Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
 
Na podlagi 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS št. 32/93), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 32/93), 7. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99) in na podlagi Odloka o gospodarskih javnih službah na območju občine Trnovska vas (Uradni vestni Tednika št. 1/99) ter na podlagi drugih veljavnih predpisov izdanih na njihovi podlagi je svet občine Trnovska vas na 18. redni seji dne 07. 03. 2001 sprejel
 
ODLOK
O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJU OBČINE TRNOVSKA VAS
 
I. SPLOŠNE DOLOČBE
 
1.člen
Ta odlok določa pogoje in način odvajanja in čiščenja odpadnih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, kateri služijo za odvajanje in čiščenje odplak nastalih v gospodinjstvih, industrijskih in pri drugih uporabnikih, odvajanje padavinske vode iz naselij, katera so priključena na javno kanalizacijsko omrežje in obveznosti, pravice in odgovornosti upravljalca in uporabnikov teh objektov in naprav.
2.člen
Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odlomka obsega :
 
1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije,
 
2. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov javne kanalizacije,
 
3. odvajanje padavinskih voda na v javno meteorno ali javno kanalizacijo mešanega tipa,
 
4. odvajanje tehnoloških odpadnih voda v sisteme javne kanalizacije,
 
5. čiščenje komunalnih voda, tehnoloških odpadnih voda in njihovih mešanic
 
6. čiščenje padavinskih odpadnih vod
3.člen
Gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine izvaja pooblaščena javna služba oz. koncesionar ( v nadaljevanju besedila upravljalec) na podlagi sklepa občinskega sveta.
4. člen
Za uporabnika javne kanalizacije se šteje vsaka fizična in pravna oseba, ki odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo. Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, štejejo objekti in naprave navedene v šestem členu tega odloka, ne glede na dolžino in profil, do priključka na javno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbah in na zemljiščih.
5. člen
Javna kanalizacija je celotno kanalizacijsko območje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda ter je v upravljanju in vzdrževanju upravljalca.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCA
 
6.člen
 
1. Objekti in naprave uporabnika
Objekti in naprave uporabnika so:
 
- kanalizacijski priključek,
 
- interna kanalizacija,
 
- začasne naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, greznice, gnojnične jame), za čas do priključitve na javno kanalizacijo,
 
- interna črpališča odpadnih vod,
 
- vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,
 
- merna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
 
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške. Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter, da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda in virov onesnaževanja (Uradni list RS št. 35/96).
7. člen
Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo se lahko izvede le v revizijski jašek. Kanalizacijski priključek poteka od objekta ki se priključuje, do revizijskega jaška na javnem omrežju, v katerega se naveže in mora biti vedno dostopen upravljalcu zaradi nadzora. Izgradnjo kanalizacijskega priključka financira uporabnik in je njegova last.
8. člen
Interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na zemljišču uporabnika do prvega jaška na kanalizacijskem priključku.
9.člen
 
2. Objekti in naprave upravljalca
Objekti in naprave upravljalca so:
 
a.) sekundarno omrežje in naprave
 
- kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju ( v stanovanjskih, industrijskih, turističnih in manjših naseljih),
 
- črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju,
 
- naprave za čiščenje odpadne vode v posameznih območju ( stanovanjskem, industrijskem, turističnem, in manjših naseljih).
 
b.) sekundarno omrežje in naprave
 
- kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
 
- črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja ( industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
 
- naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja ( industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih).
 
c.) magistralno omrežje in naprave
 
- kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda regijskega ali medregijskega pomena
 
- črpališča za čiščenje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju (centralne čistilne naprave).
10.člen
Upravljalec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 9.člena tega odloka ter register kanalskih priključkov.
III. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
 
11.člen
Komunalne in tehnološke odpadne vode se praviloma odvaja do čistilnih naprav ločeno od padavinskih odpadnih vod. Le izjemoma se odvajajo skupaj v mešanem kanalizacijskem sistemu. Meteorne odpadne vode je po predhodnem čiščenju v peskolovilcih in po potrebi v koalescenčnih lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati ali odvesti po meteorni kanalizaciji in odvodnih jarkih do vodotokov, v skladu s soglasjem upravljalca vodotoka. Način odvodnje meteornih vod določita upravljalca v soglasjih.
12.člen
Objekte, ki še niso priključeni, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka, če to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
13. člen
Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opusti greznice in upravljalcu omogočiti nadzor nad kanalskim priključkom.
14. člen
Upravljalec izdaja soglasja k:
 
