idr.) na tangirano območje vzdolž državne ceste.
(2) Posege v varovalnem pasu državne ceste oz. posege, ki imajo vpliv na državno cesto, je treba načrtovati in izvajati v skladu z Zakonom o javnih cestah ter pridobiti soglasje pristojnega upravljavca državne ceste. Zaradi načrtovanih posegov na tangiranem območju ne sme biti negativnih vplivov na območju državne ceste in promet (ne smejo biti ogroženi varnost prometa na državni cesti, stabilnost državne ceste in njeni interesi, ne sme biti moteno redno vzdrževanje ceste, ne sme biti ovirana bodoča ureditev ceste idr.). V nasprotnem primeru je investitor dolžan posege na lastne stroške prilagoditi potrebam ceste.
(3) Zunanja ureditev objektov, nove zasaditve ipd. ne smejo segati na parcelo državne ceste in ne smejo ovirati preglednosti na območju državne ceste in cestnih priključkov. V nasprotnem primeru je investitor dolžan posege ustrezno odmakniti izven parcele državne ceste.
(4) Postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje in drugih za prometno varnost motečih dejavnikov v varovalnem pasu državne ceste ni dovoljeno. Objekti za obveščanje in oglaševanje se ne smejo postavljati v preglednem polju, pregledni bermi in preglednostnem prostoru tangiranega območja državne ceste in cestnih priključkov. Prav tako ni ustrezno postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju cestnih priključkov oz. križišč.
(5) V primeru ugotovitve poslabšanja prometne varnosti si upravljavec državne ceste pridržuje pravico do uvedbe dodatnih ukrepov oz. zahtev za izboljšanje varnosti (na stroške investitorja obravnavanih posegov). Rešitve je treba predhodno konkretno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti njegovo soglasje.
(6)V primeru obnove vozišča ali rekonstrukcije državne ceste na predmetnem odseku, če bi to pogojevale prometno – varnostne zahteve, je investitor dolžan obravnavane posege na lastne stroške ustrezno preurediti v skladu s pogoji upravljavca državne ceste.
(7) Pri rekonstrukciji, modernizaciji ali drugih delih v zvezi z izboljšanjem stanja državne ceste lastniki oz. drugi investitorji niso upravičeni do nikakršne odškodnine za nastalo škodo kot posledico izvajanja del, hrupa, tresenja, izpušnih plinov, svetlobnih učinkov in ostalih dejavnikov prometa ter podobnega.
(8) Vse rešitve v varovalnem pasu državne ceste je treba v nadaljnjih fazah projektiranja (DGD/PZI) konkretno preveriti, predhodno uskladiti, obdelati in utemeljiti skladno s pogoji upravljavca državne ceste ter pridobiti njegovo soglasje oz. mnenje.
22. člen
(varovalni progovni pas železniške proge)
(1) Varovalni progovni pas železniške proge je označen v grafičnem delu OPPN.
(2) Za vsak nameravan poseg v varnostnem in varovalnem progovnem pasu železniške proge, merjeno 106 m levo in desno od osi skrajnega tira, je treba k projektni dokumentaciji pridobiti projektne pogoje in mnenje upravljavca javne železniške infrastrukture.
23. člen
(odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod)
(1) Objekti v območju OPPN bodo priključeni na obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki poteka v lokalni cesti odsek št. 902661-Drnovšek-Danilo. Območje se priključuje na javni kanalizacijski vod v jašku RJ2, kanal 3.5.2 javne mešane kanalizacije v cestni parceli št. 1071, 273/13 in 273/14, k.o. 2032-Reteče.
(2) Z OPPN se načrtuje sekundarna javna fekalna kanalizacija, ki bo omogočala priključitev posameznih predvidenih objektov v območju urejanja, preko svojega lastnega kanalizacijskega priključka. Javna fekalna kanalizacija mora biti izgrajena v vodotesni izvedbi.
(3) Največje predvidene letne količine komunalne odpadne vode, ki bo nastajala na območju OPPN, se ocenjuje na cca 2.160 m3.