- prostorskim izvedbenim aktom,
 
- lokacijski dokumentaciji,
 
- na projekt za pridobitev gradbenega ali enotnega gradbenega dovoljenja,
 
- za priključitev na javno kanalizacijo,
 
- za pridobitev uporabnega dovoljenja,
 
- na priglasitve manjših gradbenih del, v primerih o se na priglasitev izvajajo objekti odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
 
Upravljalec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije.
15.člen
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
 
  1. soglasja k lokacijski dokumentaciji:
 
- lokacijsko dokumentacijo,
 
- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
 
- opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in karakteristike onesnaževanja.
 
b.) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega ali enotnega gradbenega dovoljenja:
 
- pravnomočno lokacijsko dovoljenje ( v primeru pridobivanja gradbenega dovoljenja),
 
- lokacijsko dokumentacijo ( v primeru pridobivanja enotnega gradbenega dovoljenja)
 
- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
 
- projekt za pridobivanje gradbenega dovoljenja s projektom zunanje ureditve, ki določa način odvodnje komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih vod,
 
- soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, last uporabnika oz. sodna odločitev, ki nadomesti soglasje,
 
- izračun biokemijske obremenitve,
 
- opis tehnološkega postopka s podatki o odpadnih in nevarnih snoveh v proizvodnji.
 
c.) soglasje za priključitev obstoječih objektov in soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
 
- pravnomočno gradbeno dovoljenje če je bilo izdano, oz. dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo leta izgradnje objekta),
 
- katastrski načrt (mapna kopija),
 
- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500.
 
- načrt strojne (vodovodne napeljave),
 
- soglasje lastnikov, upravljalcev oz. uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oz. sodno odločitev, ki nadomešča soglasje,
 
- projekt interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka.
16. člen
Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt posebej. Če se zaradi racionalnosti izvedbe poveže več objektov z enim priključkom, je potrebno na priključku, kjer se cevovodi združijo izvesti revizijski jašek.
17. člen
Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev na javno kanalizacijo, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji in predložil vso potrebno dokumentacijo.Uporabnik mora pred izvedbo priključka lastniku-občini poravnati povračilo za priključek na kanalsko omrežje, ali pri ustreznem organu le te pridobiti potrdilo o oprostitvi plačila povračila.Uporabnik poravna enkraten znesek povračila ne glede na to ali se priključuje samo na javno fekalno kanalizacijo, javno meteorno kanalizacijo, na obojno hkrati, ali v izjemnih primerih na mešan sistem javne kanalizacije.Če priključitev ni možna, mora upravljalec o tem obvestiti uporabnika.
18.člen
Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in priključkov nadzira upravljalec. Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede pod nadzorom upravljalca le izvajalec, ki je za to usposobljen in ima pisno pooblastilo upravljalca za izvajanje to vrstnih del. Pisno pooblastilo se izda za dobo enega leta in ni prenosljivo.
Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika javne kanalizacije v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoče le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka . Upravljalec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.
IV. PREVZEM JAVNIH OBJEKTOV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VOD V UPRAVLJANJE
 
19. člen
Investitor graditve objektov javne kanalizacije in čiščenja odplak mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljacu.
 
Za prevzem objektov in naprave javne kanalizacije in čiščenja odplak v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajo morajo imeti vso potrebno tehnično dokumentacijo, soglasja, pozitivno opravljen preizkus vodotesnosti, kataster, evidenco priključkov, uporabno dovoljenje, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska-razmerja, itd,
 
- za objekte čiščenja odplak, ki se predajajo morajo imeti vso potrebno tehnično dokumentacijo, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, uporabno dovoljenje, servisne in garancijske listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti,
 
- izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje javnih prevzetih objektov in narav, ali na drug način zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja,
 
- postopek prevzem mora biti izveden dokumentirano z zapiski o primopredaji:(dokumentacije, evidence, knjigovodski podatki, blagajniški podatki, listine o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev),
 
- prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljalca.
V. MERITVE KOLIČIN ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA IN MERITVE ONESNAŽEVANJA ODPADNIH VODA
 
20.člen
Količina odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi:
 
- na osnovi odčitkov vgrajenega vodomera na kanalizacijskem omrežju uporabnika, vgrajenem na delu kanalizacije, kjer registrira vso odpadno vodo uporabnika, ki se steka v javno kanalizacijsko omrežje,
 
- na osnovi porabljene vode odčitane in vgrajenega vodomera na javnem vodovodnem omrežju in lastnem črpališču uporabnika, za primere, ko uporabnik nima vgrajenega vodomera na izpustu v javno kanalizacijsko omrežje.
 
Količino odpadnih voda ugotavlja upravljalec kanalizacijskega omrežja.
21.člen
Uporabniki ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali nimajo meritev količin odplak izvedeno pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje, morajo vgrajene vodomere vzdrževati sami. Vsi uporabniki z lastnimi viri vode, sklenejo z upravljalcem javne kanalizacije pogodbo o odvajanju odpadnih vod in načinu meritev odvedenih količin vode.
 
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
22. člen
Če upravljalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode. Obračun na podlagi standardov se izvede če ni mogoče izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev.
23. člen
Količina in lastnost odpadne vode mora biti v skladu z Uredbo o mesiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS št. 35/96), oz. v skladu z Uredbami za posamezne vrste virov onesnaženja, čistilnih naprav ali za posamezno emitirano snov.
 
Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode, pristojni ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi in smernice, ki veljajo v Evropski uniji.
 
V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.
24. člen
Na iztoku tehnološke odpadne vode iz vira onesnaženja in na vtoku in iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave je potrebno urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev.
 
Uporabnik mora upravljalcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta.
 
Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesa, pisno zaprositi upavljalca za nadzorni pregled merilnega mesta.
 
Uporabnih mora vodit obratni dnevnik merilnega mesta.
Uporabnik mora upravljalcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter pregled delovanja merilnih naprav.
25. člen
Kadar upravljalec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja merilnega mesta nesorazmerno draga, lahko upravljalec predvidi druge načine za določitev količine in kvalitete odpadne vode.
26. člen
Meritve obratovalnega monitoringa in meritve določene v soglasju, ki so osnova za izračun kanalščine in čiščenja odplak izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda pooblaščeno podjetje ali upravljalec, ki določa način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in po gostoti meritev odpadne vode. Vse stroške meritev odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije.
 
Uporabnik lahko izvaja meritve sam, le če je pooblaščen izvajalec obratovalnega monitoringa.
 
Upravljalec lahko zmanjša pogostost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode na priključku v javno kanalizacijo ustrezna.
27. člen
O rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih vod je uporabnik dolžan upravljalca sproti pisno obveščati. V ta namen mu redno dostavljalo poročila o meritvah kvalitete in količine odpadnih vod.
28. člen
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
 
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme in malomarnosti ali višje sile odtekale v javno kanalizacijo.
29. člen
Uporabnik izvaja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
 
Če so potrebni dodatni postopki čiščenja, mora uporabnik predložiti upravljalcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s 66. členom Zakona o varstvu okolja in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek.
30.člen
Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojiščno jamo ali zbiralnik za gnojevko. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico.
 
VII. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA
31.člen
Na območjih , kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak (greznice, čistilne naprave), na katere se ne navezuje padavinskih voda.
Dovoli se gradnja izključno vodotesnih greznic na praznjenje.
 
Za izgradnjo greznice si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje. K temu dovoljenju mora soglasje izdati tudi pristojna občinska služba.
32.člen
Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov čiščenja odplak. Praznjenje greznic se opravlja po potrebi, vendar najmanj enkrat na letno.
 
Vsebino greznic se lahko odpelje na fekalno napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč.
VIII. PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA
 
33.člen
Upravljalec lahko po opozorilu na stroške uporabnika prekine odvajanje in čiščenje komunale, tehnološke in padavinske odpadne vode v naslednjih primerih:
 
1. Če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije.
 
2. Če odpadna voda prekorači temperaturo, dovoljene količine maščob, kislin, trdih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih, in drugih škodljivih snovi v koncentraciji nad dovoljeno maso, ki lahko same ali skupaj z drugimi snovmi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in čistilne naprave.
 
3. Če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa je v nasprotju z njim.
 
4. Če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka.
 