(4) Javno kanalizacijsko omrežje zagotavlja gravitacijsko odvajanje komunalne odpadne vode iz pritličja, ne pa tudi iz kletnih prostorov. V primeru, ko globina javne kanalizacije to dopušča, je možno tudi neposredno odvajanje komunalne odpadne vode iz kletnih prostorov, vendar na izključno odgovornost bodočih investitorjev, ki morajo z vgradnjo protipovratne lopute ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara komunalne odpadne vode v objekt.
(5) V javno fekalno kanalizacijo je dopustno odvajati le sveže odpadne vode, ki ustrezajo določilom področnih predpisov. V primeru spremljajočih dejavnosti, v okviru katerih bi se pripravljala hrana, je treba na interni kanalizaciji vgraditi ločevalnik maščob za čiščenje odpadne vode z izločanjem maščob rastlinskega ali živalskega izvora skladno s področnim standardom.
(6) Kanalizacijski priključki morajo biti izvedeni v vodotesni izvedbi, minimalni premer priključka je fi 160mm. Vgrajene cevi, revizijski jaški in ostali materiali morajo ustrezati vsem veljavnim standardom. Vsi pokrovi revizijskih jaškov morajo imeti varovalne zaklepe ter ustrezno nosilnost in odprtine za zračenje.
(7) Predvidena infrastrukturna ureditev ne poteka izven območja OPPN.
24. člen
(odvodnjavanje padavinskih voda)
Odvodnjavanje ceste v UE 2:
(1) Padavinske odpadne vode s ceste v ureditveni enoti UE 2 se odvajajo v javno mešano kanalizacijo. Odvodnja lokalne ceste (povozna asfaltna mulda) je predvidena na zahodni strani, kjer je že sedaj urejeno odvodnjavanje obstoječe ceste. Predviden je premik obstoječih vtičnih jaškov z LTŽ rešetko. Obstoječi cestni požiralniki se po potrebi preuredijo.
(2) Odvodnja priključka na regionalno cesto se zagotovi tako, da voda iz lokalne ceste in priključka ne bo dotekala na regionalno cesto. Odvodnja se zagotovi z ureditvami dodatnih požiralnikov ter preureditvijo že obstoječih točkovnih rešetk in dodatnih povezav do obstoječih meteornih kanalov.
Odvodnjavanje ceste v UE 1:
(3) Padavinske odpadne vode z interne napajalne ceste je treba ponikati znotraj UE 1, pri čemer je obvezna vgradnja ustrezno hidravlično dimenzioniranega lovilnika olj.
Odvodnjavanje utrjenih površin:
(4) Vse padavinske odpadne vode, ki bodo nastajale na območju UE 1, je treba ponikati na gradbenih parcelah. Pri tem je obvezna vgradnja ustrezno hidravlično dimenzioniranega lovilnika olj.
(5) Odvodnjavanje se predvidi na način, da ne bo prišlo do erodiranja, zamakanja in poplavljanja okoliških površin, poškodb na objektih vodne infrastrukture ali povečevalo kakovostnih in količinskih obremenitev vodnih in odvodnih ekosistemov ter vodotokov.
25. člen
(vodovodno omrežje za pitno, sanitarno in požarno vodo)
(1) Objekti v območju OPPN bodo priključeni v obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka v lokalni cesti odsek št. 902661-Drnovšek-Danilo. Območje se priključuje na javni distribucijski vodovod v cestni parceli št. 1071, 273/13 in 273/14, k.o. 2032-Reteče.
(2) Za vsako stavbo se predvidi samostojen vodovodni priključek. Merilno mesto se vsakemu porabniku zagotovi na gradbeni parceli. Vodomeri se locirajo v zunanjih, stalno dostopnih vodomernih jaških.
(3) Za zagotavljanje požarne varnosti in za potrebe spiranja cevi, ki niso krožno povezane v vodovodnem sistemu, se na območju prostora za odpadke in ob slepem zaključku dostopne poti v UE 1, predvidi gradnja hidranta, kar je razvidno iz grafičnega dela OPPN.
(4) V projektni dokumentaciji se predvidi ustrezne prevezave na obstoječe vodovode na celotnem območju. Na vseh spojih cevovodov se predvidi ustrezne zasune.
(5) V primeru, da se v času gradnje neposredno posega v vplivno območje ostalih komunalnih vodov in naprav, se pripravi uskladitveni načrt komunalnih vodov in naprav; dela se opravijo po uskladitvenem načrtu.
(6) V zaščitnem pasu vodovoda (2 x 3 m glede na os vodovoda) mora investitor upoštevati pogoje in soglasja upravljavca javnega vodovodnega omrežja. V varovalni pas javnega vodovoda ni dovoljeno posegati z gradnjo objektov niti ni dovoljeno saditi dreves in grmovnic.
(7) Os trase vodovoda mora biti odmaknjena od drugih komunalnih vodov tako, da bo mogoče ob naknadnih izkopih zagotavljati predpisane pogoje za varno delo delavcev, da naknadni izkopi ne bodo ogrožali in vplivali na druge komunalne vode in da v primeru popravil s stroji ali okvar ne pride do poškodb oz. nesreč.
(8) Na trasi cevovoda se vsa gradbena dela izvajajo tako, da ne bosta ogroženi stabilnost in funkcionalnost vodovoda ali hišnih vodovodnih priključkov in da ne bo motena oskrba s pitno in požarno vodo.
(9) Predvidena infrastrukturna ureditev ne poteka izven območja OPPN.
26. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju je prisotno elektroenergetsko omrežje v lasti Elektro Gorenjska d. d., ki služi napajanju uporabnikov z električno energijo na obravnavanem območju kot tudi napajanju sosednjih območij. Obravnavano območje se napaja iz transformatorske postaje (TP) 0376 Reteče pri Dolinarju.
(2) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. Kjer se bodo gradbeni posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov, je treba predvideti njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov oz. predvideti njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja.
(3) Za priključevanje novih odjemalcev z električno energijo se zgradi nov nizko napetostni (NN) izvod iz obstoječe transformatorske postaje TP 0376 Reteče pri Dolinarju do priključno merilnih omaric, lociranih na parcelnih mejah posameznih objektov. Priključno merilne omarice se locira na vsaki posamezni gradbeni parceli tako, da so dostopne z javnih površin. Podrobnejše lokacije priključno merilnih omaric se določijo v projektu elektrifikacije območja. NN omrežje se zgradi v kabelski kanalizaciji oz. v kabelski izvedbi.
(4) Preko območja je zaradi povečanih potreb po električni moči v sosednjih območjih dopustno zgraditi dodatne cevi elektro kabelske kanalizacije za ojačenje nizko napetostnega omrežja.
(5) Zaradi interne prometne ureditve z izgradnjo dostopne ceste se ne sme zmanjšati dostopnost do obstoječe transformatorske postaje.
(6) Predvidena infrastrukturna ureditev ne poteka izven območja OPPN.
27. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Objekti v območju OPPN bodo priključeni na obstoječe telekomunikacijsko omrežje v lasti Telekoma Slovenije d.d., ki poteka v lokalni cesti odsek št. 902661-Drnovšek-Danilo. Priključna točka je v obstoječem telekomunikacijskem jašku na JV delu ob območju OPPN.
(2) Telekomunikacijski vod v območju OPPN poteka v kabelski kanalizaciji in se zagotovi za vsak objekt ločeno.
(3) Za izvedbo vključitve objektov na telekomunikacijsko omrežje mora investitor pridobiti ustrezna dovoljenja vseh lastnikov tangiranih zemljišč. Investitor morajo za vključitev objekta na javno telekomunikacljsko omrežje omogočiti pristojnega upravljavca izvedbo telekomunikacijskega omrežja po izdelani dokumentaciji, izdati soglasja za prekop tangiranega zemljišča in podpisati pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice na tangiranih parcelah.
(4) Pred pričetkom izvajanja gradbenih del je treba označiti in ustrezno zaščititi obstoječe telekomunikacijske naprave v skladu s predpisi in pogoji upravljavca telekomunikacijskega omrežja. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih naprav pri posegih v prostor izvede upravljavec telekomunikacijskega omrežja.
(5) Predvidena infrastrukturna ureditev ne poteka izven območja OPPN.
28. člen
(ogrevanje)
(1) Spodbuja se uporaba okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporaba obnovljivih virov energije. Pri vseh vrstah ogrevanja imajo prednost obnovljivi viri, ki manj onesnažujejo zrak (energija sončnega sevanja, toplotne črpalke in podobno).
(2) V fazi projektiranja se glede na predviden vir energije preverita tehnološka ustreznost glede vplivov na sosednje objekte in ekonomska upravičenost.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
29. člen
(varovanje kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN ni enot in/ali območij varstva kulturne dediščine. V neposredni bližini se nahaja območje arheološke dediščine Reteče - Arheološko najdišče Dobrave, EŠD 12139.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja splošen arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
30. člen
(ohranjanje narave)
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij, pomembnih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti in območij, predvidenih za zavarovanje.
31. člen
(varstvo zraka)
(1) V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S sprotnim vlaženjem sipkih materialov je treba preprečevati prašenje gradbišč in okolice, treba je upoštevati predpise o emisijah gradbene mehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos materiala z gradbišč.
(2) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi omejitvami.
(3) Dejavnosti, ki povzročajo emisije v zrak zaradi tehnoloških procesov, niso dopustne.
32. člen
(varovanje tal)
(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Pred pričetkom del mora izvajalec odstraniti rodovitno prst, jo ustrezno deponirati na gradbeni parceli in po končanih delih uporabiti za urejanje okolice objekta.
(3) Pri izvedbi del se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
(4) Izkopan material se sproti uporablja za vgrajevanje oz. se začasno deponira na mestu naslednje predvidene gradnje, postavitve ali ureditve.
(5) Odlaganje okolju neškodljivih rušitvenih in izkopnih materialov z obveznim deponiranjem za bodoče investitorje se zagotovi na parcelah namenjenih gradnji.
(6) Morebitni prostori in mesta, kjer bi se lahko prečrpavale, skladiščile ali uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja in maziva, transformatorske postaje, podzemne garaže) se urejajo kot lovilna skleda, brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oz. tekočin.
(7) Zajem požarnih voda je treba urediti tako, da ne pride do onesnaženja z nevarnimi snovmi.
33. člen
(varovanje voda in vodnih virov)
(1) Ureditveno območje OPPN ne posega na vodno in priobalno zemljišče vodotokov in po razpoložljivih podatkih ni poplavno, plazovito ali erozijsko ogroženo. Na območju OPPN ali v neposredni bližini ni vodovarstvenih območij.
(2) Varstvo voda se zagotavlja z odvajanjem odpadnih komunalnih vod v javno kanalizacijsko omrežje ter z vodenjem onesnaženih padavinskih vod z manipulativnih in utrjenih površin preko lovilcev olj in goriv v padavinsko kanalizacijo z odtokom v ponikovalnice oz. v javno mešano kanalizacijo v skladu z določili 24. člena tega odloka.
(3) Pokrite prometne vozne površine in parkirišča ter garaže, zlasti podzemne garaže, morajo biti urejene v obliki zadrževalnega sistema — lovilne sklade, brez odtokov, neprepustna za vodo.
(4) Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo, obratovanjem in opustitvijo pretakale, skladiščile ali uporabljale morebitne nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja in maziva, pesticidi), morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem lovilna skleda, brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oz. tekočin.
(5) Dopustna je uporaba padavinske odpadne vode s streh za splakovanje stranišč in za rabo za zalivanje in namakanje kot tudi podzemno skladiščenje padavinske odpadne vode za uporabo (zalivanje, namakanje) v sušnih obdobjih.
34. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Območje OPPN se uvršča v III. območje varstva pred hrupom. Na južni strani obravnavano območje meji na regionalno cesto, ki se uvršča v IV. območje varstva pred hrupom.
(2) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji skladno z veljavnimi področnimi predpisi upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja.
(3) Postavitev morebitnih toplotnih črpalk ali prezračevalnih naprav v novih stavbah naj se predvidi na način, da delovanje teh naprav ne bo moteče. Toplotne črpalke ne smejo biti usmerjene proti bivalnim prostorom, tako notranjim kot tudi zunanjim.
(4) Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in njihove funkcionalne površine. Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa, izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov ali objektov.
(5) Ob južnem robu območja OPPN, ob regionalni cesti, je obstoječa protihrupna ograja. Gradnja drugih protihrupnih barier je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravnih hrupa, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave.
35. člen
(svetlobno onesnaženje)
(1) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju javnih površin, objektov in zunanjih ureditev objektov morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. (2) Osvetljenost na oknih varovanih prostorov ne sme presegati mejnih vrednosti, ki so za tovrstne prostore predpisane v skladu s predpisi.
36. člen
(osončenost)
(1) Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba zagotoviti minimalno zahtevo za osončenje, skladno z veljavno zakonodajo.
(2) Osončenost stanovanjskih stavb mora biti zagotovljena najmanj v obsegu kot ga zahteva tehnična smernica, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.
37. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) V območju se na krajevno običajen način uredi zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Z odpadki je treba ravnati v skladu s predpisi in pogoji pooblaščene organizacije za odvoz.
(2) Za odlaganje komunalnih odpadkov investitor ob dogovoru z izvajalcem zbiranja in odvoza odpadkov urediti prostor za ločeno zbiranje odpadkov, ki bo dostopen pooblaščeni organizaciji za odvoz. Prostor za odpadke se ustrezno zameji (zagradi, nadkrije ali uredi z zasaditvijo).
(3) V projektni dokumentaciji morajo biti za vsak objekt ocenjene vrste in količine odpadkov, ki bodo v objektu nastajale, ter zagotovljen primeren prostor za njihovo zbiranje in začasno skladiščenje. Kapacitete zbirnih in prevzemnih mest ter oprema za zbiranje odpadkov morajo zadoščati za vse predvidene vrste in količine, ki bodo v objektu nastajale.
(4) Prevzemna mesta za odpadke morajo biti dostopna za specialna vozila za reden odvoz odpadkov in redno vzdrževana v vseh letnih časih. Prevzemna mesta morajo biti ob dostopni cesti, po kateri poteka reden odvoz odpadkov oz. so lahko oddaljene od ceste največ 5 m in na vidnem mestu. Med dostopno cesto in prevzemnimi mesti ne sme biti tehničnih – fizičnih ovir, tako da je možen neoviran dostop in dostava opreme od prevzemnega mesta do mesta praznjenja in nazaj.
(5) Za biološke odpadke je predvideno kompostiranje na lastnih vrtovih ali zbiranje v posodah za odvoz in vključitev v reden odvoz na skupno kompostarno.
(6) V času gradbenih del je investitor dolžan zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da je zbiralci gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem. Gradbeni odpadki se odlagajo na območju odlagališč, ki so registrirani za sprejem gradbenih odpadkov.
(7) Gradbenih in nevarnih odpadkov, odpadnih sekundarnih surovin in odpadne embalaže ni dovoljeno mešati z ostalimi vrstami odpadkov, za katere je predpisano in uvedeno ločeno zbiranje na izvoru njihovega nastanka oz. jih je možno reciklirati ali ponovno uporabiti. Gradbene in nevarne odpadke, odpadno surovino in embalažo ni dovoljeno odlagati na odlagališča nevarnih odpadkov ali na nedovoljena odlagališča.
(8) V času izvajanja gradbenih in drugih del na območju OPPN mora biti za reden odvoz odpadkov za obstoječe objekte zagotovljen prost dostop do prevzemnih mest za specialna vozila za zbiranje in odvoz odpadkov.
(9) Na območju OPPN je predvidena zbiralnica ločenih frakcij komunalnih odpadkov (ekološki otok), ki se uredi neposredno ob interni dovozni cesti na vzhodnem delu območja OPPN. Površina zbiralnice mora zadoščati za postavitev najmanj 2 zabojnikov s pripadajočimi prostimi manipulativnimi površinami ob zabojnikih. Zbiralnica ločenih frakcij in okolica zbiralnice se uredita skladno z določili 15. člena tega odloka.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
38. člen
(potresna nevarnost)
(Območje OPPN se nahaja v območju ocenjene potresne mikrorajonizacije 0,225 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
39. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Pri projektiranju objektov je treba predvideti vse pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom v skladu z zakonodajo s področja varstva pred požarom. Predvidena prostorska ureditev mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Dostopi do objektov in delovne površine za intervencijska vozila morajo biti zagotovljeni v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Medsebojni odmiki med objekti in odmiki od parcelnih mej morajo zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednje objekte. V nasprotnem primeru morajo biti zagotovljene ustrezne protipožarne ločitve.
(4) Požarna varnost obstoječih objektov se med gradnjo in po njej ne sme poslabšati. Zagotovljeni morajo biti neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila in viri vode za gašenje.
(5) Voda za gašenje za predvidene objekte bo zagotovljena iz javnega hidrantnega omrežja. V območju OPPN se načrtuje gradnja dveh novih hidrantov v skladu z določili 25. člena tega odloka.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
40. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Načrtovani objekti na območju UE1 so lahko zgrajeni v več neodvisnih etapah, ki si lahko sledijo v poljubnem časovnem zaporedju.
(2) Pred gradnjo objektov na območju UE 1 mora biti izvedena interna napajalna cesta.
(3) Predvidena rekonstrukcija in širitev obstoječe lokalne ceste 902661-Drnovšek-Danilo in ureditev priključka na regionalno cesto 1078 Škofja Loka – Jeprca na območju UE 2 morajo biti izvedeni pred ali sočasno z izgradnjo napajalne ceste v območju UE 1.
(4) Hkrati s predvideno ureditvijo cest iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izvede tudi vsa predvidena komunalna, energetska in druga infrastruktura, ki služi za potrebe napajanja območja.
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
41. člen
(dopustna odstopanja)
Splošno
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, določenih z odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. (2) Odstopanja od v OPPN določenih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom, zanje pa je treba pridobiti soglasja organov oz. organizacij, v delovno področje katerih posegajo.
Odstopanja od predvidene parcelacije
(3) Na lokacijah, kjer so v grafičnem delu predvideni dvojčki, je dopustna gradnja prostostoječih eno ali dvo stanovanjskih stavb iz tega odloka, pri čemer se za tak objekt predvidi ena (združena) gradbena parcela.
Odstopanja pri legi in velikosti objektov
(4) V grafičnem delu OPPN je prikazana ena izmed možnih variant pozidave območja. Lega in tlorisni gabariti objektov se ob upoštevanju gradbene linije in ostalih omejitev tega odloka natančneje opredelijo v projektni dokumentaciji.
(5) Dopustno je odstopanje tlorisnih gabaritov iz 12. člena tega odloka do ±15%.
(6) V primeru združevanja gradbenih parcel iz tretjega odstavka tega člena lahko nova stavba v takem primeru dosega tlorisni gabarit, kot je v 12. členu tega odloka določen za hišo ali dvojček.
Odstopanja od zunanjih ureditev
(7) Pozicije in število uvozov na gradbene parcele objektov se ob upoštevanju omejitev tega odloka lahko prilagajajo projektnim rešitvam.
(8) Na gradbenih parcelah objektov se razporeditev manipulativnih in parkirnih površin ter spremljajočih objektov iz 13. člena tega odloka ob upoštevanju preostalih omejitev lahko prilagaja projektnim rešitvam.
(9) Dopustna so odstopanja v oblikovanju odprtega prostora in pozicije novih zasaditev drevnine.
Odstopanja pri izgradnji infrastrukture
(10) Dopustna so odstopanja od predvidenih lokacij priključnih mest, poteka tras, križanj in dimenzij posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki omogočajo ustrezno prometno funkcioniranje in dostopnost območja in ne poslabšujejo prostorskih, oblikovnih in okoljskih razmer.
(11) Dopusten je potek posameznih infrastrukturnih vodov in naprav po drugih zemljiščih (tudi izven območja OPPN), kot je prikazano v grafičnem delu OPPN.
(12) Odstopanja pri izgradnji infrastrukture ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo oz. upravljavci posameznega voda.
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
42. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) OPPN velja do izvedbe vseh predvidenih prostorskih ureditev. Prenehanje veljavnosti OPPN se določi s sklepom občine.
(2) Po prenehanju veljavnosti OPPN se pogoji za posege na območju povzamejo po 9. členu tega odloka in prenesejo v posebne določbe OPN Občine Škofja Loka.
(3) Po prenehanju veljavnosti se usmeritve glede oblikovanja stavb in odprtega prostora, povzamejo po 12. členu tega odloka in prenesejo v posebne določbe OPN Občine Škofja Loka.
III. Končni določbi
43. člen
(vpogled v OPPN)
(1) OPPN je stalno na vpogled pri:
· Občini Škofja Loka, Oddelku za urejanje prostora,
· Upravni enoti Škofja Loka.
44. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3503-0004/2020
Datum: 14. 3. 2023
Občina Škofja Loka
Tine Radinja, župan