5. Če uporabnik ne poravna računov za kanalščino.
 
Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo drenažne oz. podtalne ali površinske vode, razen v primerih ko upravljalec v soglasju to dopusti.
 
Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni opravljen vzrok prekinitve.
 
Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
34.člen
Upravljalec ima pravico za krajši čas prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode zaradi vzdrževalnih del na javnih objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odplak, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
 
V primeru intervencije na javnih objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih vod, lahko upravljalec takoj prekine obratovanje, vendar mora o tem nemudoma obvestiti uporabnike.
35.člen
Prekinitev odvajanja odplak lahko nastane tudi v primeru višje sile, to je v primeru:poplave, povezave z nalivi, ki se pojavljajo s pogosto manjšo kot enkrat letno, udorov in izpada električne energije. Zaradi teh primerov ni utemeljeno zahtevati (od upravljalca) odškodnino za škodo, ki bi eventuelno nastala na objektih in napravah uporabnika. Uporabnik ima pravico zahtevati odškodnino za škodo le v drugih primerih prekinitve odvajanja prekinitve odvajanja odpadne vode, če je le-ta nastala po krivdi upravljalca.
IX. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV
 
36.člen
Zaščita vodonosnih območjih in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in upravljalca.
37.člen
1.Obveznosti upravljalca
 
Upravlajlec ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih , tehnoloških in padavinskih odpadnih voda naslednje obveznosti:
 
- da skrbi za brezhibno obratovanje kanalske mreže, čistilnih naprav in objektov, ki so v njegovem upravljanju in da pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka,
 
- pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnih obratovanja le teh,
 
- da uporabnikom izdaja ustrezna soglasja za priključitvena javno kanalizacijsko omrežje, na podlagi potrjenih projektov,
 
- ravna skladno z določbami tega odloka ter z njimi seznanja uporabnike,
 
- da kontrolira skladnost gradnje kanalov, priključkov in čistilnih naprav z načrti, na katere je bilo dano soglasje,
 
- da pregleda in prevzame v upravljanje kanalsko omrežje pod pogoji,navedenimi v 19. členu tega odloka,
 
- vodi kataster objektov in naprav, ki služijo odvajanju in čiščenju odplak,
 
- da pri uporabnikih pregleda izvedene priključke, po položitvi pred zasipom,
 
- da pregleda interno kanalsko mrežo in ostale naprave pri uporabnikih ob gradnji in uporabnikom izda izjavo za pridobitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
 
- skrbi za meritve in obračun odvedene in prečiščene vode uporabnikov,
 
- kontrolira vodotesnost kanalov in drugih objektov odvajanja in čiščenja odplak,
 
- kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje,
 
2.Obveznost uporabnikov
 
- da redno vzdržujejo greznice, interno kanalsko omrežje, priključke, črpališča, vodomere, merska mesta in čistilne naprave na svojem kanalizacijskem omrežju,
 
- da redno čistijo lovilce maščob in trdih predmetov in da vodijo dnevnik obratovanja teh naprav,
 
- odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih mejnih vrednosti,
 
- redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate posredujejo upravljalcu,
 
- omogočajo upravljalcu vzorčenje tehnoloških ali mešanic odpadnih vod v vsakem času tudi izven rednega obratovalnega časa,
 
- da pri upravljalcu pravočasno vlagajo vloge in ustrezno dokumentacijo za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje
 
- da interno kanalsko mrežo in ustrezne naprave zgradijo le skladno z odobrenim načrtom in izdanim soglasjem upravljalca,
 
- da upravljalcu omogočijo pregled interne kanalizacije in čistilnih naprav,
 
- da pravočasno opozorijo upravljalca na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalski mreži ter da opozarjajo na neizpolnjevanje teh pogojev pri sebi in drugih uporabnikih kanalizacije,
 
- dolžni so prijaviti upravljalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode,
 
- redno plačevati odvajanje in čiščenje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
 
- dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja in čiščenja odpadne vode,
 
- če naprava za prečiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo uporabniki pisno obvestiti upravljalca o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov čiščenja,
 
- odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z vodo ( pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
 
- čiščenje počiralnikov in peskolovov na cestnih površinah, pri katerih se meteorna voda odvaja po javni kanalizacijski mreži, je dolžan upravljalec cest, ulic in trgov čistiti najmanj enkrat letno, ( ali pa to naročiti pri upravljlacu kanalskega omrežja)- uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca in ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku.
38.člen
Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje upravljalca.
 
Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in drugih prometnih javnih površin vzpostaviti na kanalizacijskem omrežju naprave v prvotno stanje.
 
Upravljalci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd…) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.
X. OBRAČUNAVANJE KANALŠČINE IN ČIŠČENJA ODPLAK
 
39.člen
Viri financiranja javne službe so:
 
- kanalščina
 
- sredstva čiščenja odpadnih voda,
 
- sredstva občinskega proračuna,
 
- prispevki občanov,
 
- sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
 
- priključne in druge predpisane takse,
 
- dotacije in subvencije,
 
- druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda
40. člen
Kanalščino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir in ne glede na to ali se omrežje zaključi s čistilno napravo za odpadne vode.
 
Stroške čoščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do javnih naprav za čiščenje odpadnih voda.
41. člen
Kanalščina predstavlja ceno uporabe javnega kanalskegaomrežja. Osnova za ceno posameznega uporabnika je ugotovljena količina odpadnih voda uporabnika, na način opisan v 20-letnem členu tega odloka, ki se pomnoži z veljavno ceno odvajanja m³ odplak.
 
Količina se uporabnikom obračunava mesečno.Cena m³ odvajanja odpadnih voda se določi v skladu z veljavno metodologijo.
42.člen
Uporabniki, ki so po javnem kanalizacijskem omrežju povezani s čistilno napravo, so zraven kanalščine dolžni plačevati tudi čiščenje odpadnih voda.
 
Cena čiščenja odplak končnega uporabnika je produkt ugotovljene količine odpadnih voda na način opisan v 20-tem členu tega odlomka, faktorja onesnaženosti odpadnih voda posameznega uporabnika in osnovne veljavne cene za čiščenje 1 m³ komunalne odpadne vode. Formula za ugotovitev cene je :
 
c = Q x F x c1
 
c- cena čiščenja odpadnih voda končnega uporabnika ČN (SIT/mes)
 
Q-količina odpadne vode (m³/mes)
 
F-faktor onesnaženosti vode /brez dimenzij)
 
Cı-cena čiščenja 1 m³ komunalne odpadne vode, ki ima 5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh (BPK5 ) 300mg O2/ 1 in kemijsko potrebo po kisiku z dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/1. Ta cena določa v skladu z veljavnimi predpisi.
 
Faktor onesnaženosti vode (F) ima sledeče vrednosti faktorja f
 
F = 1 pri 0 < f = 1 za komunalne odplake individualnih porabnikov
 
F = 1,25 pri 0 < f = 1 za komunalne odplake podjetij, ustanov in samostojnih podjetnikov
 
F = 2,5 pri 1 <f<2.5
 
F =5 pri 2.5<f<5
 
F =8 pri 5 < f < 10
 
F = f pri f < 10
 
Za določitev vrednosti faktorja f iz prejšnega odstavka, velja enačba:
 
f = f1 +f2
 
f1= faktor komunalne onesnaženosti
 
f2 = faktor dodatne onesnaženosti
 
f1 = 0,15 x A/5 + 0,85/2 (bpk5/300 +KPKd/500)
 
Znaki v predhodnem obrazcu (formuli) pomenijo:
 
A – količina usedljivih snovi v ml/1 (Imhoffov lij po 2 urah)
 
BPK5 – biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh mg/1
 
KPKd – kemijska potreba po kisiku z dikromatno metodo (mg/1)
 
 
 
F2 = Σ = Ci/MVKi ali f2 = z
 
Ci = izmerjena koncentracija snovi i – onesnaževalca v reprezentativnem vzorcu odpadne vode (mg/1)
 
MVKi – v Uredbi o emisiji cnovi in toplote pri odvavanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS št. 35/96) predpisana mejna vrednost posameznega parametra v odpadni vodi, oziroma njegova mejna vrednost iz panožne Uredbe, če le ta obstaja.
 
z – potreben faktor razredčenja (število delov razredčevalne vode glede na en del odpadne vode), da zaviranje biološke razgradnje mešane bakterijske združbe ne bi bilo večje od 10%.
 
Za f2 se v izračunu upošteva oziroma vzame tisti člen enačbe, ki ima večjo vrednost.
 
Vrednosti, ki se vstavljajo v formulo za ugotavljanje faktorja onesnaženosti, se določa na osnovi rezultatov opravljenih analiz v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list št. 35/96).
 
Analize in vzorčevanje izvede pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa ali upravljalec čistilne naprave odpadnih vod. Stroške analiz plača uporabnik naprave.
 
Čiščenje odpadnih vod se uporabnikom obračunava mesečno.
43.člen
Porabniki so dolžni plačevati kanalščino in stroške čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa upravljalca. Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod, je narejen na istih računih kot obračun porabe pitne vode v primerih, ko ko e pri uporabniku izvajalec javnih služb vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih vod isti.
 
V primeru, da uporabnik ne poravna kanalščine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljalec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka določenega v opominu, lahko upravljalec ukine dobavo vode in plombira priključek na javno kanalizacijo.
 
V objektu z več uporabniki, se računa za odvedeno in očiščeno odpadno vodo izstaviti upravniku (upravljalcu) objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastnikov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne porabnike.
 
Uporabniki lahko sami določijo z medsebojnim sporazumom deleže po katerih bodo plačevali storitev odvajanja in čiščenja odplak in o tem pisno obvestijo upravljalca kanalizacijskega sistema.
44.člen
Z denarno kaznijo od 150.000,00 SIT do 200.000.00 SIT se kaznuje za prekršek upravljalec;
 
- če ravna v nasprotju s 14. členom
 
- če ravna v nasprotju s 17. členom
 
- če ravna v nasprotju s 18. členom
 
- če ravna v nasprotju s 19. členom
 
- če ravna v nasprotju s 33. členom
 
- če ravna v nasprotju s 34. členom
 
- če ravna v nasprotju s 37. členom
 
- če ravna v nasprotju s 43. členom
 
Z denarno kaznijo 100.000,00 SIT do 200.000,00 SIT se kaznuje posameznih ali odgovorna oseba upravljalca, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
 
45.ČLEN
Z denarno kaznijo od 100.000,00 SIT do 150.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik:
 
- če ravna v nasprotju z 6. členom
 
- če ravna v nasprotju z 11. členom
 
- če ravna v nasprotju z 12. členom
 
- če ravna v nasprotju z 13. členim
 
- če ravna v nasprotju z 18. členom
 
- če ravna v nasprotju z 19. členom
 
- če ravna v nasprotju z 21. členom
 
- če ravna v nasprotju z 23. členom
 
- če ravna v nasprotju z 24. členom
 
- če ravna v nasprotju z 27. členom
 
- če ravna v nasprotju z 28. členom
 
- če ravna v nasprotju z 29. členom
 
- če ravna v nasprotju z 30. členom
 
- če ravna v nasprotju z 31. členom
 
- če ravna v nasprotju z 32. členom
 
- če ravna v nasprotju z 37. členom
 
- če ravna v nasprotju z 38. členom
 
Z denarno kaznijo 50.000,00 SIT se kaznuje fizična oseba za prekršek če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
 
Z denarno kaznijo 100.000,00 SIT do 200.000,00 SIT se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če se po izgradnji novega kanalizacijskega omrežja v skladu z 12.členom ne priključi na javno kanalizacijsko omrežje.
XI. KONČNE IN PREDHODNE DOLOČBE
 
46.člen
Za natančnejše določbe o izvajanju javne gospodarske službe ovajanja in čiščenja odpadnih komunalnih, tehnoloških in padavinskih voda se uporabljajo določila pravilnikov upravljalca.
47.člen
Prepovedano je ravnanje ( storitev, opustitev, dopustitev) uporabnikov ali upravljalcev, ki je škodljivo ali nevarno za življenje in delo ljudi ter njihovo okolje.
 
Za krivdo škodljivega in nevarnega ravnanja iz 1. odstavka tega člena sta uporabnik in izvajalec kazensko in odškodninsko odgovorna pred pristojnim sodiščem.
 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
48.člen
Upravljalec uskladi doslej veljavne pravilnike z določbami tega odloka v enem letu od začetka veljavnosti tega odloka.
49.člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas.
 

Številka : 032-01/01-18(t.3)
Datum : 07. 03. 2001
Župan občine Trnovska vas:
KARL VURCER l.r.
Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2017 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor