Na podlagi 52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list
RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A, 80/10-ZUPUDPP (106/10
- popravek), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt-B, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12 –
ZPNačrt-C,
35/2013 Skl.US: U-I-43/13-8) in 16.
člena
Statuta Občine Juršinci (Uradni
vestnik občine Juršinci, št. 7/07, 4/09 in 1/11) je Občinski svet Občine
Juršinci na 26. redni seji, dne 16. 04. 2014, sprejel |
|
ODLOK |
O
OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU |
OBČINE
JURŠINCI |
|
|
1.
člen |
(predmet odloka) |
|
(1)
Občina Juršinci s tem odlokom, v
skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št.
76/04; v nadaljevanju SPRS) in Prostorskim redom Slovenije (Uradni list
RS, št. 122/04; v nadaljevanju PRS), sprejme temeljni prostorski akt
Občine Juršinci, to je Občinski prostorski načrt Občine Juršinci (v
nadaljevanju: OPN Juršinci), ki določa strateške usmeritve prostorskega
razvoja občine, namensko rabo prostora ter prostorske izvedbene pogoje
za poseganje v prostor za celotno območje Občine Juršinci. |
|
2.
člen |
(vsebina
in oblika odloka) |
|
(1)
Občinski prostorski načrt Občine
Juršinci vsebuje strateški in izvedbeni del. |
|
(2)
Strateški del OPN Juršinci ob
upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb
Občine Juršinci (v nadaljnjem besedilu občina) in varstvenih režimov
določa: |
-
izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
|
-
zasnovo prostorskega razvoja občine,
|
-
zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,
|
-
okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve in
razpršene gradnje,
|
-
usmeritve za razvoj poselitve in prenovo,
|
-
usmeritve za razvoj v krajini,
|
-
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč.
|
|
(3)
Izvedbeni del OPN določa: |
-
enote
urejanja prostora,
|
-
območja namenske rabe prostora,
|
-
prostorske izvedbene pogoje,
|
-
območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v
nadaljevanju: OPPN).
|
|
(4)
Občinski prostorski načrt Občine
Juršinci je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter je izdelan
v digitalni obliki in v analogni obliki. |
|
(5)
Strateški del OPN vsebuje naslednje
grafične prikaze: |
-
Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:37 500),
|
-
Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:37 500),
|
|
-
Prikaz
okvirnih območij naselij in območij razpršene poselitve ter
usmeritve za razvoj poselitve in delno prenovo (M 1:37 500),
|
-
Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:37 500) ter
|
-
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (1:37 500).
|
|
(6)
Izvedbeni del OPN vsebuje naslednje
grafične prikaze: |
-
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1: 50 000),
|
-
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50 000),
|
-
Prikaz
območij enot urejanja prostora
in osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora (M 1:5 000) ter
|
-
Prikaz
območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture
(M 1:5 000).
|
|
(7)
Obvezne priloge OPN so: |
-
izvleček iz hierarhično višjih aktov,
|
-
prikaz
stanja prostora (tekstualni in grafični del),
|
-
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,
|
-
smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
|
-
obrazložitev in utemeljitev OPN,
|
-
povzetek za javnost.
|
|
3.
člen |
(pomen
izrazov uporabljenih v odloku) |
|
(1)
V odloku uporabljeni izrazi imajo
naslednji pomen: |
1.
Avtohton:
prvoten,
domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (na primer
avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov, avtohtoni
poselitveni vzorec, avtohtona gradnja), |
2.
Avtobusno
postajališče:
je posebej zgrajena in označena prometna površina, določena za postanek
avtobusov, ki omogoča varno vstopanje in izstopanje potnikov. |
3.
Bruto
tlorisna površina objekta (BTP)
je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem
terena in pod njim, samo nad nivojem terena ali samo pod njim. V bruto
tlorisno površino objekta so zajete tiste površine objekta, na katerih
je svetla višina najmanj 1,60 m. |
4.
Dopolnilna
dejavnost na kmetijah
je dejavnost, opredeljena kot dopolnilna dejavnost na kmetijah po
veljavnih predpisih o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. |
5.
Dopolnilna
gradnja
je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi zakonito zgrajenimi objekti
na robovih naselja, če ta gradnja predstavlja funkcijsko ali oblikovno
zaokroževanje naselja. |
6.
Dovoljenje
s področja graditve objektov
je
dovoljenje za gradnjo objekta, uporabo objekta ali izvedbo del,
ki niso gradnja. |
7.
Dozidava
objekta
je
povečanje objekta s povečanjem zazidane površine objekta do največ 50 %
BTP. |
8.
Drevored
je
linijska zasaditev več kot petih dreves. |
9.
Drugi
posegi v prostor
vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve,
ureditev in vzdrževanje odprtih površin, dostopov za funkcionalno
ovirane osebe, parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege
v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi
objektov. |
10.
Družinska
hiša
je prosto
stoječa stavba z največ tremi stanovanjskimi enotami. |
11.
Dvojček
sestavljata dve družinski hiši,
ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano
prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima
gradnji. |
12.
Enkratne
ustvarjene sestavine prostora
so pomensko izstopajoči objekti ali prostorske ureditve (objekti
družbene infrastrukture, vozlišča za javni potniški promet ali javni
odprti prostori). |
|
13.
Eno -
oziroma dvostanovanjska stavba
je
prosto stoječ objekt z enim do dvema stanovanjema
-
tudi družinska hiša. |
14.
Enostavni
objekt
je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega
statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju, ni
objekt z vplivi na okolje in nima samostojnih priključkov na
objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa je lahko priključen le
na obstoječe priključke. |
15.
Enota urejanja prostora (EUP)
je območje z enotnimi značilnostmi prostora. Na območju EUP se določi
namensko rabo prostora, dopustno izrabo prostora, omejitve, povezane z
varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine, za
posamezne vrste posegov v prostor se določijo enotni prostorski
izvedbeni pogoji. Če se predvideva izdelava občinskega podrobnega
prostorskega načrta, se za območje EUP določijo usmeritve, pogoji in
omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi OPPN. |
16.
Etaža
je prostor
med dvema vodoravnima ploščama v stavbi. Imeti mora primerno višino za
izvajanje dejavnosti ali za bivanje. Etaža so tudi klet (K), pritličje
(P) in mansarda (M). |
17.
Faktor
izrabe parcele, namenjene gradnji, (FI)
je
razmerje med BTP objektov nad terenom in celotno površino
parcele, namenjene gradnji. |
18.
Faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (FZ)
je
razmerje med zazidano površino (tlorisno projekcijo zunanjih
dimenzij največjih etaž vseh objektov (tudi nezahtevnih in
enostavnih objektov) nad terenom) in
celotno površino parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji
se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom in podobno. |
19.
Gospodarska cona
je območje
obrtnih, proizvodnih, skladiščnih, prometnih, trgovskih in poslovnih
dejavnosti, brez bivanja. |
20.
Gospodarska javna infrastruktura
(GJI) so objekti in/ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju
gospodarskih javnih služb v skladu z veljavnimi predpisi.
Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko,
komunikacijsko in prometno infrastrukturo. |
21.
Gospodarsko poslopje
je
nestanovanjska stavba na kmetiji. |
22.
Gradbena
parcela
pomeni
zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali
njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden
objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu
objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile
takšnemu objektu. |
23.
Gradbeni
inženirski objekt
je objekt
namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb
ter interesov, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah
(infrastrukturni objekti in podobno, tudi industrijski objekti, ki niso
stavbe). |
24.
Gradnja
je izvedba
gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo
objekta in odstranitev objekta. |
25.
Gradnja
novega objekta
je izvedba
del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali
nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji videz.
|
26.
Grajena
struktura
so
objekti, opredeljeni z velikostjo, obliko in funkcijo v prostoru. |
27.
Grajeno
območje kmetije
je
zemljišče, na katerem stojijo stanovanjska stavba in gospodarska
poslopja kmetije, zgrajeni v skladu s predpisi o graditvi objektov. |
28.
Javna
površina
je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so
javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče,
park, zelenica, rekreacijska in podobna površina. |
29.
Javno
cestno omrežje
je
omrežje, sestavljeno iz kategoriziranih javnih (državnih in občinskih)
cest in ostalih javnih površin, namenjenih cestnemu prometu, ki se
prosto uporabljajo v skladu z določbami veljavnih prometnih predpisov. |
30.
Kakovost
prostora
je stanje prostora ali njegovega dela, ki odraža skladnost prostorskih
struktur in vrednot družbe. |
31.
Kakovostne
prostorske strukture
so skladni sestavi naravnih in ustvarjenih sestavin prostora, zlasti
pomembni za identiteto in prepoznavno vrednost prostora, ki tvorijo
značilne oblike in vzorce v prostoru, na primer značilne vedute naselij
ali posameznih objektov, značilne kulturne krajine ali posamezne vzorce.
|
32.
Klet (K)
je del stavbe, katere prostori se nahajajo
od pritličja navzdol. Kletni del stavbe je vkopan ali delno
vkopan v teren. Na ravnem terenu lahko klet sega največ 1 m nad okoliški
teren. Na nagnjenem terenu, kjer ni mogoče doseči pogoja, da lahko klet
sega največ 1 m nad okoliški teren, mora biti zadnja stena kleti v
celoti vkopana v teren, prednja stena kleti pa je v odvisnosti od
strmine terena lahko v celoti nad terenom (na strmem terenu) ali pa je
prednja stena kleti delno vkopana (na položnejšem terenu).
|
33.
Kolenčni
zid
je nadzidava stavbe med zadnjo horizontalno ploščo in strešno
konstrukcijo (zidno lego). |
34.
Legalizacija
je
postopek pridobitve upravnega dovoljenja za nedovoljeno
gradnjo (nelegalno, neskladno in nevarno gradnjo) pod pogojem, da
se ta uskladi s splošnimi veljavnimi predpisi in določbami tega
odloka. |
35.
Manj
zahtevni objekt
je objekt,
ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte. |
36.
Mansarda
(M)
je del
stavbe, katere izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim
nadstropjem in v pretežni meri pod poševno, praviloma dvokapno
streho. |
37.
Nadomestna
gradnja
je
novogradnja na mestu obstoječega objekta v skladu z določbami
tega odloka. Pred izvedbo nadomestne gradnje je potrebna odstranitev
obstoječega objekta. |
38.
Nadzidava
objekta
je
povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja
tlorisa objekta. |
39.
Naravne
sestavine prostora
so reliefne oblike, tla, vode, vegetacija in ekosistemi. |
40.
Naselje
je
območje, ki obsega zemljišča, pozidana in še nepozidana
s stanovanjskimi ali drugimi stavbami ter gradbenimi inženirskimi
objekti, in javne površine. Tvori ga
skupina najmanj 10 stanovanjskih, poslovnih ali podobnih stavb s hišno
številko. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v
omrežju naselij, po velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi.
Delimo jih v urbana in ruralna naselja. |
41.
Nelegalna
gradnja
pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno
dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega
dovoljenja. |
42.
Neskladna
gradnja
pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno
dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja
oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji,
določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi da se objekt, za katerega
je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s
pogoji, določenimi z njim. |
43.
Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi,
je stavba,
katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so hotel, motel,
gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna
poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in
avtobusne postaje, letališča in stavba pristaniškega terminala, postaja
žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije,
stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za
izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna
dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna
nestanovanjska stavba. |
44.
Nevarna
gradnja
pomeni, da gradnja, ki se izvaja, ali že zgrajeni objekt ogroža
premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma
njegovo okolico. |
45.
Nezadostno
izkoriščena zemljišča
so zemljišča, na katerih je stopnja izkoriščenosti za gradnjo nižja od
načrtovane vrednosti kazalca stopnje izkoriščenosti, opredeljene v
občinskem prostorskem načrtu za posamezno enoto urejanja prostora. |
46.
Nezahtevni
objekt
je objekt,
ki ni uvrščen med zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte in nima
samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač
pa je lahko priključen le na obstoječe priključke. |
47.
Objekt
je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz
gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi
inštalacijami in tehnološkimi napravami. |
48.
Objekt
sodobne tipologije
je objekt
sodobnega oblikovanja in sodobnih materialov. |
49.
Objekt v
javni rabi
je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se
glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe,
namenjene javni rabi. |
50.
Obnovljivi
viri energije
so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno
obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter
geotermalna in sončna energija. |
51.
Obvodni
prostor
je
zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter
stoječih voda. |
52.
Odprte
bivalne površine
so zelene ali tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne
služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (na
primer dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Urejajo
se na terenu, ali v enem ali več nivojih, ali kot odprte ozelenjene
terase na objektu, pri čemer je potrebno upoštevati določila tega odloka
glede urejanja odprtih bivalnih površin v posameznih enotah urejanja
prostora. |
53.
Odstranitev objekta
je izvedba
del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi
prejšnje stanje. |
54.
Okoljska
infrastruktura
so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za
oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih
odpadnih voda in za ravnanje z odpadki. |
55.
Poseg
v
prostor je poseg v zemljišče ali na zemljišče z namenom gradnje objekta
po predpisih o graditvi objektov, poseg v objekt ali na njem ter drug
poseg v fizične strukture na terenu in pod njim. |
56.
Poseg na
objekt ali območje,
varovano na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine,
pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane
vrednote, zaradi katerih je objekt ali območje pridobilo ta status
(gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov,
vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo kot
določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine). |
57.
Pritličje
(P)
je del
stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko
površino ali pa se prostori pritličja pričnejo na vodoravni plošči nad
kletjo ali na vodoravni plošči, katera je lahko največ toliko dvignjena
nad okoliški teren kot določajo omejitve, zapisane glede vkopanosti
kleti v teren (na ravnem terenu lahko klet sega največ 1 m nad okoliški
teren). |
58.
Priobalno
zemljišče
je
zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja meja
priobalnih zemljišč sega na vodotokih 1. reda 15 metrov od meje vodnega
zemljišča, na vodotokih 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča.
Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. |
59.
Raščen
teren
so
površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s
tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode. |
60.
Regulacijske črte
so
urbanistični elementi za urejanje in oblikovanje podobe naselja, ob
upoštevanju ustvarjenih in naravnih danosti v prostoru naselja. |
61.
Rekonstrukcija objekta
je
spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje
objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma
izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa
se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge
njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti,
če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi
s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne
infrastrukture. |
62.
Sleme
je vrhnji
rob ostrešja ali stični rob strešin na vrhu ostrešja. Na slemenu je
najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik. |
63.
Soglasje
lastnika sosednje parcele
je zasebna listina, ki jo izda lastnik parcele in z njo dovoljuje
odstopanje pri poseganju v prostor od določb, navedenih v tem predpisu,
če to odstopanje dovoljuje ta predpis. Listina mora biti zapisana in
potrjena (overjena) v skladu s predpisi, ki veljajo za listine v uradnih
postopkih. |
64.
Sonaravno
urejanje vodotokov
je
urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških,
krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov. |
65.
Športni
center
obsega športne površine in objekte, namenjene športnim aktivnostim in
športnim prireditvam. |
66.
Stanovanjska stavba
je objekt, v katerem je vsaj 50% BTP nad terenom namenjenih bivanju. |
67.
Stavba
je objekt
z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni
prebivanju ali opravljanju dejavnosti. |
68.
Sprememba
namembnosti
je izvedba
del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija,
predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da
se povečajo vplivi objekta na okolico. |
69.
Strokovna
prostorska preveritev
je
urbanistična oziroma krajinska oziroma arhitekturna oziroma
gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo izdela pooblaščen
strokovnjak ustrezne stroke z namenom, da
se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor
ali sanacija degradiranih prostorov in določijo podrobni pogoji. |
70.
Strukturna
urejenost prostora
obsega
značilne smeri, oblikovno členjenost prostora, prostorske poudarke,
vedute, kvalitetne poglede in razmerja med rabami prostora. |
71.
Urejanje
okolice objekta
so dela, s
katerimi se uredi okolica objekta znotraj gradbene parcele, ki pripada
objektu. Primeri takih del so: odkopavanje in nasipavanje zemljišč,
utrditev dvorišča, ureditev odvodnjavanja dvorišča, zgraditev klančine
ob vstopu v stavbo z namenom odprave ovir, ureditev vrta. |
72.
Ustvarjene
sestavine prostora
so grajena
struktura oziroma prostorske ureditve. |
73.
Varovalni
pas gospodarske javne infrastrukture
obsega prostor, določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so
dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem
pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali
upravljavca te infrastrukture. |
74.
Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba
s tremi ali več stanovanji (vila blok, hiša v terasah, stanovanjski
blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti). |
75.
Vidna
privlačnost prostora
je
prostoru ali posamezni sestavini prostora pripisana značilnost, ki je
neposredno povezana s prijetnostjo kot želeno značilnostjo posameznega
prizorišča. |
76.
Vidno
razvrednotenje prostora
je
poslabšanje podobe kakovostnih prostorskih struktur z izstopajoče
neskladnimi, tudi pomensko manj sprejemljivimi objekti in prostorskimi
ureditvami. |
77.
Vinogradniški objekt (tudi vinska klet oziroma zidanica)
je
kmetijska stavba za spravilo in predelavo grozdja, sadja ter za
shranjevanje vina, drugih kmetijskih pridelkov, strojev, orodja
ter za izvajanje dejavnosti, potrebnih za obdelavo kmetijskih površin
(priprava hrane, vzdrževanje higiene..), in za občasno bivanje v času
intenzivnih del v nasadu. |
78.
Vodnogospodarske ureditve
so dela za
vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za
odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred
poplavami, regulacije vodotokov. |
79.
Vrstna
hiša
je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi
gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim objektom. |
80.
Vzdrževanje objekta
je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča
njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno
korist. Vrsto vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve
objektov. |
81.
Zahtevni
objekt
je objekt,
v katerem se zadržuje večje število oseb, objekt, ki ima velike
dimenzije, objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje po
zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s
posebnimi predpisi, za izvedbo pa je potrebna pridobitev gradbenega
dovoljenja na osnovi predpisane dokumentacije. |
82.
Zelene
površine
so
namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na
prostem, in izboljšavi kakovosti bivanja. Zelene površine so del
stavbnih zemljišč v naselju. |
|
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku,
katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga
določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve
objektov. |
|
4.
člen |
(pomen
kratic uporabljenih v odloku) |
|
(1) V
odloku uporabljene kratice imajo naslednji pomen: |
- BTP
bruto tlorisna površina objekta, |
- DPA
državni
prostorski akt |
- EPO
ekološko pomembno območje, |
- EUP
enota urejanja prostora, |
- FI
faktor izrabe gradbene parcele, |
- FZ
faktor zazidanosti gradbene parcele, |
-
GJI
gospodarska javna infrastruktura, |
- K
klet, |
- KD
kulturna dediščina, |
- KS
kulturni spomenik - zavarovan s predpisom, |
- M
mansarda, |
-
MO
mestna
občina, |
- N
nadstropje, |
-
NATURA
posebno
varstveno območje Nature 2000, varovano v skladu s predpisi, |
- NV
naravna vrednota, |
-
ON
območje
naselja po SPRS, |
- ONRP
osnovna namenska raba prostora, |
- OPN
občinski
prostorski načrt, |
-
OPPN
občinski
podrobni prostorski načrt, |
- OPPN-p
občinski podrobni prostorski načrt - predviden, |
- P
pritličje, |
- PIP
prostorski izvedbeni pogoji, |
- PM
parkirno mesto, |
- PNRP
podrobnejša namenska raba prostora, |
- PRS
Prostorski red Slovenije, |
- RPE
register prostorskih enot, |
- SPRS
Strategija prostorskega razvoja Slovenije, |
- UN
urbanistični načrt (strokovna podlaga po veljavnih
predpisih, obvezna za občinsko središče), |
- VVO
vodovarstveno območje. |
|
(2) Poleg
navedenih kratic se v odloku uporabljajo tudi kratice za osnovno in
podrobnejšo namensko rabo prostora ter za posamezne varovalne in
varstvene prostorske elemente, ki so navedeni v prostorskih ali drugih
predpisih. |
|
|
|
|
|
5.
člen |
(splošna izhodišča) |
|
(1)
Strateški del OPN Juršinci izhaja
iz gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja
Občine Juršinci in njenega širšega območja. |
|
(2)
Strateški del OPN Juršinci upošteva
načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz izhodišč SPRS in
določb PRS ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil. |
|
(3)
Pri načrtovanju usmeritev
prostorskega razvoja Občine Juršinci so bila posebej upoštevana
izhodišča SPRS, ki opredeljujejo: |
1.
naselje Juršinci kot lokalno središče s funkcijami
občinskega središča. |
2.
Pesniško dolino kot prednostno območje umestitve kmetijskih
proizvodnih dejavnosti z visokim pridelovalnim potencialom tal za
kmetijsko rabo ter z omejitvami zaradi varovanja podzemnih voda kot
virov pitne vode. |
3. Slovenske gorice kot območje kmetijstva s
tradicionalnimi vinogradniškimi in sadjarskimi nasadi. |
4.
območja kulturne dediščine in območja ohranjanja narave, ki
jih bo občina vključevala v prostorski razvoj kot potencialna območja za
dopolnjevanje turistične ponudbe v sami občini in tudi v širši regiji. |
|
(4)
Strateški del OPN Juršinci upošteva
tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega pomena, ki
prostorsko vključujejo Občino Juršinci, kot so Regionalni razvojni
program za Podravsko razvojno regijo 2007 – 2013, Območni razvojni
program Spodnje Podravje za obdobje 2007 – 2013 ter Lokalni energetski
koncept Občine Juršinci iz leta 2009. |
|
(5)
Strateški del OPN Juršinci upošteva
razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora na državni,
regionalni in lokalni ravni. |
|
(6)
Prav tako upošteva varstvene
usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij
varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva
kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja, ki so prikazani v Prikazu
stanja prostora za Občino Juršinci. |
|
6.
člen |
(analiza stanja in teženj) |
|
(1)
Območje Občine Juršinci sega v dve naravnogeografski enoti. Severni in
vzhodni del je gričevnat svet Slovenskih goric, južni in zahodni del pa
sega v ravninsko Pesniško dolino. |
|
(2)
Prebivalstvo v občini rahlo narašča, indeks staranja se povečuje.
Izobrazbena struktura prebivalstva višjih stopenj izobrazbe in delež
delovno aktivnega prebivalstva močno zaostajata za povprečjem Republike
Slovenije. Delež kmečkega prebivalstva je višji od povprečja v Republiki
Sloveniji. |
|
(3) V
občini se največji delež samozaposlenih oseb ukvarja s kmetijsko
dejavnostjo, kar je posledica slabe izobrazbene strukture in pomanjkanja
centralnih funkcij, zato se občina gravitacijsko navezuje na regionalno
središče Ptuj ter na nacionalno središče mednarodnega pomena Maribor. |
|
(4)
Območje občine je tradicionalno kmetijsko, s kvalitetnimi njivskimi
površinami. V nižinah obdelavo ovirajo le vlažne doline, v višjih
predelih pa razdrobljenost zemljišč. Večje sklenjene gozdne površine se
pojavljajo v Slovenskih goricah. |
|
(5) Cestna
infrastruktura, ki omogoča povezanost naselij in posameznih enot
razpršene poselitve na občinsko središče je dobro urejena. Dostop do
sistema za oskrbo s pitno vodo je zagotovljen na celotnem območju
občine. Oskrba z električno energijo je ustrezna. Kanalizacijski sistem
je delno zgrajen le v naselju Juršinci. |
|
(6)Zaradi
lastništva zemljišč, neurejenega trga nepremičnin ter dražje komunalne
infrastrukture v območjih naselij naraščajo težnje po gradnji v
gričevnatem delu občine. Poleg vinogradniških objektov se gradijo tudi
objekti (največkrat nadomestni) večjih dimenzij, ki spreminjajo
morfologijo poselitve ter povečujejo okoljske obremenitve. Narašča
težnja po dodatni komunalni ureditvi teh območij, kar pa je zaradi
razpotegnjene slemenske pozidave povezano v visokimi stroški. |
|
(7)
Pojavljajo se pobude za razvoj
turistične dejavnosti v gričevnatem delu občine kot dopolnilna kmetijska
dejavnost. |
|
(8) Za
območje občine Juršinci je značilna razdrobljena posest ter manjša
kmetijska gospodarstva, vendar se ta trend počasi spreminja. Pojavljajo
se težnje po intenzivni pridelavi rastlin pod rastlinjaki ter intenzivni
reji živali. S tem se odpirajo nova delovna mesta na območju občine,
hkrati pa to pomeni okoljske in vizualne spremembe v krajini. |
7.
člen |
(možnosti prostorskega razvoja) |
|
(1)
Na podlagi analize dosedanjega
prostorskega razvoja Občina Juršinci kot možnosti prostorskega razvoja
izpostavlja naslednje: |
-
vzpostavljen poselitveni vzorec naselij, v katerem je občinsko
središče Juršinci tudi prostorsko osrednje naselje v občini ter
dobra navezanost naselij na občinsko središče;
|
-
možnosti za notranji razvoj in prenovo v strnjenih območjih naselij,
v katera bo Občina umeščala predvsem manjkajoče centralne
dejavnosti;
|
-
z
izgradnjo avtoceste Maribor – Murska Sobota je občina Juršinci
pridobila boljše razvojne možnosti zaradi izboljšane prometne
navezanosti na sever proti Pomurju, Mariboru in na ostala večja
središča v R Sloveniji, prav tako pa ima tudi ugodno povezavo v
smeri nekdanjega občinskega središča Ptuj, ki je z zasnovo PRS
postalo središče nacionalnega pomena z vsemi funkcijami takšnega
središča;
|
-
velike
površine kmetijskih zemljišč v Pesniški dolini, ki so primerne za
intenzivno kmetijsko proizvodnjo z možnostjo namakanja – možnost
gradnje sistema manjših vodnih zajetij;
|
-
območja ohranjene kulturne dediščine in narave;
|
-
razvoj
vinogradništva, sadjarstva ter turističnih gospodarskih dejavnosti
(predvsem sonaravnega turizma ter vinogradniškega turizma) v
gričevnatem delu občine z možnostjo razvoja turističnih dejavnosti
ob vinski cesti.
|
|
8.
člen |
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije) |
|
(1)
Za občino Juršinci je značilna
izrazito razpršena poselitev, zato je potrebno v strnjenih območjih
naselij spodbujati razvoj osnovnih centralnih dejavnosti in osnovne
oskrbe. Prebivalcem je potrebno postopno zagotavljati višjo raven
kakovosti bivanja z razvijanjem družbenih in storitvenih dejavnosti,
odpiranjem novih delovnih mest, izboljševanjem socialne oskrbe ter
objekti za športne aktivnosti. |
|
(2)
Skladno s SPRS je potrebno krepiti
vlogo lokalnega središča Juršinci ter tako zmanjševati dnevne migracije
v sosednja zaposlitvena središča. Poselitev je potrebno usmerjati v
strnjena območja naselij, pri tem pa ohranjati tradicionalno strukturo
naselij. |
|
(3) V gričevnatem delu občine je potrebno
ohranjati poseljenost, kmetijsko dejavnost pa usmerjati trajnostno z
vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja ter ohranjanjem
biotske raznovrstnosti. V trajnostno naravnan turizem je potrebno
vključiti prezentacijo ohranjene kulturne dediščine ter naravnih
vrednot. Intenzivno kmetijsko dejavnost je potrebno prednostno usmerjati
na zemljišča z visokim pridobivalnim potencialom na območju Pesniške
doline. |
|
(4) Za
razvoj podeželja je potrebno zagotoviti ustrezno infrastrukturo: |
1.
prometna dostopnost (tudi povezave
z javnim potniškim prometom) do občinskega središča ter drugih urbanih
središč; |
2.
omrežja za elektronske komunikacije
(kakovosten dostop do interneta ter mobilne telefonije na celotnem
območju občine); |
3.
kanalizacijsko in vodovodno omrežje
(zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo na celotnem območju občine
ter izgradnja kanalizacijskega omrežja na območjih strnjenih naselij). |
|
(5)Predvidena je izgradnja prenosnega
plinovoda M9 Lendava – Kidričevo ter
prenosnega
plinovoda R15/1 Kidričevo – Pince. |
|
9.
člen |
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) |
|
(1)
Občina Juršinci je povezana s
sosednjimi občinami na naslednjih področjih: |
1.
na
področju infrastrukturnih omrežij: prometna navezanost, oskrba s pitno
vodo, preskrba z električno energijo, telekomunikacijske povezave; |
2.
z
občinami Spodnjega Podravja na področju ravnanja z odpadki; |
3.
s
sosednjimi občinami pri promociji in vzpostavitvi projektov turizma; |
4.
z
MO Ptuj in ostalimi sosednjimi občinami na dopolnjevanju z dejavnostmi,
ki jih občina nima ali ne zadovoljujejo njenih potreb – sekundarne,
terciarne in kvartarne dejavnosti; |
5.
z
MO Ptuj in sosednjimi občinami pri izvedbi projektov, ki so državnega
ali regionalnega pomena – zaščita podtalnice Ptujskega polja, izgradnja
infrastrukturnih omrežij. |
|
10.
člen |
(cilji
prostorskega razvoja občine) |
|
(1)
Ob upoštevanju navedenih izhodišč
so splošni cilji prostorskega razvoja Občine Juršinci enaki ciljem
prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v naslednje
vsebinske skupine: |
1.
skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj; |
2.
skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z
optimalno zasnovo poselitve; |
3.
optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru; |
4.
prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v
občini, zlasti občinskega središča; |
5.
dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih
omrežij; |
6.
preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora;
|
7.
prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko
ravnovesje; |
8.
ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine z
možnostjo vključevanja teh dobrin v gospodarski razvoj občine; |
9.
zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter
okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
(2)
Zaradi dosedanjega prostorskega
razvoja občine ter strategije razvoja posameznih obstoječih in
predvidenih dejavnosti v prostoru je občina kot prednostne določila
naslednje cilje prostorskega razvoja: |
1.
zagotovitev prostorskih pogojev za širitev in umestitev površin za
bivanje v občinskem središču in v ostala strnjena naselja, kamor bo
usmerjen razvoj poselitve v občini; |
2.
zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev centralnih dejavnosti v
občinskem središču – dopolnjevanje območja centralnih dejavnosti v
Juršincih; |
3.
zagotovitev prostorskih pogojev za širitev in umestitev sekundarnih in
terciarnih - proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v občini
in manjša območja v drugih naseljih v obliki dopolnilnih dejavnosti
obstoječe poselitve ali širitev obstoječih proizvodnih dejavnosti
(kmetijski proizvodni obrati rastlinske in živalske intenzivne
proizvodnje ter obrtno proizvodni obrati); |
4.
zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev dopolnilnih dejavnosti
turizma – turistične in ekološke kmetije, izraba vodnih zajetij; |
5.
zagotavljanje infrastrukturne dostopnosti potencialnih zaposlitvenih
območij, zlasti turističnih območij, z gradnjo ustrezne infrastrukture -
sonaravni turizem in rekreacija ter dejavnosti ob vinski cesti v
gričevnatem delu občine; |
6.
zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje
infrastrukturnih omrežij v občini - rekonstrukcija vodovodnega omrežja,
rekonstrukcija delov prometnega omrežja, vzpostavitev kolesarskih
omrežij, povečanje površin za mirujoči promet v Juršincih (ob
pokopališču) in v posameznih enotah turistične infrastrukture; |
7.
zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev rekreacijskih območij in
rekreacijskih poti (večji ribniki, kolesarske povezave); |
8.
zagotavljanje prostorskih pogojev za varstvo okolja v občini - gradnja
kanalizacijskega omrežja in sistema manjših individualnih enot čiščenja
ali možnost čiščenja odpadnih vod z odvozom na centralno čistilno
napravo; |
9.
zagotovitev prostorskih pogojev za
umestitev državnih ureditev na območju občine – načrtovani prenosni
plinovod M9 Lendava – Kidričevo ter
prenosni
plinovod R15/1 Kidričevo – Pince. |
|
|
|
11.
člen |
(vsebina zasnove prostorskega razvoja občine) |
|
(1)
V zasnovi prostorskega razvoja
Občine Juršinci se na osnovi prepoznavnih naravnih in ustvarjenih
kvalitet prostora ter razvojnih teženj in možnosti določijo: |
1.
prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti, |
2.
omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij, |
3.
temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji in |
4.
druga za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih naravnih
in ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode, |
5.
urbana središča, za katera je potrebno izdelati urbanistični načrt. |
|
(2)
Zasnova prostorskega razvoja je
prikazana na karti 1: ''Zasnova prostorskega razvoja občine'' v
grafičnem delu strateškega dela OPN Juršinci. |
|
12.
člen |
(prednostna območja za razvoj poselitve) |
|
(1)
Občina kot prednostno območje, z
intenzivnejšim razvojem poselitve za potrebe bivanja, opredeljuje
naselje Juršinci, v katerega bo prednostno usmerjala dejavnosti za
zadovoljevanje funkcij občinskega središča (vzhodno od ceste R-III-712
kot nadaljevanje obstoječe pozidave in v zgoščevanje obstoječe pozidave
v samem središču naselja Juršinci). |
|
(2)
Območje ob glavni cesti R-III-712
in ob lokalni cesti skozi center naselja Juršinci (prometna navezava
proti Polenšaku) je območje prednostih umestitev centralnih dejavnosti v
prostor - možne spremembe in dopolnitve osnovnih dejavnosti. |
|
(3)
Zmerni razvoj poselitve v skladu z
demografskimi gibanji in usmerjanjem prostorskih potreb bo občina
usmerjala v ostala naselja, na površine delne prenove, notranjega
razvoja in funkcionalnega zaokroževanja. |
|
(4)
Občina Juršinci bo dejavnosti
športa in rekreacije prednostno usmerjala v območje severno od naselja
Juršinci ob ribnikih ter podpirala ureditev manjših športno
rekreacijskih površin tudi v območju ohranjanja poselitve izven
strnjenih območij naselij. |
|
(5)
Širitev kmetij in intenzivnih
kmetijskih proizvodnih dejavnosti (farme, rastlinjaki) v naseljih in v
območju ohranjanja poselitve bo občina podpirala v primerih, ko so za to
zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji. |
|
13.
člen |
(prednostna območja za razvoj drugih dejavnosti) |
|
(1)
Širše območje zahodnega dela občine
na levem bregu reke Pesnice (do naselij ob prelomu doline in gričevja)
so prednostna območja za umestitev kmetijskih proizvodnih dejavnosti
intenzivne reje. |
|
(2)
Občina Juršinci bo zmerno kmetijsko
proizvodnjo razvijala na osrednjih in vzhodnih gričevnatih območjih,
razen v tistih predelih, kjer se ukvarjajo s sadjarsko in vinogradniško
proizvodnjo. |
|
(3)
Gričevnati del občine je opredeljen
kot potencialno območje za razvoj rekreacije in sonaravnega turizma kot
dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter razvoja turizma vinskih cest v
vinogradniških območjih kot območjih prepoznavnih naravnih in
ustvarjenih kvalitet prostora. |
|
(4)
Občina bo skladno z DPA v pripravi
varovala koridor za umestitev plinovodne povezave državnega pomena v
južnem delu občine. |
|
(5)
Občina Juršinci bo na obstoječih
površinah gozdov izvajala gozdarske dejavnosti. |
|
14.
člen |
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
|
(1)
Naselje Juršinci, kot osrednje in
največje naselje v občini, občina opredeljuje kot lokalno središče s
funkcijo občinskega središča, v katerega bo usmerjala dejavnosti za
zadovoljevanje vsakodnevne oskrbe, osnovnega izobraževanja in druženja
ter zadostno in dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi
dejavnostmi. |
|
(2)
V RPE naselju Juršinci občina
opredeljuje tri medsebojno ločene dele strnjene pozidave, in sicer
Juršinci (občinsko središče) ter Juršinci 2 in Juršinci 3. Ostala
naselja v občini, kot manjši strnjeni deli pozidave po SPRS, so naselja
Bodkovci, Dragovič 1 in Dragovič 2, Gabrnik 1 in Gabrnik 2, Gradiščak,
Grlinci, Hlaponci, Kukava 1 in Kukava 2, Mostje, Rotman, Sakušak 1 in
Sakušak 2, Senčak pri Juršincih ter Zagorci 1 in Zagorci 2, v katera bo
občina usmerjala zadovoljevanje delnih oskrbnih funkcij za svoje
prebivalstvo in zagotavljala pogoje za izvajanje primarnih dejavnosti
kmetijstva in gozdarstva. |
|
(3) Po zastopanosti dejavnosti v naselju
ter številu prebivalcev so po SPRS vsa naselja v občini, razen
občinskega središča, opredeljena kot vasi. Naselje Juršinci je
opredeljeno kot drugo urbano naselje, saj prebivalcem in njegovemu
zaledju zagotavlja možnosti za vsakodnevno oskrbo (trgovine), osnovno
izobraževanje in varstvo otrok (OŠ in vrtec), zdravstveno varstvo
(splošna in zobozdravstvena ambulanta, lekarna), varstvo starejših oseb
(Dom upokojencev), informiranje, druženje ter druge storitvene in
oskrbne funkcije. |
|
15.
člen |
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
|
(1)
Naselja v občini Juršinci se
prometno povezujejo med seboj in navezujejo na občinsko središče ter na
pomembnejša središča izven občine s cestnim prometnim omrežjem.
Najpomembnejše cestne prometne povezave v občini so sledeče: |
1.
regionalna cesta R-III-712 Ptuj – Juršinci – Gornja Radgona, ki povezuje
občinsko središče in ostala naselja na bližje ležeče regionalno središče
nacionalnega pomena – Ptuj; |
2.
regionalna cesta R-III-713 Ptuj – Hlaponci – Ljutomer, ki naselje
Hlaponci neposredno, ostala naselja pa preko lokalnih cestnih povezav,
navezuje na regionalno središče Ptuj; |
3.
regionalna cesta R-III-734 Gabrnik - Vitomarci - Benedikt, ki poteka po
levem robu doline Pesnice in posredno preko R-III-712 navezuje naselja
ob prelomu doline ter v njenem gričevnatem zaledju na občinsko središče
in na regionalno središče Ptuj. |
|
16.
člen |
(druga
pomembna območja) |
|
(1)
Druga za občino pomembna območja
so: |
1.
območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora (ekološko pomembno
območje Juršinci, ekološko pomembno območje Strejaci, posebno varstveno
območje Natura 2000 Juršinci) in ustvarjenih kvalitet prostora
(spominski park Mostje); |
2.
vinogradniška območja kot območja prepoznavnih in ustvarjenih kvalitet
prostora; |
3.
reka Pesnica ter druge vodne površine primerne za turistično
rekreacijski ali gospodarski namen (ribniki v Juršincih, ribniki v
Bodkovcih, ribnik v Zagorcih, vodotoki Krka, Spodnja Brnca, mala Brnca,
Jarek). |
|
(2) Občina
opredeljuje med ostalimi za občino pomembnimi območji vinogradniška
območja kot območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet
prostora, s svojstveno mozaično kulturno krajino, v kateri so na
prisojnih pobočjih nad gozdnim robom zasajeni vinogradi, ki se
zaključujejo z značilno slemensko poselitvijo vinogradniških domačij in
ostalih objektov potrebnih za obdelavo vinogradov in spravilo pridelkov,
s to dodatno doživljajsko vrednostjo pa so potencialna območja za razvoj
turizma vinskih cest in sonaravnega turizma kot dodatne vrednosti
vinogradništva v Slovenskih goricah, v katera bo občina poleg ohranjanja
primarnih dejavnosti usmerjala tudi razvoj turizma. |
|
17.
člen |
(urbanistični načrt) |
|
(1)
Razvoj občinskega središča Juršinci
je podrobneje opredeljen v urbanističnem načrtu (v nadaljevanju UN) za
naselje Juršinci. |
|
|
|
18.
člen |
(gospodarska javna infrastruktura) |
|
(1)
V zasnovi gospodarske javne
infrastrukture so, ob upoštevanju usmeritev prostorskega razvoja občine,
prikazana obstoječa in načrtovana omrežja in objekti državnega in
regionalnega pomena ter pomembnejša obstoječa in načrtovana omrežja in
objekti lokalnega pomena. Zasnova gospodarske javne infrastrukture je
prikazana na karti 2: ''Zasnova gospodarske javne infrastrukture'' v
grafičnem delu strateškega dela OPN. |
19.
člen |
(prometna infrastruktura) |
|
(1)
Cestno prometno omrežje v občini
sestavljajo regionalne državne ceste in kategorizirane občinske ceste
(lokalne ceste in javne poti). V cestno prometno omrežje je uvrščen tudi
sistem javnih površin za mirujoči promet. |
|
(2)
Prioriteta občine na področju
cestnega omrežja bo dobra prometna povezava celotnega območja občine z
občinskim središčem Juršinci, regionalnim središčem Ptuj in sosednjimi
občinami ter urejanje in posodabljanje tistih delov omrežja, kjer
prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru
in vpliva na poslabšanje kakovosti bivanja, kot so državne ceste skozi
naselja, otežene prometne navezave in dostopi, priključki cest nižjih
kategorij, tudi poljskih cest in dostopi na zemljišča, ali pa je
poslabšana prometna varnost na omrežju občinskih cest. |
|
(3)
Direkcija RS za ceste načrtuje
ureditev regionalne ceste RIII-712 na delu od stac. 5.390 do 10.400 ter
od stac. 11.301 do 16.060. |
|
(4)
Občina bo v povezavi z drugimi
občinami vzpodbujala razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti –
tako v območju razvoja turizma (kot oblika dodatne ekološko naravnane
turistične ponudbe k predvideni turistično rekreacijski ponudbi), kakor
tudi v ostalih območjih občine. |
|
(5)
Južni del občine Juršinci se nahaja
v vplivnem pasu letališča lokalnega pomena Moškanjci - Ptuj in je v
območju nadzorovane rabe prostora - omejitve višine objektov. |
|
(6)
Na področju javnega potniškega
prometa se bo občina povezovala s sosednjimi občinami in zagotavljala
javno potniško povezavo z zaposlitvenimi središči, kraji šolanja ipd.
ter združevala šolske prevoze z javnim linijskim prevozom, kjer je to
izvedljivo ter tako povečala dostopnost in racionalizacijo prevozov.
Občina načrtuje ureditev novega avtobusnega postajališča na regionalni
cesti RIII-712 severno od naselja Juršinci v zaselku Gomila. |
|
20.
člen |
(telekomunikacije) |
|
(1)
Telekomunikacijsko omrežje v občini
sestavlja telefonsko telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske
televizije. |
|
(2)
Občina bo usmerjala razvoj
telekomunikacijskega sistema v povezovanje telekomunikacijskih omrežij
in v sodobne tehnično tehnološke in organizacijske tokove ter skrbela za
kakovosten pristop do širokopasovnih omrežij na celotnem območju občine.
|
|
21.
člen |
(energetska infrastruktura) |
|
(1)
Na območju občine ni omrežij in
naprav, namenjenih prenosu električne energije. |
|
(2)
Na območju Občine Juršinci so
zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti: |
1.
srednjenapetostno omrežje (20 kV), |
2.
transformatorske postaje 20/0,4 kV in |
3.
pripadajoče nizkonapetostno omrežje. |
|
(3)
Srednjenapetostno omrežje je z
električno energijo napajano iz RTP 110/20 kV Radenci in iz RTP 110/20
kV Ptuj. Distribucijsko omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe. |
|
(4)
Razvoj distribucijskega
elektroenergetskega omrežja bo občina usmerjala v dograjevanje in
obnavljanje obstoječih zmogljivosti, s ciljem zagotavljanja enakih
napetostnih razmer na celotnem območju občine. Planiranje in izgradnja
novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem bo
odvisna od povečanja obremenitev in od pojava slabih napetostnih razmer
pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in
objekte. |
|
(5)
Preko območja Občine Juršinci
poteka prenosni plinovod R15 (od M1 v km
38+356 - MRP Lendava). Predviden je prenosni plinovod M9 (Lendava
– Kidričevo) ter prenosni plinovod R15/1 (Kidričevo - Pince). |
|
(6)
Občina Juršinci bo podpirala
plinifikacijo naselij v občini le v primeru ekonomske sprejemljivosti
tega energenta v primerjavi z ostalimi uporabljanimi ali alternativnimi
viri energije. |
|
(7)
Občina bo porabo energije usmerjala
v zmanjševanje porabe energije skladno s predvidenimi ukrepi lokalnega
energetskega koncepta, ki predstavlja temeljni dokument občine za oskrbo
z energijo. Podpirala bo povečanje uporabe tistih obnovljivih in okolju
prijaznejših virov energije, ki jih je mogoče ekonomično energetsko
izkoriščati na območju občine. To so lesna biomasa, sončna energija ter
geotermalna energija. |
|
(8)
Na vseh območjih poselitve bo
Občina spodbujala opremljanje stavb z napravami za izkoriščanje
obnovljivih virov energije. |
|
22.
člen |
(oskrba
z vodo) |
|
(1)
Območje občine Juršinci je priključeno na vodooskrbni sistem Spodnjega
Podravja, ki se oskrbuje iz črpališč v Skorbi ter iz globinskih
vodnjakov v Novi vasi pri Ptuju, Podvincih, Gerečji vasi, Župečji vasi,
Desencih in Lancovi vasi. |
|
(2) Razvoj
obstoječega omrežja za preskrbo s pitno vodo bo Občina Juršinci
usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja, s ciljem
zagotavljanja zadostnih količin zdrave pitne vode za vsako
gospodinjstvo. |
|
(3)
Kot prioriteta pri obnavljanju
omrežja je predvidena zamenjava vodovodnih cevovodov v koridorjih
izgradnje kanalizacije. |
|
23.
člen |
(čiščenje in odvajanje odpadnih voda) |
|
(1)
Občina Juršinci bo kot prioritetni
cilj na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda podpirala pospešeno
dograjevanje omrežja za zbiranje in odvajanje odpadnih vod v območjih
strnjenih naselij skladno z izhodišči SPRS. |
|
(2)
Na območju Občine Juršinci je že
izgrajena fekalna kanalizacija in čistilna naprava Juršinci, s katero je
urejeno zajemanje in
čiščenje odpadne vode v delu naselja Juršinci. Predvidena je izgradnja
kanalizacije in čistilne naprave v naselju Gabrnik. |
|
(3)
Občina Juršinci bo v območju pojava
razpršene poselitve dovoljevala zbiranje odpadne vode v individualnih
sistemih za zajem odpadne vode in odvoz greznične blatenice na čistilno
napravo ali manjše individualne sisteme čiščenja odpadne vode. |
|
24.
člen |
(ravnanje z odpadki) |
|
(1)
Občina bo ravnanje z odpadki
usmerjala v organizirano ločeno zbiraje komunalnih odpadkov in njihov
odvoz v regijski center za ravnanje z odpadki CERO Gajke MO Ptuj, ki
omogoča sprejem vseh skupin odpadkov iz klasifikacijskega seznama
odpadkov, razen odpadkov, ki se na podlagi tega seznama uvrščajo med
nevarne odpadke. |
|
25.
člen |
(vodno
gospodarske ureditve) |
|
(1)
Na
področju vodnega gospodarstva ni načrtovanih večjih posegov v urejanje
vodotokov. |
|
|
|
26.
člen |
(okvirna območja naselij) |
|
(1)
Okvirna območja naselij in okvirna območja razpršene poselitve so
prikazana na karti 3: ''Prikaz okvirnih območij naselij in območij
razpršene poselitve ter umeritve za razvoj poselitve in delno prenovo''
v grafičnem delu strateškega dela OPN. |
|
(2)
Kot območja naselij (ON) po SPRS
občina opredeljuje območja strnjene poselitve različnih namembnosti s
pripadajočimi površinami v vseh RPE naseljih. |
|
(3)
ON Juršinci obsega območje strnjene
poselitve, ki se je razvila ob cerkvi Sv. Lovrenca ter ob regionalni
cesti Ptuj – Juršinci – Radgona in lokalni cesti Juršinci – Moravci
(zajetih je tudi nekaj stavb iz RPE Dragovič). |
|
(4)
Kot ON Gabrnik občina opredeljuje
območje strnjene poselitve ob stičišču regionalnih cest Ptuj – Juršinci
ter Ptuj – Vitomarci. |
|
(5)
Kot ON Grlinci občina opredeljuje
območje strnjene poselitve ob regionalni cesti Gabrnik – Vitomarci. |
|
(6)
Kot ON Mostje občina opredeljuje
gostejši del strnjene poselitve ob stičišču regionalne ceste Ptuj –
Juršinci ter lokalne ceste Hlaponci – Mostje. |
|
(7)
Kot ON Zagorci občina opredeljuje
gostejši del strnjene poselitve ob regionalni cesti Ptuj – Juršinci –
Gornja Radgona. |
|
(8)
Kot ON občina opredeljuje tudi
gostejše dele strnjene slemenske poselitve: |
1.
ON Bodkovci, |
2.
ON Dragovič 1 in ON Dragovič 2, |
3.
ON Gradiščak, |
4.
ON Gabrnik 2, |
5.
ON Hlaponci |
6.
ON Juršinci 2 in ON Juršinci 3,
|
7.
ON Kukava 1 in ON Kukava 2,
|
8.
ON Rotman, |
9.
ON Sakušak 1 in ON Sakušak 2,
|
10.
ON Senčak pri Juršincih ter
|
11.
ON Zagorci 2. |
|
27.
člen |
(območja naselij s sanacijo razpršene gradnje) |
|
(1)
V Občini Juršinci ni opredeljenih
naselij, h katerim bi se s sanacijo priključevala območja razpršene
gradnje in ne novo oblikovanih naselij, s katerimi bi se sanirala
razpršena gradnja. |
|
28.
člen |
(ostala
območja razpršene gradnje) |
|
(1)
V občini Juršinci ni območij s
pojavi razpršene gradnje. |
|
29.
člen |
(okvirna območja razpršene poselitve) |
|
(1)
Občina Juršinci opredeljuje celotno
območje občine izven območij strnjenih naselij ter ravninskega dela
(Pesniška dolina) kot okvirno območje razpršene poselitve, s tipičnim
vzorcem poselitve, ki prispeva k prepoznavnosti in ohranjanju kulturne
krajine. |
|
(2)
Na območju občine se pojavljata dva
značilna tipa razpršene poselitve: |
1.
starejši avtohtoni vzorec dolinske
razpršene poselitve, s pojavom samotnih kmetij, manjših zaselkov ter
razdrobljenih in razpršenih naselij, z domačijami, umeščenimi ob vznožje
reliefnega dviga položnejših prisojnih pobočij, ki ohranja prvotne
lastninske celke in njihovo delitev na vse manjše kmetije, z objekti
namenjenimi kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju z dopolnilnim
kmetijstvom, z ohranjanjem katere bo občina zagotavljala obdelovanje
površin v dolinskem delu in s tem omogočala pogoje za ohranjanje
značilne kulturne krajine v demografsko ogroženih in hribovitih
področjih; |
2.
časovno mlajši avtohtoni vzorec
slemenske razpršene poselitve v vinogradniških območjih,s pojavom
samotnih kmetij na stranskih in nižjih slemenih ter razložene in
razdrobljene slemenske poselitve pretežno na glavnih slemenih, v kateri
se pojavljajo manjše slemenske kmetije, v območjih večjih
nacionaliziranih kompleksov vinogradov tudi stanovanjske hiše kot
nadomestni objekti nekdanjih viničarij, opuščene viničarije spremenjene
v objekte za stalno ali občasno bivanje ter starejši in novejši
vinogradniški objekti kot vinske kleti, zidanice in sodobnejši
vinogradniški »vikendi«, z ohranjanjem katere bo občina zagotavljala
obdelovanje vinogradov in ostalih kmetijskih zemljišč v mozaični
strukturi vinogradniških območij v demografsko ogroženih, in hribovitih
področjih. |
|
(3)
Območja naselij po RPE so
opredeljena po veljavnih mejah v registru prostorskih enot. |
|
(4)
Precejšnji del območja občine je
opredeljen kot območje demografske ogroženosti in obsega območja RPE
naselij Bodkovci, Dragovič, Gabrnik, Gradiščak, Grlinci, Kukava ter
Sakušak. |
|
|
|
|
|
30.
člen |
(notranji
razvoj, prenova ter širitev naselij) |
|
(1)
Usmeritve za razvoj poselitve in
prenovo so prikazane na karti3: ''Prikaz okvirnih območij naselij in
območij razpršene poselitve ter usmeritve za razvoj poselitve in delno
prenovo'' v grafičnem delu strateškega dela OPN. |
|
(2) Občina
Juršinci bo usmerjala razvoj naselij tako, da bo omogočal: |
1.
razvoj obstoječega morfološkega
vzorca naselja, |
2.
razvoj predvidenih dejavnosti v
posameznih naseljih v skladu z vlogo in funkcijo naselja,
|
3.
upoštevanje naravnih in varstvenih
omejitev, |
4.
ohranjanje tipologije arhitektonsko
urbanistične oblikovanosti naselij, |
5.
izboljšanje kakovosti bivanja, |
6.
izboljšanje pogojev za zdravje
ljudi. |
|
(3) Razvoj
občinskega središča Juršinci bo občina prednostno usmerjala v razvoj
urbanega naselja: |
1.
z delno prenovo obstoječih
objektov, z možnostjo spremembe namembnosti teh objektov in delno
prenovo javnega prostora v območju ob glavni prometnici skozi staro
jedro, |
2.
z notranjim razvojem naselja in
usmerjanjem pozidave na obstoječe nepozidane stavbne površine v naselju, |
3.
s širitvijo stavbnih zemljišč, ki
jih bo občina prilagajala potrebam po umeščanju novih ali širitvi
obstoječih dejavnosti, potrebnih za zagotavljanje funkcije občinskega
središča, |
4.
s površinami za dolgoročni razvoj
naselja. |
|
(4) Razvoj
naselij Bodkovci, Dragovič 1, Dragovič 2, Gabrnik, Gabrnik 2, Gradiščak,
Grlinci, Hlaponci, Juršinci 2, Juršinci 3, Kukava 1, Kukava 2, Mostje,
Rotman, Sakušak 1, Sakušak 2, Senčak pri Juršincih, Zagorci ter Zagorci
2, ki so po namenski rabi prostora opredeljena kot podeželska naselja s
kmetijami in bivanjem, po velikosti in opredelitvi dejavnosti pa kot
vasi, bo občina usmerjala: |
1.
v delno prenovo morebitnih
opuščenih kmetij v naseljih z možnostjo spremembe namembnosti kmetij v
objekte za stalno ali občasno bivanje, |
2.
v notranji razvoj s pozidavo
nepozidanih stavbnih zemljišč v obcestni pozidavi ter boljšim
izkoriščanjem praznih in neprimerno izkoriščenih površin v območjih
obstoječih naselij, |
3.
v manjše širitve teh naselij kot
širitve stavbnih zemljišč za potrebe razvoja obstoječih dejavnosti in
umestitev novih sprejemljivih spremljajočih dejavnosti ter zaokrožitve
stavbnih zemljišč ob vaškem robu ali umestitve dopolnilnih dejavnosti na
kmetijah. |
(5) V
nadaljnje širitve na najboljša kmetijska zemljišča bo občina usmerjala
razvoj naselij le pod pogojem, da so predhodno izkoriščene vse možnosti
notranjega razvoja naselja (izvedba prostorskih ureditev na sedaj
načrtovanih stavbnih zemljiščih, območja delnih prenov in gostitev,
degradirana zemljišča, gozdna zemljišča in druga kmetijska zemljišča
zajeta v območja naselij. |
|
31.
člen |
(razvoj
dejavnosti v naseljih) |
|
(1)
V naselje Juršinci bo občina
usmerjala dejavnosti, ki jih mora za svoje prebivalstvo zagotavljati
občinsko središče ter zaposlitvene dejavnosti kot širitev obstoječih
storitvenih dejavnosti. Naselje Juršinci bo usmerjala v nadaljnjo
krepitev teh funkcij z naslednjimi predvidenimi usmeritvami, ki izhajajo
iz UN Juršinci: |
1.
v
del naselja ob prometni povezavi R-III-712 in ob lokalni cesti proti
Polenšaku ter v centralni del okrog cerkve Sv. Lovrenca in kompleksa
šole, ki je namenjen centralnim dejavnostim, umestiti nove (manjkajoče)
dejavnosti, možne so tudi spremembe namembnosti obstoječe pozidave; |
2.
stanovanjsko gradnjo je potrebno usmerjati v notranji razvoj naselja (na
površine ob potoku Krka ter zahodno od prometne povezave R-III-712 na
severnem delu naselja) z gostitvijo obstoječe in nove družinske gradnje;
|
3.
oblikovanje sistema zelenih površin z izvajanjem dejavnosti zelenih
površin na severnem robu naselja (igrišča, rekreacijske površine,
ribniki) v povezavi z sosednjimi gozdnimi in kmetijskimi površinami ter
programi in odprtimi površinami osrednjega dela naselja; |
4.
ločitev pokopališča od naselja s pasom zelenih površin; |
5.
območja za proizvodne dejavnosti, razen kmetijskih, niso opredeljena, se
pa glede na velikost in značaj naselja Juršinci lahko znotraj
stanovanjskih ter centralnih dejavnosti razvijajo storitvene dejavnosti; |
6.
opredelitev razvojnih površin za dolgoročno širitev občinskega središča
ob cestni povezavi R-III-712 med južnim robom naselja ter območjem
čistilne naprave ter dolgoročno širitev severno od območja šole. |
|
(2)
V naselja podeželskega tipa bo
občina usmerjala bivanje, kmetije za izvajanje primarnih dejavnosti
kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi ter spremljajoče dejavnosti za
zadovoljevanje potreb prebivalstva. Zaradi težnje po prestrukturiranju
kmetijske dejavnosti in opuščanju kmetovanja, bo na proste površine v
naseljih usmerjala stanovanjsko gradnjo pod pogojem, da s tem ne
ustvarja prostorskih navskrižij. |
|
(3)
V slemenska naselja, kjer je
prisotna vinogradniška dejavnost, bo občina usmerjala gradnjo
vinogradniških objektov ob izpolnjevanju pogojev za gradnjo. |
|
32.
člen |
(sanacija razpršene gradnje) |
|
(1)
Občina ne predvideva ukrepa sanacije razpršene gradnje. |
33.
člen |
(usmeritve za ohranjanje območij razpršene poselitve) |
|
(1) Na
območjih, kjer so kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovana: |
-
območja slemenske poselitve v vinogradniških območjih z vinskimi
kletmi, zidanicami in novejšimi vinogradniškimi objekti ter manjšimi
slemenskimi kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi (vinotoči,
turistične kmetije), starimi viničarskimi domačijami in manjšim
številom objektov obstoječih spremljajočih dejavnosti,
|
-
dolinska razpršena poselitev s kmetijami in bivanjem z dopolnilnimi
dejavnostmi po dolinskih dneh in na nižjih položnejših pobočjih kot
ostanek nekdanjih celkov, razvitih v manjše zaselke ali samotnih
kmetij z delnimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi,
|
bo občina
usmerjala razvoj v ohranjanje in varovanje razpršene poselitve kot
pojava, s katerim se ohranja poselitev območja, ki prispeva k ohranjanju
videza kulturne krajine, načrtovanje novih posegov pa bo omogočala le v
primeru, če se bodo z njimi ohranjale prepoznavne značilnosti prostora.
|
|
34.
člen |
(urbanistično oblikovanje naselij) |
|
(1) Občina
bo razvoj naselij usmerjala v nadaljevanje dosedanje prostorske zasnove
naselja. V območjih, kjer funkcija in dejavnosti preraščajo osnovno
dejavnost naselja, pa v kvalitetno nadgradnjo te zasnove. |
|
(2) Občina
bo zasnovo posameznih naselij usmerjala v razvoj: |
1.
urbanega strnjenega naselja
Juršinci z razvito gručasto zasnovo, ki je opredeljena z obstoječim
naselbinskim jedrom ob glavni prometnici skozi naselje in pozidavami, ki
so se razvile ob krajevnih cestah; |
2.
eno ali dvostranske obcestne
pozidave v manjše gručasto naselje v naseljih Gabrnik, Grlinci, Mostje
in Zagorci, z razvojem prometnega in ostalih omrežij, ki bodo omogočala
tudi gradnjo za obstoječo pozidavo, in s tem površinsko zaokroževanje
naselbinske zasnove; |
3.
razvoj eno ali dvostranskega
obcestnega slemenskega tipa pozidave z zapolnjevanjem vrzeli med
obstoječimi stavbami in zaokroževanjem, brez možnosti gradnje za
obstoječo pozidavo, razen ob krakastem razvoju naselja.
|
|
(3) Pri
postavitvi in oblikovanju novih objektov, postavitvi prostorskih
dominant in oblikovanju javnih površin v naseljih ter drugih
arhitektonskih in urbanističnih elementih prostora bo občina izhajala iz
značilnosti arhitekturne regije in krajine ali jih estetsko
nadgrajevala. Uvajanje sodobnih arhitekturnih principov je dopustno le v
delih naselja Juršinci ob upoštevanju kakovostnih morfoloških
značilnosti naselja in arhitekture objektov. |
|
(4) Pri
večjih širitvah naselij bo občina uveljavljala enake razvojne usmeritve
kot pri notranjem razvoju. |
|
(5) Manjše
ali večje širitve naselij čez obstoječe zelene naselbinske robove in
poseganja v zeleno strukturo naselij bo občina usmerjala v obnovo ali
kakovostno nadomeščanje le teh. V okviru načrtovanja zelenih sistemov
naselij bo občina izkoristila rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih
površin in obvodnega prostora. Občina bo varovala prostorske prvine
(pozitivne dominante v prostoru, kvalitetni robovi naselij), ki so
pomembne za prepoznavnost naselij. |
|
(65)
Posamezne faze širitev naselij morajo predstavljati oblikovno in
funkcijsko zaključene celote, vključno z opremljenostjo z GJI. |
|
35.
člen |
(urbanistično oblikovanje naselja Juršinci) |
|
(1)
Urbanistični načrt naselje Juršinci
ureja s strukturiranjem zatečenih in novih razvojnih območij. Juršince
opredeljuje umeščenost naselja v zeleno gričevnato kmetijsko in gozdnato
krajino ter vezanost na prometnice, ki sledijo oblikam dolin potokov in
goric. Poselitvene površine naselja so se oblikovale ob prometnicah, ki
tvorijo obliko črke H. Znotraj območja UN so, zaradi morfologije terena
in značilnosti rasti naselja, poleg poselitvenih območij tudi gozdne in
kmetijske površine ter površinske vode (potoki in ribniki). |
|
(2)
Staro jedro Juršincev z dominanto
naselja, cerkvijo sv. Lovrenca, se je izoblikovalo na vzpetini ob stiku
prometnic in dolin potokov. Drugo programsko jedro se razvija ob
regionalni cesti Ptuj – Gornja Radgona z novejšimi upravnimi in
storitvenimi dejavnostmi. Z ureditvami in dopolnjevanjem obstoječe
pozidave ter urejanjem novih razvojnih površin, se vzpostavlja
zaokrožene celote glede na prostorske oblikovne, funkcionalne ali
programske značilnosti. |
|
(3)
Pri oblikovanju naselja Juršinci
dominirajo glavni prometnici v smeri S-J in občinska cesta v smeri V-Z.
Urejanje prometnega omrežja naj v največji meri upošteva: |
1.
ustrezno dimenzioniranje prometnic, dostopnost in dobre povezave za
obstoječe in predvidene (javne) programe v naselju, jasne prometne
povezave in njihovo hierarhijo, |
2.
vzpostavitev uličnega sistema, ki je s križišči pripet na ceste in ulice
višjega ranga ter zagotavlja prometno varnost, pretočnost in oblikovanje
javnih površin, |
3.
ob
urejanju prometnic za motorni promet se načrtuje tudi peš in kolesarske
povezave ter skrbi za izboljšanje dostopnosti javnega potniškega
prometa. |
4.
ustrezno oblikovanje križišč, dostopov ter nanje vezanih zunanjih
površin programov posameznega območja, |
5.
nove povezave za motorni, kolesarski in peš promet: povezava ceste v
stanovanjskem območju na JZ z glavno cesto/ulico v naselju in s potjo
pri splošni ambulanti ter prečna povezava poti za ribnik in ceste ob
šoli in pokopališču. |
|
(4)
Za doseganje višje kvalitete
bivalnega okolja se v javne odprte prostore vključuje urbano opremo,
drevorede in parkovne ureditve. S temi potezami se povezuje zelene
površine v sistem, celostno oblikuje naselje, izboljšuje mikroklimatske
razmere in počutje, opredeljuje pomembnost prostorov ter izboljšuje
orientacijo in izbor poti. |
|
(5)
Prostorske ureditve, objekte in
programe se načrtuje in izvaja ob upoštevanju javnega interesa in
trajnostnih razvojnih ciljev ter kot del celostne podobe in kvalitet
naselja. |
|
|
|
36.
člen |
(usmeritve za razvoj v krajini) |
|
(1) V
strateškem delu občinskega prostorskega načrta občina Juršinci določa
usmeritve razvoja v krajini za posamezne dejavnosti, ki so vezane na
naravne vire (kmetijstvo z dopolnilnimi dejavnostmi v povezavi z
razpršeno poselitvijo, ki je v gričevnatem svetu usmerjena v
vinogradništvo, s kmetijami v funkciji obdelave kmetijskih zemljišč in
vzdrževanja kmetijske krajine, gozdarstvo, dejavnosti na vodnih
površinah, turizem in rekreacija), posebna območja, kjer se ohranjajo in
razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika
krajinskih in/ali urbanističnih ter arhitekturnih značilnosti, območja
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in
reševanja ter območja in objekte za potrebe obrambe. Usmeritve za razvoj
v krajini so prikazane na karti 4: ''Usmeritve za razvoj v krajini'' v
grafičnem delu strateškega dela OPN. |
|
37.
člen |
(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire) |
|
(1)
Razvoj v krajini bo občina
usmerjala v: |
1.
ekološko prijaznejšo pridelavo na ruralnem območju intenzivne kmetijske
dejavnosti v Pesniški dolini; |
2.
spodbujanje izboljšav kmetijske proizvodnje na manjših kmetijskih
zemljiščih, kjer je možnost izgradnje manjših vodnih zajetij, z
namakanjem dela zemljišč, uvajanjem novih kultur, s krajinskimi popravki
strukturiranja poljedelskih površin v Pesniški dolini z zelenimi
cezurami, z avtohtono zasaditvijo in v ohranjanje strukture kmetijskih
površin v gričevnatem delu občine; |
3.
ohranjanje gospodarskih in ekoloških funkcij gozda ter v varovanje
gozdov v Pesniški dolini, vključevanje gozdov v zelene sisteme naselij s
primernimi oblikami rekreacijske rabe, na območjih, kjer ni konfliktov z
varstvom drugih naravnih virov pa v vzpodbujanje lesne proizvodnje ter
izrabo lesa kot lokalnega energetskega vira; |
4.
spodbujanje gospodarske rabe primernih vodnih površin v turistično
rekreacijske in gospodarske namene, zajetja pa tudi za namakanje dela
kmetijskih površin; |
5.
ohranjanje ter spodbujanje vinogradništva v gričevnatem delu občine,
kamor bo usmerjala tudi razvoj vinskih turističnih cest in turističnih
kmetij; |
6.
površine za šport in rekreacijo izven naselij (manjša igrišča za potrebe
lokalnega prebivalstva in spremljajoče dejavnosti v RPE naseljih
Bodkovci, Juršinci in Zagorci, vključno z manjšimi vodnimi ureditvami,
namenjenimi rekreaciji in preživljanju prostega časa); |
7.
razvoj turizma v manjših prostorsko, ekološko in sociološko
nekonfliktnih delih na gričevnatih predelih občine in njihovih zaledjih
v sosednjih občinah, ki so primerni za razvoj turistično-rekreacijskih
območij. |
|
38.
člen |
(posebna območja, prepoznavne kvalitete in vrednote prostora) |
|
(1)
Občina bo kot posebne krajinske
vrednote varovala vsa območja vrednejših delov krajine, ki so zaradi
svojih posebnosti ali enkratnosti opredeljena kot naravne vrednote,
zavarovana območja narave ali kot območja kulturne dediščine. |
|
(2)
Kot posebna območja ohranjanja
prepoznavnih krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora so v
Občini Juršinci opredeljena posamezna območja naravnih (gozd s kolonijo
sivih čapelj v Mostju, rastišče močvirske logarice v Gabrniku, krajinski
park Mostje – okolja spomenikov NOV) in kulturnih vrednot, spomenikov
(Spominski park Mostje), ekološko pomembna območja (EPO Juršinci ter EPO
Strejaci) ter območje Natura 2000 (pPosVO Juršinci), ki predstavljajo
naravni potencial gospodarskega razvoja občine in jih bo občina
upoštevala kot obvezna izhodišča pri usmerjanju prostorskega razvoja. |
|
(3)
Območja varovana po predpisih s
področja varstva kulturne dediščine ter predpisih s področja varstva
narave so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu
aktu. |
|
39.
člen |
(poplavna območja, območja za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, območja zaščite in reševanja, območja za potrebe obrambe) |
|
(1)
Poplave v Občini Juršinci se
pojavljajo ob vodotokih Pesnica in Krka in segajo v dele strnjenih
naselij Juršinci ter Gabrnik. V ta območja občina ne bo usmerjala
dejavnosti, ki bi imele ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali bi povečevale poplavno ogroženost območja. |
|
(2)
Na območju občine Juršinci so
območja z različnimi verjetnostmi pojavljanja plazov ter erozijska
območja z različnimi zaščitnimi ukrepi. |
|
(3)
Po podatkih Zavoda za gozdove
Slovenije je na območju občine Juršinci 41,10 ha gozdov, ki so požarno
ogroženi. |
|
(4)
Območja zaščite in reševanja določi
občinski načrt zaščite in reševanja. Na območjih, ki so primarno
namenjena za druge potrebe, bo občina v primeru izrednih razmer
zagotavljala izključno rabo površin za namene zaščite in reševanja. |
|
(5) Za
primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop
večjega števila ljudi v okviru obstoječega pokopališča v Juršincih. Ob
množičnem poginu živali se v sodelovanju z veterinarsko službo določi
lokacija za odlaganje kadavrov izven območij poselitve ter izven območij
varstvenih režimov voda. Kot območja za evakuacijo prebivalstva ter za
sprejem mednarodne pomoči se uporabijo površine ob osnovni šoli v
Juršincih. V primeru naravnih in drugih nesreč bo občina skupaj z
izvajalcem javne službe s področja ravnanja z odpadki uredila odvoz
ruševin na CERO Gajke v MO Ptuj. |
|
(6) Na
območju občine Juršinci ni območij oziroma objektov za potrebe obrambe. |
|
|
|
40.
člen |
(stavbna zemljišča) |
|
(1)
Usmeritve za določitev namenske
rabe prostora so prikazane na karti 5: ''Usmeritve za določitev namenske
rabe zemljišč'' v grafičnem delu strateškega dela OPN. |
|
(2)
Občina Juršinci je kot stavbna
zemljišča v namenski rabi prostora na območju občine opredelila vse
pozidane in nepozidane površine v naseljih, v prostorsko ločenih
poselitvenih enotah dejavnosti vezanih na poselitev in v enotah
avtohtone poselitve. Posebna kategorija stavbnih zemljišč, ki so del
naselij ali samostojne enote izven naselij, pa niso namenjena pozidavi,
so zelene površine in nekatere površine gospodarske javne
infrastrukture. |
|
(3)
Status stavbnega zemljišča imajo po
opredelitvi občine tudi zemljišča, za katera je bil na osnovi predhodnih
prostorskih aktov izdan upravni dokument, ki gradnjo objektov še
dovoljuje. |
|
(4) Občina
bo spremembo namenske rabe v stavbna zemljišča za gradnjo vinogradniških
in podobnih objektov na območjih najboljših kmetijskih zemljišč
podpirala le v primerih, ko
investitor vinogradniškega objekta obdeluje najmanj 30 arov trajnega
nasada (vinograda, sadovnjaka ipd.), na območjih drugih kmetijskih
zemljišč pa so nova stavbna zemljišča za gradnjo vinogradniških objektov
dopustna, če investitor vinogradniškega objekta obdeluje najmanj 5 arov
trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka ipd.) |
|
41.
člen |
(kmetijska zemljišča) |
|
(1)
Občina Juršinci bo kot kmetijska
zemljišča na svojem območju opredelila površine, na katerih se izvaja
dejavnost kmetijstva. |
|
(2)
Po proizvodnem potencialu za
kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih lastnosti tal, lege,
oblike, velikosti, nagiba, osončenja in reliefne oblikovanosti, bo
občina zemljišča opredelila kot najboljša kmetijska zemljišča in druga
kmetijska zemljišča. |
|
(3)
Med najboljša kmetijska zemljišča
se uvrščajo površine, ki imajo visok ali dober proizvodni potencial. |
|
(4)
Kmetijska zemljišča s slabšim
proizvodnim potencialom bo občina opredelila kot druga kmetijska
zemljišča. To so predvsem površine strmejših pobočij Slovenskih goric in
manjše zaledne površine naselij ali površine, ki so obdane s
poselitvijo. |
|
(5)
Kot kmetijska zemljišča v odprtem
prostoru bo občina opredelila tudi ostale rabe zemljišč, ki so
opredeljena linijsko ali pa nimajo odmerjenega funkcionalnega
zemljišča, kot so: |
-
vodna
zemljišča manjših vodotokov v območju kmetijske krajine, zajeta v
pretežno rabo območja;
|
-
površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v
območju kmetijske krajine, zajeta v pretežno rabo območja;
|
-
funkcionalna zemljišča z manj zahtevnimi, nezahtevnimi in
enostavnimi objekti in napravami v območju kmetijske krajine.
|
|
(6)
Poseben status imajo kmetijska
zemljišča, ki so v območju urbanističnega načrta predvidena za
dolgoročno širitev poselitve, trenutna kmetijska raba pa je prilagojena
obstoječi poselitvi. |
|
42.
člen |
(gozdna
zemljišča) |
|
(1)
Občina bo kot gozdna zemljišča na
svojem območju opredelila zemljišča gozdov ter površine v zaraščanju, ki
so dobile status gozda. |
|
(2)
V gozdna zemljišča v odprtem
prostoru bo občina opredelila tudi ostale rabe zemljišč, ki so
opredeljena le linijsko ali pa nimajo odmerjenega funkcionalnega
zemljišča, kot so: |
1.
vodna zemljišča manjših vodotokov v gozdnih območjih krajine, zajeta v
pretežno rabo območja, |
2.
površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v gozdnih
območij krajine, zajete v pretežno rabo območja, |
3.
funkcionalna zemljišča z nezahtevnimi in enostavnimi objekti in
napravami v gozdnih območjih krajine. |
|
43.
člen |
(vodna
zemljišča) |
|
(1)
Kot vodna zemljišča površinskih
celinskih voda bo občina opredelila zemljišča, na katerih je voda trajno
ali občasno prisotna, tudi suhe struge hudournikov, opuščene struge,
prodišča, močvirja, zemljišča, ki jih je zalila voda zaradi posegov in
umetno ustvarjene vodne površine. |
|
(2)
V vodno infrastrukturo se uvrščajo
večje umetne akumulacije, ki so stalne vodne površine.
|
|
44.
člen |
(druga
zemljišča) |
|
(1)
V občini Juršinci ni zemljišč, ki
bi bila opredeljena kot druga zemljišča. |
|
|
|
45.
člen |
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
|
(1)
Občina Juršinci bo usmerjala
določanje prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor tako, da
bo v vsaki enoti urejanja, ki se določijo z ozirom na osnovno ali
podrobnejšo namensko rabo prostora ter ostale značilnosti prostora,
nedvoumno določeno: |
-
namembnost in vrsta posegov v prostor,
|
-
lego
objektov in ureditev v prostoru,
|
-
velikost objektov in ureditev v prostoru,
|
-
oblikovanje objektov in ureditev v prostoru,
|
-
parcelacija objektov in ureditev v prostoru,
|
-
priključevanje objektov in ureditev na gospodarsko javno
infrastrukturo,
|
-
upoštevanje varstvenih in varovalnih režimov v prostoru,
|
-
upoštevanje varovanja zdravja pri gradnji objektov in ureditev v
prostoru.
|
|
(2) Pri
določanju prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor bo
občina upoštevala izhodiščno stanje ter usmeritve, ki izhajajo iz
strateškega dela OPN in opredeljujejo prostorski razvoj občine. |
|
|
|
|
|
46.
člen |
(enote
urejanja prostora) |
|
(1)
Območje Občine Juršinci je za izvajanje določb izvedbenega dela OPN
razdeljeno v enote urejanja prostora po kriteriju enake pretežne
namenske rabe prostora in enakih prostorskih izvedbenih pogojev v
posamezni enoti. |
|
(2)
Naselja in druga, za občino pomembna območja poselitve v Občini
Juršinci, so razdeljena na naslednje enote urejanja prostora: |
|
Bodkovci |
-
Oznaka enote |
-
Namenska raba |
-
Ime enote |
-
Način urejanja |
-
Varstveni režimi in omejitve |
-
BO01 |
-
SK, K1, K2 |
-
Bodkovci
(slemensko
naselje) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
|
Dragovič |
-
Oznaka enote |
-
Namenska raba |
-
Ime enote |
-
Način urejanja |
-
Varstveni režimi in omejitve |
-
DR01 |
-
SK, K2 |
-
Dragovič 1
(slemensko
naselje) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
-
DR02 |
-
SK, K1, K2 |
-
Dragovič 2
(slemensko
naselje) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
|
Gabrnik |
-
Oznaka enote |
-
Namenska raba |
-
Ime enote |
-
Način urejanja |
-
Varstveni režimi in omejitve |
-
GA01 |
-
SK, O |
-
Gabrnik |
-
OPN |
-
KD-19871
-
III. vodovarstveni pas
v
delu poplavno območje |
-
GA01-1 |
-
SK |
-
Gabrnik – območje notranjega razvoja |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas
-
v delu poplavno
območje |
-
GA02 |
-
SK, K2 |
-
Gabrnik 2
(slemensko
naselje) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
|
Gradiščak |
-
Oznaka enote |
-
Namenska raba |
-
Ime enote |
-
Način urejanja |
-
Varstveni režimi in omejitve |
-
GD01 |
-
SK, K2 |
-
Gradiščak
(slemensko
naselje) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
|
Grlinci |
-
Oznaka enote |
-
Namenska raba |
-
Ime enote |
-
Način urejanja |
-
Varstveni režimi in omejitve |
-
GR01 |
-
SK |
-
Grlinci |
-
OPN |
-
KD-19873
-
III. vodovarstveni pas
v
delu poplavno območje |
|
Hlaponci |
-
Oznaka enote |
-
Namenska raba |
-
Ime enote |
-
Način urejanja |
-
Varstveni režimi in omejitve |
-
HL01 |
-
SK |
-
Hlaponci
(slemensko
naselje) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
|
Juršinci |
-
Oznaka enote |
-
Namenska raba |
-
Ime enote |
-
Način urejanja |
-
Varstveni režimi in omejitve |
-
JU01 |
-
CU |
-
Juršinci – vaško središče |
-
OPN |
-
pSCI Juršinci, KS-
3124, KD-
20871, KS-
6491, KD-
3124 (vplivno območje)
-
III. vodovarstveni pas |
-
JU01-1 |
-
CU |
-
Juršinci – območje šole |
-
OPN |
-
pSCI Juršinci, KD- 20871, KS- 6491, KD- 3124 (vplivno območje)
-
III.
vodovarstveni pas |
-
JU02 |
-
CU, VC |
-
Juršinci – centralne dejavnosti ob cesti |
-
OPN |
-
pSCI Juršinci, KD-
19896, KD-
3124 (vplivno območje)
-
III. vodovarstveni pas
v
delu poplavno območje |
-
JU03 |
-
SB |
-
Juršinci – dom starostnikov |
-
OPN |
-
pSCI Juršinci, KD-
3124 (vplivno območje), EPO Juršinci,
-
III. vodovarstveni pas |
-
JU04 |
-
SK |
-
Juršinci - vzhod |
-
OPN |
-
pSCI Juršinci, KS-
6491, KD-
3124 (vplivno območje)
-
III. vodovarstveni pas
v
delu poplavno območje |
-
JU05 |
-
SK, K2, VC |
-
Juršinci - jug |
-
OPN |
-
pSCI Juršinci
-
III. vodovarstveni pas
v
delu poplavno območje |
-
JU06 |
-
SS, VC |
-
Juršinci – nepozidana zemljišča ob potoku |
-
OPPN-p |
-
pSCI Juršinci, KD-
3124 (vplivno območje)
-
III. vodovarstveni pas
v
delu poplavno območje |
-
JU07 |
-
SS, VC, O |
-
Juršinci – novejša pozidava ob potoku |
-
OPN |
-
pSCI Juršinci
-
III. vodovarstveni pas
v
delu poplavno območje |
-
JU08 |
-
SK, IK, VC |
-
Juršinci – ob cesti za Gor. Radgono |
-
OPN |
-
del pSCI Juršinci
-
III. vodovarstveni pas
v
delu poplavno območje |
-
JU09 |
-
VC, SK, ZS |
-
Juršinci - ribniki |
-
OPN |
-
pSCI Juršinci
-
III. vodovarstveni pas |
-
JU10 |
-
ZK, ZD, PO |
-
Juršinci - pokopališče |
-
OPN |
-
SCI Juršinci, del KD-
3124 (vplivno območje), EPO Juršinci
-
III. vodovarstveni pas |
-
JU11 |
-
K1 |
-
Juršinci – kmetijska zemljišča zahod |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas
-
v delu poplavno območje |
-
JU12 |
-
K1, VC |
-
Juršinci - kmetijska zemljišča ob Krki, sever |
-
OPN |
-
pSCI Juršinci, KD-
3124 (vplivno območje)
-
III. vodovarstveni pas
v
delu poplavno območje |
-
JU13 |
-
K1, G |
-
Juršinci – nad domom starostnikov |
-
OPN |
-
pSCI Juršinci
-
III. vodovarstveni pas |
-
JU14 |
-
K1, SK |
-
Juršinci – severovzhod – dolgoročna širitev |
-
OPN |
-
pSCI Juršinci
-
III. vodovarstveni pas |
-
JU15 |
-
K1 |
-
Juršinci – kmetijska zemljišča ob Krki, jug |
-
OPN |
-
pSCI Juršinci
-
III. vodovarstveni pas
v
delu poplavno območje |
-
JU16 |
-
K1 |
-
Juršinci – jug – dolgoročna širitev |
-
OPN |
-
pSCI Juršinci
-
III. vodovarstveni pas |
-
JU17 |
-
SK, K2 |
-
Juršinci 2 (slemensko naselje) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas
EPO in Natura Juršinci |
-
JU18 |
-
SK, K2 |
-
Juršinci 3
(slemensko
naselje) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas
EPO in Natura Juršinci |
|
Kukava |
-
Oznaka enote |
-
Namenska raba |
-
Ime enote |
-
Način urejanja |
-
Varstveni režimi in omejitve |
-
KU01 |
-
SK, K2 |
-
Kukava 1
(slemensko
naselje) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
-
KU02 |
-
SK, K2 |
-
Kukava 2
(slemensko
naselje) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
|
Mostje |
-
Oznaka enote |
-
Namenska raba |
-
Ime enote |
-
Način urejanja |
-
Varstveni režimi in omejitve |
-
MO01 |
-
SK |
-
Mostje |
-
OPN |
-
KS-6644
-
III. vodovarstveni pas |
-
MO02 |
-
K1 |
-
Spominski park Mostje |
-
OPN |
-
KS-6493
-
III. vodovarstveni pas
v
delu poplavno območje |
|
Rotman |
-
Oznaka enote |
-
Namenska raba |
-
Ime enote |
-
Način urejanja |
-
Varstveni režimi in omejitve |
-
RO01 |
-
SK, K2 |
-
Rotman
(slemensko
naselje) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
|
Sakušak |
-
Oznaka enote |
-
Namenska raba |
-
Ime enote |
-
Način urejanja |
-
Varstveni režimi in omejitve |
-
SA01 |
-
SK, K2 |
-
Sakušak 1
(slemensko
naselje) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
-
SA02 |
-
SK, K2 |
-
Sakušak 2
(slemensko
naselje) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
|
Senčak pri
Juršincih |
-
Oznaka enote |
-
Namenska raba |
-
Ime enote |
-
Način urejanja |
-
Varstveni režimi in omejitve |
-
SE01 |
-
SK |
-
Senčak pri Juršincih
(slemensko
naselje) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
|
Zagorci |
-
Oznaka enote |
-
Namenska raba |
-
Ime enote |
-
Način urejanja |
-
Varstveni režimi in omejitve |
-
ZA01 |
-
SK |
-
Zagorci |
-
OPN |
-
KD-19909
-
III. vodovarstveni pas |
-
ZA02 |
-
SK, K2 |
-
Zagorci 2
(slemensko
naselje) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
|
(3)
Območja izven naselij v Občini Juršinci so razdeljena na naslednje enote
urejanja prostora: |
|
Odprti
prostor |
-
Oznaka enote |
-
Namenska raba |
-
Ime enote |
-
Način urejanja |
-
Varstveni režimi in omejitve |
-
SJ01 |
-
A, Av, K1, K2, G, VC, PC |
-
Slovenske gorice – odprti prostor občine Juršinci |
-
OPN |
-
EPO Juršinci, pSCI Juršinci, NV-7053 KS-6452, KS-6453, KS-6458,
KD-3290, KD-9126, KD-11053, KD-19870, KD-19894, KD-19898,
KD-19904, KD-19905, KD-19908, KD-20997
-
III. vodovarstveni pas
-
v delu poplavno območje |
-
SJ01-1 |
-
ZS, VC |
-
Slovenske gorice – športne in vodne površine Zagorci |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
-
SJ01-2 |
-
ZS, VC, A |
-
Slovenske gorice
– domačija Slodnjak Bodkovci |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
-
SJ01-3 |
-
VC |
-
Slovenske gorice
– domačija Slodnjak Bodkovci |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
-
SJ01-4 |
-
ZS, VC, K1 |
-
Slovenske gorice
– manjši ribniki Juršinci |
-
OPN |
-
EPO Juršinci, pSCI Juršinci
-
III. vodovarstveni pas |
-
SJ01-5 |
-
K1 |
-
Shramba za orodje ob sadovnjaku (del parc. št. 1/6, k.o. Senčak) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
-
SJ01-6 |
-
A, IK, K1 |
-
Kmetija Toplak |
-
OPN |
-
EPO Juršinci, pSCI Juršinci
-
III. vodovarstveni pas |
-
SJ01-7 |
-
IK |
-
Načrtovana farma v Hlaponcih |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
-
SJ01-8 |
-
IK |
-
Obstoječa farma v Hlaponcih |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
-
SJ01-9 |
-
A, IK, VI, K1 |
-
Kmetija Herga |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
-
SJ01-10 |
-
K2 |
-
Shramba za pridelke ob sadovnjaku (del parc. št. 225, 224/1,
k.o. Senčak) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
-
SJ01-11 |
-
K1 |
-
Shramba za opremo za namakanje (del parc. št. 657/1, k.o.
Grlinci) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
-
SJ01-12 |
-
G |
-
Objekt (del parc. št. 104, k.o. Zagorci) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
-
SJ01-13 |
-
K2 |
-
Objekt (del parc. št. 49, k.o. Bodkovci) |
-
OPN |
-
III. vodovarstveni pas |
-
PJ01 |
-
A,K1, G, VC, PC |
-
Pesniška dolina – odprti prostor občine Juršinci |
-
OPN |
-
EPO Strejaci, NV-47, KD-11264
-
III. vodovarstveni pas
v
delu poplavno območje |
|
|
47.
člen |
(območja namenske rabe prostora) |
|
(1) Za
celotno območje občine je v skladu s predpisi določena osnovna namenska
raba prostora, ki izhaja iz strateškega dela prostorskega načrta.
|
|
(2) Na
območjih, kjer je v skladu s predpisi določena podrobnejša namenska raba
prostora, je podrobnejša namenska raba prostora izhodišče za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev v enotah urejanja prostora. |
|
(3) Manjše
površine podrobnejše namenske rabe, ki se pojavljajo ob pretežni
namenski rabi znotraj posamezne enote urejanja prostora, zlasti prometne
površine in urbane zelene površine, so podrejene razvoju pretežne
dejavnosti znotraj posamezne enote. |
|
(4) Šifra
in opis podrobne namenske rabe: |
SS
stanovanjske površine, namenjene bivanju, brez spremljajočih dejavnosti
ali s spremljajočimi dejavnostmi, |
SK
površine podeželskega naselja, ki so
namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju ter
spremljajočim dejavnostim, |
SB
stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali
stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih,
študentov in drugih socialnih skupin), |
CU
osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali
novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih,
izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja,
|
IK
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim
stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali, |
ZS
površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu,
rekreaciji in športom na prostem, |
ZD
druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma
drugo funkcijo, |
ZK
pokopališča – površine za pokop in spomin na umrle, |
PC
površine cest, |
PO
ostale prometne površine, namenjene objektom transportne infrastrukture
ter objektom in napravam za odvijanje prometa (parkirišča) |
O
območja okoljske infrastrukture, namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter
ravnanja z odpadki, |
A
površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini,
nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov,
razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih
naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta
naselja); površine razpršene poselitve so namenjene površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju ter spremljajočim dejavnostim,
|
Av
površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v
krajini, ki so namenjene gradnji vinogradniških objektov (z ali brez
dopolnilnih bivalnih prostorov) ter drugih pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov za potrebe obdelave vinogradov,
sadovnjakov ali drugih nasadov, |
K1
območja najboljših kmetijskih zemljišč, |
K2
območja drugih kmetijskih zemljišč, |
G
gozdna zemljišča, |
VC
območja celinskih vod, |
VI
območja vodne infrastrukture. |
|
|
|
|
|
3.2.1
PIP
glede
namembnosti in vrste posegov v prostor
|
|
48.
člen |
(namembnost in vrste objektov, vrste posegov v prostor, dopustne
dejavnosti) |
|
(1) Glede
na namen je v posamezni EUP dopustno graditi vrste objektov, določene v
prilogi 1 k Odloku o OPN Občine Juršinci (v nadaljevanju Priloga 1). V
prilogi 2 k Odloku o OPN Občine Juršinci (v nadaljevanju Priloga 2) pa
so določene vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustne v
posamezni EUP. Priloga 2 določa tudi vzdrževalna dela, dopustna v
posameznih EUP. |
|
(2)
Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem
objektu v vrste objektov, opredeljene v prvem odstavku tega člena. |
|
(3) V EUP
so v skladu z namensko rabo prostora dopustne naslednje vrste posegov:
|
-
gradnja novih objektov (obsega gradnjo novega objekta, dozidavo
obstoječega objekta, nadzidavo obstoječega objekta, izvedbo del,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta),
|
-
rekonstrukcija objektov,
|
-
odstranitev objektov,
|
-
vzdrževanje objektov
|
v kolikor
niso v nasprotju s podrobnejšimi PIP-po posameznih enotah urejanja
prostora. |
|
(4) Poleg
dopustnih vrst gradenj so znotraj parcele, namenjene gradnji, dopustna
dela za ureditev okolice objektov, ki niso gradnja.
Prostorski izvedbeni pogoji za urejanje okolice objektov so
določeni v 53. členu tega odloka. |
|
(5) Z
namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev
obdelave je na območjih kmetijskih zemljišč dopustno izvajati agrarne
operacije, s katerimi se spreminja prostor, pod pogojem, da bodo
izvedene na okolju prijazen način, ki ohranja žive meje, posamezna
drevesa, gozdne zaplate, vodne elemente (kot so manjši opuščeni občasno
vodnati rokavi, naravna obraslost vodotokov, suhe obrasle struge
vodotokov) ter grmovna in drevesna zatočišča za ptice v intenzivnem
kmetijskem prostoru). |
|
(6)
Dopustni so drugi posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor,
kot so gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija objektov in naprav
gospodarske javne infrastrukture. Podrobnejši pogoji o drugih posegih in
ureditvah so določeni v PIP-ih za posamezne EUP. |
|
(7)
Dopustne dejavnosti so opredeljene z namensko rabo površin in
namembnostjo objektov, ki so kot dopustni v posameznih enotah urejanja
prostora določeni v Prilogi 1 in Prilogi 2 k OPN ali pa so opredeljeni v
podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP. |
|
(8)
Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših
PIP-ih za posamezne EUP. |
|
|
|
49.
člen |
(lega
objektov in odmiki) |
|
(1)
Umestitev novih objektov v prostor pri vseh vrstah novogradenj mora
upoštevati obstoječe stanje v prostoru, obstoječo
zasnovo prostora in lego obstoječih objektov v prostoru. |
|
(2) Na
terenu z nagibom morajo biti daljše stranice objektov vzporedne s
plastnicami terena. |
|
(3)
Pristojni odgovorni projektant mora iz zasnove prostora in lege objektov
v območju, na podlagi geodetskega načrta, določiti regulacijske črte
(regulacijsko linijo, gradbeno linijo, gradbeno mejo), umestitev novih
objektov pa mora upoštevati obstoječe razpoznavne regulacijske črte
naselja ali dela naselja. |
|
(4) Odmik
novogradenj od regulacijske linije, katera sovpada z linijo površine
javne prometnice (kategorizirane ali nekategorizirane), iz katere je
dovoz na parcelo, mora upoštevati minimalno širino peš hodnika 1,2 m in
še dodatni odmik 5 m za nemoten osebni
dovoz in parkiranje avtomobila, če dovoz in parkiranje ni omogočeno na
drugem delu parcele. Odmik novogradenj mora upoštevati tudi načrtovano
rekonstrukcijo prometnice. |
|
(5) Odmiki
od regulacijskih linij prometnic višjih kategorij morajo upoštevati
odmike, določene v cestnoprometnih predpisih za kategorijo posamezne
ceste. |
|
(6)
Dopustni so krajši odmiki od predhodno navedenih odmikov v tem členu, v
kolikor zasnova prostora in lega objektov v prostoru opredeljujeta
posebne lege objektov v prostoru (na primer obstoječa strnjena obcestna
pozidava na krajšem odmiku od predhodno navedenih odmikov) in je večji
odmik novega objekta zaradi varstvenih predpisov, terenskih razmer ali
odstopanja od enovitosti zaključene poteze pozidave neizvedljiv. |
|
(7) V
kolikor zasnova prostora in lega objektov ne opredeljujeta posebne lege
objektov v prostoru (gradnja na posestno mejo ali tipološki vzorec z
odmiki, ki so krajši od 4 m, in je temu prilagojena parcelacija
gradbenih parcel), morajo biti nove stavbe (nad in pod terenom)
odmaknjene najmanj 4 m od posestne meje sosednjega lastnika. Kot
oddaljenost od posestne meje se šteje najkrajša razdalja med mejo
sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko stavbe (na
primer najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico
najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije).
|
|
(8)
Dopustni so manjši odmiki od meje zemljišča sosednjega lastnika, v
kolikor s tem pisno soglaša lastnik te nepremičnine (overjena pisna
izjava), hkrati pa so še vedno zagotovljene varne poti, intervencijski
dostop, sanitarno tehnični in požarnovarnostni pogoji ter ni prizadeta
javna korist, če leži novogradnja ob meji odprtega javnega prostora.
|
|
(9)
Medsebojni odmiki med stavbami sosednjih lastnikov morajo zagotavljati
predpisane svetlobno tehnične, požarnovarnostne, sanitarne in druge
pogoje ter vzdrževanje in rabo objektov po svoji gradbeni parceli.
|
|
(10)
Objekte gospodarske javne infrastrukture je dopustno graditi do meje
parcele, namenjene gradnji. |
|
(11) Odmiki novih objektov od objektov in
omrežij GJI morajo upoštevati varovalne odmike, ki so določeni v
predpisih posameznih področij GJI.
|
|
(12)
Odmiki novogradenj nezahtevnih in enostavnih objektov so določeni v
skupnih PIP-ih za nezahtevne in enostavne objekte. |
|
(13)
Stanovanjski objekti na kmetijah morajo biti ob javnem prostoru, ostali
objekti pa so razporejeni v notranjost parcele, razen v pozidavah, kjer
objektov zaradi konfiguracije terena ni možno graditi v notranjost
parcele, zaradi česar se ostali objekti raztezajo vzdolž prometnice.
Pred stanovanjskim objektom in ob njem pa je ob javnem prostoru dopustno
zgraditi garažo kot nezahtevni objekt za lastne potrebe, če bo tak
objekt v predhodno navedenih odmikih odmaknjen od regulacijske linije,
sovpadajoče z linijo površine javne prometnice. |
|
(14) V
kolikor je za območje značilen vzorec lege objektov s postavitvijo
krajše stranice objekta na obcestno gradbeno linijo, ga mora upoštevati
tudi orientacija novogradnje v EUP. |
|
(15)
Stavbe na stavbnih in ostalih zemljiščih v območju gozda ali ob meji
gozdnega prostora morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba, vsi
ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti
odmaknjeni od meje gozda vsaj 1 m. Če ureditve na kmetijskih zemljiščih
ob robu gozda zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4
m od gozdnega roba. V projektni dokumentaciji je dopustno opredeliti
tudi manjši odmik od gozdnega roba, če je v projektnih pogojih ali
predhodnem soglasju k posegu, ki ga je izdal pristojni strokovni organ
za upravljanje z gozdovi, ugotovljeno, da manjši odmik ne bo povzročil
negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega
prostora. |
|
(16)
Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših
PIP-ih za posamezne EUP. |
|
|
|
50.
člen |
(parcelacija stavbnih zemljišč) |
|
(1)
Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo stavbnih zemljišč določajo
velikost in obliko parcele, namenjene gradnji. S parcelacijo se zagotovi
pogoje za uporabo in vzdrževanje objektov. Parcelacija stavbnih zemljišč
za parcele, namenjene gradnji, mora upoštevati: |
1.
tipologijo
pozidave in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele (FZ, FI, odmike od
parcelnih ali posestnih mej, varovalne koridorje infrastrukture, odmike
od regulacijskih črt in podobno), |
2.
velikost,
zmogljivost, tlorisno zasnovo objektov in namen načrtovanih objektov,
|
3.
krajevno
značilen vzorec parcelacije, izhajajoč iz zasnove naselja, če je to
osnova za kakovostno oblikovanje naselja ali njegovega dela, |
4.
naravne razmere
in značilnosti grajene strukture, |
5.
omejitve uporabe
zemljišča, |
6.
možnost
priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave, |
7.
možnost
zagotavljanja dostopa do parcele, |
8.
omogočena mora
biti načrtovana raba sosednjih zemljišč. |
|
(2) Velikost parcele, namenjene gradnji,
znaša za: |
1. enostanovanjsko gradnjo minimalno 400 m2,
v območjih slemenske poselitve minimalno 250 m2, |
2. vrstno hišo minimalno 250 m2, |
3. vinogradniški objekt minimalno 100 m2. |
|
(3) Delitev zemljišča za oblikovanje novih
parcel,
namenjenih
gradnji, je
dopustna pod pogojem, da je zemljišče po namenski rabi opredeljeno za
namen, ki ga predvideva parcelacija, in so nove parcele odmerjene v
skladu s pogoji, določenimi v tem
členu odloka.
|
|
(4) Velikost in oblika
stavbne parcele morata zagotavljati: |
1.
možnost gradnje
nezahtevnih in enostavnih objektov, če so dopustni v EUP, |
2.
kadar investitor
ob osnovnem objektu načrtuje dodatne dejavnosti, morata velikost in
oblika parcele zagotavljati izvajanje dodatnih dejavnosti, dopustnih v
EUP, |
3.
ureditve
manipulativnih, parkirnih in zelenih površin, ki so potrebne za nemoteno
obratovanje dopustne dejavnosti, |
4.
predpisane
intervencijske dostope in površine za postavitev in posredovanje
intervencijskih vozil, |
5.
potrebne odmike
za preprečitev širjenja požara ali porušitve objektov na sosednje
objekte. |
|
(5)
Velikost parcel na kmetijah in velikost parcel stanovanjskih hiš z
dodatno dejavnostjo je dopustno povečati do površine, ki zagotavlja
nemoteno delovanje dodatne dejavnosti ob upoštevanju določb tega člena.
Dopustni so tisti objekti za dodatne dejavnosti, ki so za posamezno EUP
določeni v Prilogi 1 in Prilogi 2 tega odloka in izpolnjujejo prostorske
izvedbene pogoje, določene za posamezne EUP. |
|
(6) Za
prepletanje dopustnih dejavnosti je potrebno s parcelacijo zagotoviti
naslednje pogoje: |
-
ustrezno velikost parcele, namenjene gradnji, ki zagotavlja potrebne
površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi
površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in
obiskovalcev objekta,
|
-
neposredno navezanost na prometno infrastrukturo,
|
-
vsi
vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti
posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje.
|
|
(7)
Površina dostopne poti od javne ceste do parcele, namenjene gradnji, se
ne upošteva kot prostorska omejitev v izračunu FZ, FI in drugih
pokazateljih izkoriščenosti parcele. |
|
(8)
Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših
PIP-ih za posamezne EUP. |
|
|
|
51.
člen |
(velikost objektov) |
|
(1) Vsi
objekti in prostorske ureditve se morajo po velikosti prilagoditi
tradicionalnim oziroma kakovostnim objektom in ureditvam v okolici
novega objekta oziroma prostorske ureditve, v EUP, naselju ali širšem
območju občine. |
|
(2)
Velikost stavb in drugih objektov na posamezni parceli se določa po
namenu stavbe oziroma objekta, velikosti parcele, pogojih o legi in
zahtevanih odmikih ter mora upoštevati naslednje določbe: |
1.
velikost novih stanovanjskih in
ostalih stavb za dopustne dejavnosti mora upoštevati tradicionalne
krajevne značilnosti gradnje pritličnih objektov z dopustno kletjo, v
kolikor to dopuščajo danosti terena, in/ali izkoriščenim podstrešjem,
etažnosti (K) + P + (M), s kolenčnim zidom do višine 1 m,
|
2.
na ravninskem terenu je dopustno
povišanje etažnosti stavb do (K) + P + (1N), s kolenčnim zidom do 0,2 m,
če povišanje etažnosti predstavlja značilne naselbinske poudarke in s
tem ni porušen višinski videz naselja (za preveritev višinskega videza
naselja mora geodetski posnetek vsebovati višine slemen streh okoliških
stavb, projekt pa mora vsebovati izhodiščno koto pritličja); ni pa
povišanje etažnosti dopustno pri nestanovanjskih kmetijskih stavbah
(stavbah za rastlinsko pridelavo, stavbah za rejo živali, stavbah za
spravilo pridelka in drugih nestanovanjskih kmetijskih stavbah (stavbah
za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja, mehanizacije)) ter vseh
stavbah na vrhu (slemenu) vzpetine in
na pobočju vzpetine, |
3.
kota pritličja mora biti čim bližje
zemeljskemu površju, vendar največ 1,00 m nad okoliškim terenom objekta
(tudi pri nadstropnem objektu), |
4.
kota pritličja novogradenj ob
urejenem javnem prostoru se mora nahajati na koti javnega prostora ali
pa na kotah do največ 0,3 m nad koto javnega prostora, |
5.
na nagnjenem terenu mora biti
zadnja stena kleti (to je stena na višjem nivoju terena) v celoti
vkopana v teren, prednja stena kleti (to je stena na nižjem nivoju
terena) pa v odvisnosti od strmine terena čim bolj vkopana v teren – pri
zelo strmem terenu je prednja stena kleti lahko tudi v celoti nad
terenom; če je več kot tretjina višine stene kleti nad terenom, jo je
potrebno ozeleniti z rastlinjem (vzpenjalkami, grmičevjem,…), |
6.
v primeru, da nagib terena,
stabilnost tal, nosilnost tal ali višina podtalnice ne omogoča
podkletitve stavbe, povišanje stavbe ni dopustno, |
7.
pri dopustnih dodatnih dejavnostih
v stanovanjskih objektih je površina prostorov za te dejavnosti omejena
na največ eno tretjino skupne neto površine posamezne etaže,
|
8.
pri dopustnih dejavnostih v ločenih
objektih ob stanovanjski hiši, razen pri kmetijski dejavnosti, je
največja dovoljena neto površina objekta, namenjenega za izvajanje teh
dejavnosti, do 150 m2. |
|
(3)
Dopustna velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena v
Prilogi 2 k temu odloku. |
|
(4)
Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših
PIP-ih za posamezne EUP. |
|
|
|
52.
člen |
(oblikovanje objektov) |
|
(1)
Oblikovanje stavb in drugih objektov ter prilagoditve objektov sodobnemu
načinu bivanja in sodobnim tehnološkim procesom mora izhajati iz
arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine Ptuj ter
arhitekturne krajine Lenart in jih kakovostno nadgrajevati. Pri
oblikovanju je potrebno upoštevati naslednje določbe: |
1.
vsi objekti in prostorske ureditve
se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma kakovostno nadgrajenim
objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini,
regulacijskih črtah, nagibu streh, smereh strešnih slemen, barvi in
teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani
opremi in drugih oblikovalskih značilnostih prostora, |
2.
tlorisna razmerja morajo ohranjati
razmerja, značilna za arhitekturno krajino, od 1:1,5 do 1:3, |
3.
oblikovanje nadzidav in dozidav
mora biti v skladu z oblikovanjem osnovne stavbe in mora zagotoviti
oblikovno enovit objekt, ki z nadzidavo ne sme izstopati iz značilnega
višinskega videza naselja, z nadzidavo in/oziroma dozidavo pa ne sme
biti presežen dopustni faktor izrabe gradbene parcele, |
4.
dozidava objektov ne sme presegati
dopustnega faktorja zazidanosti gradbene parcele, |
5.
objekti na parceli morajo biti
medsebojno oblikovno usklajeni in prilagojeni osnovnemu objektu na
parceli (po obliki objekta, nagibu strehe, uporabljenih materialih za
izdelavo streh in fasad, po barvi, oblikovanju ter morajo biti nižji od
osnovnega objekta, razen v primerih, ko so dopustne enake ali višje
višine od višine osnovnega objekta), |
6.
oblika, nagib, kritina streh ter
smeri slemen streh morajo biti prilagojeni splošni oziroma kakovostni
podobi v EUP; dopustne so kritine, ki dajejo videz opečne kritine,
strešna kritina mora biti v temnejših, umirjenih, nebleščečih (mat)
odtenkih rdeče, rjave ali sive barve, dopustni nagib strehe pri
etažnosti (K) + P + (M) na ravninskem terenu ali pri enaki etažnosti na
slemenih in terenih z nagibom je od 35° do 45°; ne glede na predhodne
določbe v tem odstavku, ki se nanašajo na dajanje videza opečne kritine,
so dopustne tudi slamnate strehe in strehe, ozelenjene z rastlinjem; za
izkoriščanje energije sonca je na strehah objektov dopustna namestitev
sončnih zbiralnikov in sončnih celic, |
7.
sončni zbiralniki, sončne celice in
druge ploskovne namestitve na strehi ne smejo presegati višine slemena
strehe, |
8.
da se ublaži višino nadstropnega
objekta, je pri objektih z etažnostjo (K) + P + 1N, dopustnih na
ravninskem terenu, zahtevan nižji nagib streh, in sicer od 25° do 35°, |
9.
dopustna oblika strehe je
simetrična dvokapnica, katera se lahko
zaključi s čopom ali pa je brez čopa, |
10.
pri objektih, kjer funkcija objekta
zahteva veliko širino objekta (večjo od 12 m), je dopusten manjši nagib
strehe, in sicer minimalno 12°, dopustna je tudi izvedba simetrične
dvokapnice z lomljenima strešinama, pri čemer je vrhnje dele lomljenih
strešin dopustno pokriti s pločevino in ozeleniti z rastlinjem, ali pa
uporabiti enako kritino kot je dopustna pri spodnjih delih lomljenih
strešin, |
11.
pri prizidkih k osnovnemu objektu
so dopustne strehe, ki imajo enak nagib strehe, kot je na osnovnem
objektu, razen v primeru nadaljevanja že obstoječih prizidkov z drugačno
obliko strehe, |
12.
izven območij slemenske pozidave so
poleg simetrične dvokapnice dopustne tudi druge oblike streh: štirikapne
strehe (pri katerih pa se streha ne sme zaključiti v eni točki (konici),
temveč mora streha imeti sleme), trikapne strehe, zložene strehe pri
tlorisno razviti zasnovi; na slemenih so dopustne samo strehe, ki so
simetrične dvokapnice, |
13.
enokapnice in ravne strehe so
dopustne pri gradnji, katere rezultat bo na nekem zaključenem območju
več objektov (najmanj treh) z istim tipom strehe, ki bodo predstavljali
kakovostno oblikovalsko zaključeno celoto, |
14.
smer slemena strehe mora potekati
vzporedno z daljšo stranico objekta in mora biti vzporedna s plastnicami
terena, razen ko prevladujoč tradicionalni vzorec v EUP, naselju ali
delu naselja določa drugačno usmeritev slemen, |
15.
osvetlitev podstrešnih prostorov je
dovoljena s strešnimi odprtinami, ki so lahko v nivoju strehe (strešno
okno) ali pa so strešne odprtine izvedene v dvignjenem delu strehe, pri
čemer je strešne odprtine dopustno izvesti le tako, da pod njimi poteka
zvezni napušč (nižje od strešne odprtine je strešna kritina, ki nižje od
strešnih odprtin ne sme biti prekinjena), dvignjen del strehe za izvedbo
strešnih odprtin pa ne sme biti višji od slemena osnovne strehe; strešne
odprtine na posamezni strehi morajo biti enotno oblikovane, pri strešni
okenski hišici s simetrično dvokapnico je nagib strešin okenske hišice
enak nagibu osnovne strehe, |
16.
oblikovanje fasad mora pri uporabi
materialov in pri arhitekturnih elementih na fasadi upoštevati
kakovostne okoliške objekte (členitev fasade, postavitev oken, oblika
oken, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija,
barve), |
17.
nedopustni so arhitekturni elementi
in detajli na fasadah, ki niso značilni za arhitekturno krajino Ptuj ali
arhitekturno krajino Lenart, kot so večkotni izzidki, stolpiči, arkade,
različni arhitekturni elementi iz drugih okolij, |
18.
pri prenovi fasad starih objektov
se morajo obnoviti okrasja starih fasad (obrobe odprtin, vogalov, streh,
členitve sten in podobno), |
19.
dopustne barve fasad: bela barva,
pastelne barve (svetlo učinkujoče barve), ki morajo biti usklajene z
barvo stavbnega pohištva in z barvo strehe oziroma strešne kritine; niso
pa dopustne izstopajoče in fluorescentne barve fasad kot so intenzivno
rumene, oranžne, modre, vijoličaste, rdeče in druge kričeče barve, |
20.
talne zidce je dopustno izvesti v
temnejši sivi ali rjavi barvi, |
21.
dopustne so fasade z leseno oblogo;
brunarice oziroma objekte z videzom brunarice se dopušča samo na
zemljiščih, ki mejijo na namensko rabo prostora, ki je določena kot
gozd, |
22.
lesene dele je dopustno obarvati v
srednje temnih barvnih odtenkih avtohtonih vrst lesa, čelnih zatrepov ni
dopustno oblagati z lesenimi fasadnimi opaži, pri gospodarskih poslopjih
pa je dopustno zapiranje čelnih zatrepov
v celoti v leseni izvedbi s pokončno pritrjenimi deskami, |
23.
okna morajo biti oblikovno enovita
na celotnem objektu, dopustna je opremljenost z zunanjo zaščito pred
pregrevanjem, vremenskimi neprilikami (polkna, rolete, zunanja senčila), |
24.
oblikovanje ograje na balkonu,
terasi mora izhajati iz značilnosti oblikovanja ograj v arhitekturni
krajini Ptuj oziroma v arhitekturni krajini Lenart, ograja mora biti
praviloma lesena s pokončno strukturo, niso pa dopustne uporabe
bleščečih materialov in načini oblikovanja ograj, prevzeti iz drugih
arhitekturnih okolij, |
25.
pri stavbah in drugih objektih za
industrijsko kmetijsko proizvodnjo prireje živali in vzgoje rastlin je
dopustno odstopanje od določil, zapisanih v tem členu glede tlorisne
zasnove, višinske zasnove in nagiba strehe, ni pa dopustno odstopanje v
likovni usklajenosti kmetije; odstopanja so natančneje opredeljena pri
podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojih za posamezne EUP. |
26.
pri oblikovanju objektov v EUP je
dopustno odstopanje od določb tega člena, v kolikor je v določeni enoti
drugačen oblikovalski vzorec objektov, ki so bili zgrajeni na podlagi
takrat veljavnih prostorskih aktov in bo nov objekt oblikovalsko
usklajen z obstoječimi kakovostno oblikovanimi objekti v neposredni
okolici, kar mora biti strokovno utemeljeno v projektni dokumentaciji. |
|
(2)
Podrobnejši pogoji in druga dopustna odstopanja, ki niso določena v tem
členu, so določeni v podrobnejših PIP-ih
za posamezne EUP. |
|
53.
člen |
(urejanje okolice objektov) |
|
(1)
Urejanje okolice objektov na posamezni parceli se določa po namenu
stavbe oziroma drugega objekta, velikosti parcele, pogojih lege,
zahtevanih odmikih ter mora upoštevati naslednje določbe: |
-
ureditev okolice objektov mora biti usklajena z obstoječim vzorcem
urejanja okolice objektov v posamezni EUP in z naravnimi danostmi
terena (brez pretiranih izravnavanj terena da bo pri gradnji
objektov ob robu pozidave vzpostavljen kakovosten naselbinski rob in
bo tudi pri gradnji objektov v odprtem prostoru (razpršena
poselitev) vzpostavljen usklajen stik z odprtim prostorom, mora
ureditev okolice objektov zagotavljati funkcionalno in oblikovno
povezavo objektov z odprtim prostorom, pri čemer se proti robu
pozidave uporabi nižanje ali višanje zasaditev, nižanje ali višanje
drugih ureditev;
|
-
pri
zasaditvi javnih odprtih površin in prostorov ob javnih objektih se
uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Za žive
meje se uporabljajo avtohtone grmovnice, kot so gaber, rdeči dren,
pušpan, leska, črni bezeg, črni trn, češmin, trdoleska, dobrovita,
brogovita, krhlika in podobno. Ciprese se opušča.
|
|
(2)
Izenačevanje višinskih razlik (izravnava) na parceli z nagibom ni
dopustno. Dopustna je izravnava dela parcele, ki je potrebna za gradnjo
objekta s funkcionalnim zemljiščem, ki mora biti izravnano (parkirna
mesta, površine za nezahtevne in enostavne objekte, dostopi), preostali
del površine parcele pa mora v nagibu (tudi različnih nagibih) zvezno
prehajati na teren sosednjega zemljišča. Z ureditvijo poševnin ni
dopustno posegati na tujo lastnino ali motiti lastnine sosednjih parcel
- upoštevati je potrebno odmik, ki omogoča zajem in odvodnjavanje
padavinske vode ter obdelavo in vzdrževanje parcele po lastnem
zemljišču. |
|
(3) Višja
višina podpornih zidov in škarp, kot je višina podpornih zidov in škarp
kot nezahtevnih objektov (višje od 1,5 m), je dopustna le ob stiku
parcele z javnimi površinami zaradi zagotavljanja varnosti odvijanja
dejavnosti na javnih površinah ali zaradi ukrepov za preprečevanje
naravnih in drugih nesreč. Podporni zidovi morajo biti obdelani z
naravnimi materiali in praviloma obsajeni s plezalkami, škarpe pa
zasajene z ustreznimi rastlinami, ki izboljšujejo stabilnost brežine. |
|
|
|
54.
člen |
(nezahtevni in enostavni objekti) |
|
(1)
Nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s podrobno namensko
rabo zemljišč, razen ko je zemljišče zavarovano po drugih področnih
predpisih, ki ne dopuščajo gradnje oziroma postavitve teh objektov.
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, dopustne na posamezni namenski
rabi prostora, so določene v Prilogi 2 tega odloka. |
|
(2)
Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena s predpisi za
gradnjo oziroma postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.
|
|
(3)
Sprememba namembnosti nezahtevnega ali enostavnega objekta v objekt za
stanovanjski ali poslovni namen ni dopustna. |
|
(4)
Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora izhajati iz
tradicionalnega stavbarstva arhitekturne krajine. Pri oblikovanju teh
objektov niso dopustni neznačilni arhitekturni elementi ali arhitekturni
elementi, preneseni iz drugih okolij. Izjema so nezahtevni in enostavni
objekti, ki so locirani ob objektih z drugačnim tipom strehe (na primer
z ravno ali enokapno streho) in se jih zaradi usklajene podobe z
osnovnim objektom dopušča zgraditi z enakim tipom strehe. Z enokapno
streho pa se tudi ob tradicionalno zgrajenih objektih dopuščajo garaže,
ki so nezahtevni objekt, vendar pod pogojem, da se jih obsadi z
vzpenjalkami. |
|
(5)
Nezahtevne in enostavne objekte za lastne potrebe je dopustno graditi na
zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, to je na
gradbeni parceli osnovne stavbe, razen pri skupnih objektih za več enot
(npr. skupna mala čistilna naprava za več stanovanjskih objektov) in
objektih vezanih na naravne vire. Na gradbeni parceli, k pripadajoči
stavbi, je dopustno zgraditi največ po en objekt za lastne potrebe iste
vrste, vendar največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja
zazidanosti, določenega s tem odlokom. Na gradbeni parceli
večstanovanjske stavbe je dopustno za vsako stanovanje te stavbe
zgraditi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj
največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti.
Nezahtevne in enostavne objekte je dopustno graditi kot samostoječe
objekte ali tako, da se stikajo v nizu, ali kot objekte s skupnimi
konstrukcijskimi elementi, pri čemer pa ne smejo preseči dopustnih
velikosti posameznih vrst nezahtevnih oziroma enostavnih objektov. |
|
(6)
Nezahtevni in enostavni objekti, ki so dopustni na območju namenske rabe
prostora, opredeljenem kot kmetijska zemljišča (najboljša kmetijska
zemljišča, druga kmetijska zemljišča), so določeni v Prilogi 2 tega
odloka. Če zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnega zemljišča
na območju stavbnih zemljišč kmetije ni mogoče zgraditi nezahtevnega ali
enostavnega objekta iz skupine pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov,
se ob obstoječih objektih kmetije za potrebe dejavnosti kmetije dopušča
gradnjo teh objektov tudi na območju kmetijskih zemljišč (brez spremembe
namenske rabe prostora v stavbno zemljišče). |
|
(7) V
primeru izkazane potrebe postavitve kozolca kot kmetijskega objekta za
potrebe kmetije, kljub temu, da na območju občine pojavnost kozolca
praviloma ni prisotna, niti ni značilna za to okolje, je potrebno poleg
upoštevanja splošnih pogojev o odmikih, obliki in velikosti, smeri
slemena in obliki strehe, nagibu strehe, materialih in pri izvedbi
(kozolec je v tradicionalni gradnji lesena konstrukcija) upoštevati še
naslednje dodatne pogoje: |
-
pri
enojnem stegnjenem kozolcu, ki je namenjen zgolj sušenju, je
dopustno na eno stran, v delu dolžine kozolca, podaljšati streho
(kozolec s plaščem), za zaščito pred dežjem, snegom, vetrom;
|
-
vključitev kozolca v zunanji prostor mora biti smiselna: sušenje je
najbolj učinkovito, če je kozolec postavljen v smeri sever-jug in na
močno prepihni legi, v kolikor to dopušča oblika parcele,
oblikovanost terena in dostopnost;
|
-
vezani
kozolec je dopusten le na ravnem ali dokaj položnem terenu, kar mu
omogoča dobro prometno dostopnost s kmetijskimi stroji in vlačilci
in zato ni primeren na pobočju;
|
-
razmak
(razpon) pri vezanem kozolcu ne sme presegati razpona, ki kozolca ne
bi več uvrščal med konstrukcijsko nezahtevne objekte (statični
izračun - med 5,0 do 6,5 m);
|
-
na
kozolec, zgrajen na kmetijskih zemljiščih, ni dopustna namestitev
sončne elektrarne, ki bo imela izrazito negativen vpliv na podobo
kulturne krajine;
|
-
sončno
elektrarno (fotovoltaiko) je dopustno namestiti le na kozolec, ki je
zgrajen v sklopu kmetije oziroma kmetijskega gospodarstva;
|
-
na
kozolec, četudi ni v primarni funkciji, ni dopustno nameščati
reklamnih sporočil.
|
|
(8)
Nezahtevni in enostavni objekti, ki jih je dopustno graditi na območju
namenske rabe prostora, opredeljenem kot gozdna zemljišča, so: |
-
gozdna
cesta,
|
-
grajena gozdna vlaka,
|
-
obora
za rejo divjadi,
|
-
zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo,
|
-
vrtina
ali vodnjak, potrebna za raziskave,
|
-
čebelnjak,
|
-
gozdna
učna pot,
|
-
kolesarska steza,
|
-
planinska pot,
|
-
sprehajalna pot,
|
-
trimska steza,
|
-
drugi
objekti, določeni v Prilogi 2 tega odloka.
|
|
(9) Posegi
iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozdno
zemljišče ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije
gozdov, pred začetkom gradnje pa je potrebno pridobiti soglasje
pristojnega organa za upravljanje z gozdovi. |
|
(10) V naseljih in območjih razpršene
poselitve se čebelnjake praviloma postavlja na obrobju naselja oziroma
razpršene poselitve, vendar ne ob pašnikih, na katerih se pase živina.
Postavitev čebelnjaka znotraj naselij in površin razpršene poselitve ali
na lokacijah, na katerih bi čebele lahko ogrožale prebivalce, pešce in
ostali promet ob čebelnjaku, je dopustna ob izvedbi omilitvenih ukrepov
kot so zasaditve dreves ali visoke žive meje pred čebelnjaki, postavitev
drugačnih visokih ovir, ki jih morajo čebele nadletavati pri izletu iz
čebelnjaka in pri vračanju v čebelnjak. Na območjih kmetijskih zemljišč
je postavitev premičnega čebelnjaka dopustna pod pogojem, da se za
lokacijo postavitve čebelnjaka pridobi pozitivno mnenje strokovne
svetovalne službe za področje čebelarstva.
|
|
(11)
Oblikovanje urbane opreme mora upoštevati izhodišča, ki jih v skladu s
pridobljenimi enovitimi oblikovalskimi rešitvami predpiše občina.
|
|
(12)
Nezahtevni in enostavni objekti, ki ne presegajo 30 m2
tlorisne površine in so nižji od 3 m zaključene višine, morajo biti od
parcelne meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,5 m. Za
nezahtevne in enostavne objekte, ki so večji od navedenih velikosti,
veljajo enaki odmiki od parcelne meje zemljišča v drugem lastništvu kot
za druge objekte. Manjši odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od
navedenega odmika so dopustni ob soglasju lastnika zemljišča v drugem
lastništvu, od katerega bi objekt bil odmaknjen manj kot 1,5 m (overjena
pisna izjava). |
|
(13)
Ograje, ki so nezahtevni ali enostavni objekti, morajo biti od meje
sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 0,5 m. Pri živi meji, ki sicer ni
objekt, ima pa funkcijo ograje, je pri
zasaditvi potrebno upoštevati predvideno razrast in odmik, ki bo
omogočal vzdrževanje žive meje v polni razrasti po lastni parceli.
|
|
(14)
Dopustna je postavitev, zgraditev ali zasaditev ograj v manjšem odmiku
od meje sosednjih zemljišč ali po meji, če se lastniki sosednjih
zemljišč o tem pisno sporazumejo. |
|
(15) Ob
javni cesti zgornji rob ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v
polje preglednosti. Pred gradnjo oziroma postavitvijo ograje ob javni
cesti je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
|
|
(16)
Dopustne so ograje kot žive meje iz avtohtonih grmovnic, katerim je
dovoljeno dodati žično mrežo, ograje v obliki žične mreže ter druge
ograje, ki izhajajo iz tradicionalnih značilnosti arhitekturnih krajin
Ptuj in Lenart. Ograje je potrebno izvesti tako, da čim manj izstopajo v
prostoru. Ograje, ki imajo tudi funkcijo protihrupne zaščite, je
dopustno izvesti v masivni izvedbi, vendar je tako ograjo potrebno po
celi višini intenzivno ozeleniti. |
|
(17)
Nezahtevni in enostavni objekti, ki so v javnem interesu, so lahko
odmaknjeni 0,5 m ali več od parcel, ki so v drugem lastništvu. Ti
objekti so: pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče
ob vozišču ceste, pomožni cestni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste,
cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne
ograje). Odmiki teh objektov so lahko
tudi manjši od 0,5 m, če se strinjajo lastniki parcel, ki so v drugem
lastništvu. |
|
55.
člen |
(ostali
posegi, ki niso gradnja) |
|
(1) Vsa
ostala dela, ki niso gradnja, ampak v skladu predpisi pomenijo drugačen
poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim, kot so
agrarne operacije, krčitve gozda, izkoriščanje gramoza, raziskovanje
geotermičnega energetskega vira in drugih podzemnih energetskih virov,
urejanje poljskih in gozdnih poti, urejanje sezonskih parkirišč,
prostori za skladišče lesa ali enostavni oziroma nezahtevni objekti,
morajo upoštevati predpise o vrstah posegov v okolje, za katere je
potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti mnenje
pristojnega organa v kolikor so na zavarovanih območjih. |
|
(2)
Na območju Občine Juršinci ni
pridobivalnega prostora, za katerega bi država podelila rudarsko pravico
za izkoriščanje mineralnih surovin. V
primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih
lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno
namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s
podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega
prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s
površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Za namen izkoriščanja
mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski
načrt (OPPN). Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem
območju občine. |
|
(3) Posegi
morajo biti načrtovani sonaravno, s čim manjšimi vplivi na okolje.
Dopustni površinski izkopi ali nasutja ne smejo biti višji oziroma
globlji od 1,5 m. Krčitev gozda se sme izvesti s soglasjem pristojnega
organa s področja gozdarstva. |
|
(4)
Dopustna so odstopanja od določb prejšnjega odstavka, v kolikor to
dovoljujejo predpisi, ki urejajo področja posameznih prostorskih
dejavnosti. |
|
|
|
56.
člen |
(gradnja in vzdrževanje GJI) |
|
(1) GJI je
dopustno načrtovati, graditi, uporabljati in vzdrževati v skladu z
veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. |
|
(2) Posege
na GJI ter posege, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, je dopustno
izvajati le v skladu s predhodno pridobljenim soglasjem upravljavca
posamezne GJI. |
|
(3) Vodi
GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na
katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah
ni mogoč. |
|
(4) Ob
upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma
potekati v skupnih koridorjih, razen v primerih, ko obstoječi vodi niso
združeni v skupnem koridorju in jih pri rekonstrukciji posameznih
omrežij zaradi terenskih ali drugih razlogov ni mogoče združevati. Pri
poteku vodov GJI je potrebno upoštevati osnovne zahteve kota križanja in
varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi. |
|
(5) Vodi
in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da
je omogočeno priključevanje objektov posamezne EUP ter omogočeno njihovo
nemoteno delovanje in vzdrževanje. |
|
(6)
Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture
mora potekati usklajeno. Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih
vodov GJI je potrebno v okviru območja predvidenega posega načrtovati in
izvesti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so
zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov
neustrezni. |
|
(7) Vode
GJI v naseljih ter v območjih varstva kulturne dediščine je praviloma
potrebno izvesti podzemno, razen v primerih, ko je to v nasprotju z
varstvenimi režimi oziroma varstvenimi usmeritvami za ohranjanje
varovanih območij narave in kulturne dediščine. |
|
(8)
Linijsko GJI je potrebno načrtovati v skupnih infrastrukturnih
koridorjih, ki v najmanjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih
površin, rabo prostora, površinski pokrov in ne povzročajo večjih motenj
v vidnem dojemanju prostora, hkrati pa se morajo v največji možni meri
izogibati območjem kulturne dediščine, naravnih vrednot, pomembnejšim
delom ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij ter
prvinam, ki so pomembne za prepoznavnost kulturne krajine. |
|
57.
člen |
(gradnja in urejanje cestnega omrežja) |
|
(1)
Načrtovanje in gradnja novega ter vzdrževanje obstoječega prometnega
omrežja morajo potekati skladno s predpisi s področja prometa.
|
|
(2) Ceste
s pripadajočimi objekti in napravami je dopustno graditi in prenavljati: |
-
znotraj EUP prometne infrastrukture,
|
-
na
tistih površinah, namenjenih gradnji, kjer ni izključena gradnja
cest in njihovo prenavljanje.
|
Pri
prenovi obstoječih lokalnih cest izven predhodno navedenih območij je
dopustno posegati tudi na območja kmetijskih in gozdnih zemljišč. |
|
(3) V
območjih z namensko rabo površine cest in v skladu z določili tega
odloka tudi izven namenske rabe površine cest je dopustno graditi ceste
s pripadajočimi objekti in napravami, cestne priključke, poti za pešce
in kolesarje, parkirišča, bencinske servise ter zasajati in urejati
obcestno zelenje. |
|
(4) Dovozi
in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni v skladu s pogoji
pristojnega upravljavca ceste tako, da ne ovirajo prometa. V novih
ureditvah je potrebno težiti k skupnim priključkom za več objektov.
Priključevanje dovozov, nekategoriziranih cest, poljskih poti, gozdnih
cest na cestno GJI ne sme ogrožati prometne varnosti. |
|
(5) Nove
prometnice je potrebno načrtovati povezovalno, z obojestranskim
priključevanjem na obstoječe omrežje. V primeru nove slepo zaključene
ceste je potrebno na zaključku ceste zgraditi obračališče skladno s
predpisi. |
|
(6) V
varovalnih pasovih obstoječih cest so gradnje novih objektov in naprav
ter vzdrževalna dela v javno korist, s katerimi se spremeni zmogljivost
in velikost objekta, dopustna v skladu z določili tega odloka in ob
soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih v varovalnih pasovih
obstoječih cest je dopustno redno vzdrževanje objektov v skladu s tem
odlokom ali drugimi zakonskimi predpisi brez predhodnega soglasja
upravljavca ceste. |
|
(7) Javnim
cestam na območju občine se določijo minimalni prečni profili v skladu s
predpisi o gradnji in projektiranju cest. Pri določanju minimalnih
profilov javnih cest je potrebno v odvisnosti od prometnih obremenitev v
naseljih določiti tudi minimalne prečne profile za kolesarske steze in
hodnike za pešce. |
|
(8)
Odstopanja od minimalnih prečnih profilov javnih cest so dopustna v
mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja javnih cest na odsekih
cest, kjer: |
-
za
vzpostavitev minimalnega profila ni prostorskih možnosti,
|
-
je
vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih
sredstev,
|
-
ožji
profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost),
|
-
je z
ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima mogoče
doseči primerljive prometne cilje.
|
|
(9)
Kolesarske in sprehajalne poti je dopustno urejati tudi izven cestnih
teles, upoštevajoč prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč. Ob
javnih cestah je izven vozišča dopustno urejati avtobusna postajališča,
odstavne površine, izogibališča in počivališča. |
|
(10)
Omrežje pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti) se mora
navezovati na javne zelene površine, parke, igrišča, otroška igrišča,
trge, pomembnejše objekte. Omrežje pešpoti in kolesarskih povezav se
opremi z: |
1.
javno razsvetljavo (razen na
območju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni potrebna oziroma njena
namestitev ni skladna s smernicami in projektnimi pogoji posameznih
nosilcev urejanja prostora), |
2.
drevoredi oziroma drugo zasaditvijo
v skladu s širino posamezne prometnice, |
3.
razširitvami javnega prostora – s
počivališči, ki se uredijo kot peščene ali tlakovane površine,
opremljene z urbano opremo za sedenje in počitek (klopi in mize,
smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.), |
4.
drugo urbano opremo prostora
(usmerjevalne in informacijske table, obcestni stebri ali ograje za
preprečevanje vdora motornega prometa na te površine ipd.).
|
|
(11) Za
sprejemljivejše načrtovanje prometnih posegov v prostor in sanacijo
degradiranih prometnih površin je ob prometnih objektih potrebna
zasaditev z vegetacijo, pri čemer pa se zaradi vegetacije ne sme
zmanjšati prometna varnost. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja
izhodišča: |
1.
posek potrebnih gozdnih površin za
gradnjo prometnih objektov mora biti racionalen, obenem pa je potrebno
izvesti učinkovito sanacijo gozdnega roba, |
2.
prilagajanje značilnim
vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi vegetacije (navezava na
obstoječo, avtohtono vegetacijo – tako v vrstni sestavi kot v obliki), |
3.
oblikovanje v smislu optičnega
vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna
ozelenitev v območjih, kjer se prepleta in stika več cest – priključki,
rampe, deviacije), |
4.
zakrivanje pred neželenimi pogledi,
zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to
dopuščajo velikost prostora in njegove značilnosti, |
5.
obnova travniških površin v
območjih kmetijske rabe, da je možna njihova ponovna uporaba (na primer
zunanje brežine nasipov). |
|
(12)
Postajališča javnega potniškega prometa se uredi na območjih obstoječe
pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter
na območjih predvidenih novih pozidav in širitev naselij. Sočasno z
rekonstrukcijami in novogradnjami cestnega omrežja je potrebno
načrtovati in graditi tudi postajališča javnega potniškega prometa. |
|
58.
člen |
(gradnja in urejanje parkirnih mest in garaž) |
|
(1) Pri
novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoječih objektov je
potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest
(PM). Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (na primer na območjih
strnjene gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se PM
zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. PM se
zagotovi na parkirnih površinah, garažnih mestih ali v garažah v kletnih
in preostalih etažah. |
|
(2) Pri
večstanovanjskih stavbah je potrebno čim več PM zagotoviti v kleteh
stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se
ob stavbah ohranja več zelenih površin, kar prispeva k večji bivalni
kakovosti območja. |
|
(3) Pod
obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM,
ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme
zmanjšati. |
|
(4) PM
morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita
dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi je v
največji možni meri potrebno obsaditi z grmovnicami. Na parkirnih
ploščadih z več kot 5 PM je potrebno zasaditi drevesa. |
|
(5) PM in
garaže morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva,
ki odtekajo, je potrebno odstraniti na neškodljiv način. Garaže morajo
imeti možnost prezračevanja. |
|
(6) PM in
garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za
priklopnike teh motornih vozil je dopustno graditi le na območju
prometnih površin in na območju proizvodnih dejavnosti (tako na primer
njihova gradnja ni dopustna v stanovanjskih naseljih). |
|
(7) Če
podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj
debelo plast zemljine, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke
vegetacije, ali pa morajo imeti na strehi garaže urejeno javno površino,
odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno. |
|
(8)
Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene
tako, da je preprečeno vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
|
|
(9) Na
vseh javnih parkiriščih je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi
zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane
osebe: |
1.
za parkirne prostore z manj kot 50
mesti mora biti zagotovljeno najmanj eno parkirno mesto za invalide,
|
2.
za parkirne prostore do 400
parkirnih mest mora biti zagotovljenih parkirnih mest za invalide
v razmerju 1:50 (eno parkirno mesto za invalide na 50 parkirnih mest),
|
3.
za parkirne prostore z več kot 400
parkirnimi mesti mora biti zagotovljenih najmanj 8 parkirnih mest za
invalide, na vsakih 100 dodatnih parkirnih mest mora biti zagotovljeno 1
dodatno parkirno mesto za invalide. |
|
(10) Na
gradbenih parcelah javnih in večstanovanjskih stavb je potrebno
zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Število
parkirnih mest za kolesa in enosledna motorna vozila mora dosegati vsaj
20% parkirnih mest od skupnega števila parkirnih mest k posameznemu
objektu, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. |
|
(11)
Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena PM za zaposlene
in obiskovalce. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (na primer na
območjih strnjene gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli
stavbe, se PM zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih
površinah. |
|
(12) Če
posebni predpisi ne določajo drugače, je potrebno v skladu z namenom
objektov in obstoječih ali načrtovanih dejavnostih pri izračunu PM
upoštevati minimalna števila PM, podana v naslednji tabeli. |
|
Namembnost objekta, dejavnosti |
Število parkirnih mest (PM) |
Stanovanjske stavbe |
Enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe |
1-2 PM/stanovanjsko enoto |
Večstanovanjske stavbe |
1,5 PM/stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce |
Vinogradniški objekti |
1
PM/objekt |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, varna
hiša) |
1
PM/5postelj + 50% za obiskovalce |
Poslovno trgovske dejavnosti |
Pisarniški in upravni prostori ter druge storitve |
1
PM/30m2 neto površine |
Trgovine, trgovske hiše |
1
PM/30m2 korist. prodaj. povr., ne manj kot 2 PM |
Butiki, specializirane trgovine |
1
PM/50m2 korist. prodaj. povr., ne manj kot 4 PM |
Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne
dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, lekarna…) |
1
PM/30m2 neto površine, ne manj kot 2 PM |
Centralne dejavnosti |
Stavbe za kulturo in razvedrilo |
1
PM/5 sedežev |
Stavbe za opravljanje verskih obredov |
1
PM/20 sedežev |
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante) |
1
PM/30m2 neto površine, ne manj kot 2 PM |
Stavbe za izobraževanje – osnovne šole |
1
PM/30 učencev |
Stavbe za izobraževanje – otroški vrtec |
1
PM/20 otrok, najmanj 2 PM |
Športne dejavnosti |
|
Športne dvorane s prostori za gledalce |
1
PM/50m2 dvoranske površine + 1 PM/10 gledalcev |
Športna igrišča in naprave (za vadbo) |
1
PM/250m2 športnih površin |
Športna igrišča – igrišča za tenis |
4
PM/igrišče |
Javna zunanja kopališča |
1
PM/200-300m2 površine javnega kopališča |
Posebne dejavnosti |
|
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev |
1
PM/3 postelje + 1 PM/4 sedeže v restavraciji + 1 PM/2,5
zaposlenih |
Gostilne, restavracije, bari |
1PM/4-8 sedežev |
Proizvodne in obrtne dejavnosti |
Industrijske stavbe |
1
PM/50m2 neto površin |
Skladišča, industrijske prodajalne |
1
PM/80m2 neto površin |
Delavnice za servis motornih vozil |
6
PM/1 popravljalno mesto |
Avtopralnice |
3
PM/1 pralno mesto |
Drugo |
Pokopališča |
1
PM/500 m2, ne manj kot 10 PM |
|
59.
člen |
(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja) |
|
(1) Na
celotnem območju občine je potrebno zagotoviti izvajanje javne službe
vodooskrbe. Javno vodovodno omrežje mora zagotavljati oskrbo
prebivalstva s pitno vodo, za zadovoljevanje sanitarnih, tehnoloških in
drugih potreb ter za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno čim manj
koristiti pitno vodo in uporabiti druge vire vode. Zaradi zmanjšanja
uporabe pitne vode za sanitarne potrebe, zalivanje in podobno je za to
uporabo potrebno meteorne vode s streh stavb in utrjenih površin
zajemati v zbiralnike oziroma v zadrževalnike meteorne vode.
|
|
(2)
Obstoječi in predvideni objekti, v katerih mora biti zagotovljena
preskrba s pitno vodo, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v
skladu s predpisi občine in pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če
priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni
izvedljiva, je v skladu s soglasjem upravljavca vodovodnega omrežja
dopustna začasna ali trajna uporaba lastnih virov za oskrbo z vodo, kot
so skupinsko zajetje, lastno zajetje, kapnica, cisterna. |
|
(3) Za
zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od
terenskih razmer namestijo nadzemni ali podzemni hidranti. Hidranti
morajo biti praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1
m od utrjenih površin. |
|
(4)
Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki
ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno
delovanje sistema. |
|
(5) Na
območjih, kjer je predvidena gradnja nove prometne ali druge
infrastrukture, je potrebno predvideti dograditve oziroma obnove
(zamenjave) vodovodnega cevovoda. |
|
60.
člen |
(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
|
(1)
Kanalizacijsko omrežje mora zagotavljati odvajanje in čiščenje odpadnih
voda. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda mora biti načrtovano v skladu
s predpisi o vodah in v skladu s predpisi s področja varstva okolja.
|
|
(2)
Kanalizacija mora biti ločena za meteorno in za odpadno vodo.
Kanalizacija za odpadno vodo mora biti vodotesna. Kanalizacija za
meteorno vodo mora vključevati zbiralnike oziroma zadrževalnike
meteornih voda, iz katerih bo zbrano vodo možno uporabiti za zalivanje,
za potrebe požarne varnosti ipd. |
|
(3)
Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je izvedljiva
priključitev na kanalizacijsko omrežje za odpadne vode, morajo biti
priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisi občine in
pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. |
|
(4)
Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na
katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je potrebno odvajati v
male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in
greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu
javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Blato iz malih
čistilnih naprav in odpadno vodo iz greznic je potrebno odvažati na
centralno čistilno napravo. |
|
(5)
Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine
in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
|
|
(6)
Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih
parcelah ne smejo odtekati na sosednje gradbene parcele, temveč jih je
potrebno speljati v zbiralnike meteorne vode oziroma v zadrževalnike
meteorne vode. |
|
(7) Trase
in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati oziroma biti
postavljeni izven vozišča, kadar pa to ni mogoče, morajo biti jaški na
vozišču umeščeni izven kolesnic vozil. |
|
(8) Če
prostorske razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v
prostor v zadostni oddaljenosti od stanovanjskih površin in tako
umeščene v prostor, da bo izvedljiva razširitev oziroma nadgradnja
čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati predpisanim
vrednostim. |
|
(9) Pri
urejanju gnojišč, gnojiščnih jam, zbiralnikov gnojnice je potrebno
upoštevati veljavne predpise, ki urejajo to področje. |
|
(10)
Zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov je po
predpisih o vodah prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v
podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v
podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dopustno samo na
način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah in predpisi s
področja varstva okolja. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera,
ribnike, mlake, druge naravne vodne zbiralnike in v vodne zbiralnike, ki
so nastali zaradi odvzema zemljine ali izkoriščanja mineralnih surovin
ali drugih podobnih posegov, ni dopustno. |
|
(11)
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je potrebno
načrtovati tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan trenutni odtok
padavinskih voda z urbanih površin. Potrebno je predvideti zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne
plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki in podobni ukrepi).
|
|
(12) Če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, je
padavinske vode, ki niso zajete v zbiralnike oziroma v zadrževalnike
padavinske vode, potrebno prioritetno ponikati na lastni parceli.
Ponikovalnice morajo biti umeščene izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin gradbene parcele.
Če ponikanje ni
možno, je potrebno padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega
ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnje
načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in
erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni
ali plazovito ogroženi brežini je potrebno predvideti odvodnjo po
kanaletah ali drugače utrjenih odprtih odvodnih kanalih.
|
|
(13)
Odvajanje in čiščenje padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti
usklajeno s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju padavinskih
voda z javnih cest in emisije toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo. |
|
(14)
Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom v
kanalizacijsko omrežje očiščene do predpisane stopnje. |
|
61.
člen |
(zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
|
(1)
Komunalne odpadke je potrebno zbirati ločeno na mestu izvora. |
|
(2) Zbirno
mesto za komunalne odpadke mora biti na gradbeni parceli objekta,
kateremu pripada, lahko pa je tudi v objektu. Izjemoma je zbirno mesto
dopustno določiti na drugem ustreznem zemljišču, če zaradi omejitev
prostora ni mogoče zagotoviti odvoza odpadkov z lokacije objekta. Zbirno
mesto na drugem zemljišču mora biti izbrano v soglasju z izvajalcem
javne službe zbiranja odpadkov in v soglasju z lastnikom zemljišča, ne
sme pa biti izbrano na javni površini, razen v izjemnih primerih, ko ga
je zaradi omejitev prostora možno izbrati le na javni površini. |
|
(3)
Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna
in vidno čim manj opazna. |
|
(4) Za
ločeno zbiranje odpadkov morajo biti v skladu s predpisi na dobro
dostopnih in vidno neizpostavljenih mestih urejeni ekološki otoki
(zbiralnice ločenih frakcij). Praviloma so zbiralnice z zabojniki za
ločene frakcije postavljene na utrjenih površinah javnega značaja. |
|
(5)
Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij ter začasno hrambo
posameznih frakcij do rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno
uporabo, predelavo in odstranjevanje izvaja izvajalec javne službe v
zbirnem centru. Zbirni center je namenjen tudi zbiranju kosovnih
odpadkov in omejenemu zbiranju gradbenih odpadkov. V zbirnem centru se v
skladu s predpisi za to področje zbira tudi nevarne odpadke.
|
|
(6) Pri
umeščanju ureditev za zbiranje odpadkov v prostor je potrebno upoštevati
namembnost stičnih območij in površin. Ureditve za zbiranje odpadkov
morajo biti usklajene z ostalimi ureditvami javnih odprtih površin in ne
smejo biti vidno moteče. |
|
62.
člen |
(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja) |
|
(1)
Predvideno srednje in nizko napetostno omrežje v naseljih ter območjih
varovane naselbinske in krajinske dediščine mora biti v zemeljski
(kabelski) izvedbi. Odstopanja od predhodno zahtevane zemeljske izvedbe
so dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v
nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru oziroma z varstvenimi
usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Kablovode je
dopustno prosto polagati v zemljo, po potrebi pa se jih zaščiti s
predpisanimi cevmi. Kablovodi, ki potekajo pod povoznimi površinami,
morajo biti zaščiteni v obbetoniranih ceveh. V urbanih naseljih so
kablovodi elektroenergetskega omrežja praviloma združeni s koridorji
telekomunikacijskih omrežij, razen kadar to združevanje ni izvedljivo.
|
|
(2) Izven
območja naselja ter izven območij varovane naselbinske in krajinske
dediščine je gradnja elektroenergetskega omrežja dopustna tudi v
nadzemni izvedbi. |
|
(3)
Elektroenergetsko omrežje v nadzemni izvedbi ne sme potekati v območjih
pogledov z javnih površin na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
|
|
(4)
Elektroenergetsko omrežje je potrebno načrtovati in graditi tako, da:
|
1.
v čim manjši možni meri omejuje
obstoječe in načrtovane rabe v prostoru, |
2.
so izpolnjene zahteve glede mejnih
vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi.
|
|
(5) Nove
transformatorske postaje je možno graditi kot samostojne objekte ali v
sklopu drugih objektov ali v neposredni bližini drugih objektov. Na
območjih centralnih dejavnosti, večstanovanjske pozidave in na območjih
proizvodnih dejavnosti se transformatorske postaje praviloma umešča v
večje objekte, ki niso namenjeni bivanju. Pri umeščanju
transformatorskih postaj je potrebno upoštevati zahteve predpisov glede
elektromagnetnega sevanja in hrupa. Zagotoviti je potrebno ustrezen
dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Prosto stoječe
transformatorske postaje je potrebno v prostor umestiti tako, da bodo
čim manj opazne v prostoru. Priporočljivo je, da se njihovo vidno
izpostavljenost zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi
objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice,
delno zasutje in podobno. |
|
(6)
Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je
dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod
pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi
režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih
območij narave. Izven območij energetske infrastrukture lahko objekti in
naprave energetskega sistema, ki so umeščeni ob objektih, zasedejo
največ tako velik del površine gradbene parcele, da le-ta ne presega
površine, zasedene z objektom ali skupino objektov, ob katere se
umeščajo. Objekti in naprave energetskega sistema morajo biti tako
načrtovani, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali
skupino objektov, ob katere se umeščajo. |
|
(7) Pri
načrtovanju in gradnji javne razsvetljave je potrebno upoštevati
funkcijo in pomen posamezne površine in funkcijo okoliških objektov. Pri
tem se upoštevajo določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem
svetlobnega onesnaženja. |
|
(8) Pri
načrtovanju objektov za rabo obnovljivih virov energije (fotovoltaika,
biomasa, vodna energija, vetrna energija, geotermalna energija) in pri
načrtovanju drugih objektov, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na
kvaliteto prostora, okolja, je potrebno maksimalno poskrbeti za
učinkovitost izbranega sistema ter njegovo prostorsko, okoljsko in
družbeno sprejemljivost. |
|
(9) Pri
vseh novogradnjah objektov za daljinsko ogrevanje in pri obstoječih
kotlovnicah za daljinsko ogrevanje je potrebno preveriti možnost
soproizvodnje energije z odvajanjem v omrežje. |
|
(10) Vodne
zajezitve, namenjene proizvodnji električne energije, je potrebno
načrtovati tako, da v čim večji meri služijo tudi drugim namenom, zlasti
varstvu pred poplavami, namakanju kmetijskih zemljišč, turizmu in
rekreaciji. |
|
(11) Pri
načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne predpise
s področja elektroenergetike. |
|
(12) Za
vsako novo priključitev oziroma povečanje priključne moči si morajo
investitorji pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z njim
predpisane pogoje. |
|
(13) Za
potrebe izgradnje večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oziroma
industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je
potrebno izvesti raziskavo o možnostih napajanja z električno energijo. |
|
(14)
Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor je potrebno
načrtovati tako, da bodo v največji možni meri ohranjene značilne
naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne
značilnosti, ter da bo ohranjena vidnost naselij in značilnih vedut. |
|
63.
člen |
(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja) |
|
(1) Pri
načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega
omrežja je potrebno zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav
plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev
v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
(2)
Določila za posege ob oziroma na prenosnem plinovodnem omrežju: |
1. v
sklopu priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja za poseg v |
prostor,
si mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni
dokumentaciji; |
2. pred
tehničnim pregledom mora investitor pridobiti še izjavo o upoštevanju
projektnih pogojev in soglasja k projektnim rešitvam. |
|
64.
člen |
(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja) |
|
(1)
Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti
izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven
naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. |
|
(2)
Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav
radiotelevizijskih (RTV) oddajnikov in drugih oddajnikov
komunikacijskega omrežja je dopustna na način, ki ne prekinja teh
povezav. |
|
(3) Pri
načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne brezžične telefonije je
potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
|
1.
objekte in naprave mobilne
telefonije je dopustno umeščati na območja in v objekte, namenjene
trgovski, industrijski, komunalni in prometni dejavnosti, objekte in
naprave mobilne telefonije je dopustno postaviti na kmetijska in gozdna
zemljišča tako, da je čim manj okrnjena raba zemljišč oziroma njihova
proizvodna funkcija; |
2.
objekte in naprave brezžične
telefonije je praviloma potrebno umestiti na lokacije izven objektov in
območij kulturne dediščine, izjemoma je objekte in naprave mobilne
telefonije dopustno umestiti znotraj objektov in območij kulturne
dediščine, če se s posebno prostorsko in tehnično preveritvijo
variantnih rešitev izkaže, da s tem ne bi bile prizadete varovane
lastnosti dediščine; |
3.
objekte in naprave mobilne
telefonije je potrebno v čim večji meri umeščati v obstoječe ali
načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave; |
4.
pri umeščanju objektov in naprav
mobilne telefonije je potrebno izbirati lokacije, kjer bo objekt oziroma
naprava mobilne telefonije čim manj opazen (opazna) v prostoru; |
5.
objekte in naprave mobilne
telefonije je potrebno na izpostavljenih legah, območjih kulturne
dediščine, na območjih izjemne krajine in območjih krajinske
prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti v prostor na osnovi
prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne
kvalitete prostora čim manjši, prednostno pa jih je potrebno
umestiti v obstoječe objekte, vendar tako, da ne zmanjšujejo
njihovih vrednosti; |
6.
posebno pozornost je potrebno
nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, ki se morajo
prilagajati prevladujoči urbani oziroma arhitekturni in krajinski
tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in
anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe, stolpe ali druge dele
objektov) tako, da bodo ti objekti in naprave čim manj opazni v
prostoru. |
|
(4) Pri
vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega
telekomunikacijskega (TK) omrežja in predhodno pridobiti soglasje
upravljavca komunikacijskega omrežja k projektnim rešitvam. |
|
(5)
Obstoječe TK omrežje je potrebno pri poseganju v prostor ustrezno
zaščititi, prestaviti ali razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške
ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja,
zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije
investitor posega v prostor. Prav tako bremenijo investitorja stroški
odprave napak, ki bi nastale zaradi del, potrebnih zaradi posega v
prostor. Investitorja posega v prostor bremenijo tudi stroški zaradi
izpada prometa, ki bi pri tem nastali. Vsa dela v zvezi z zaščito in
prestavitvami v območje posega zajetih TK kablov izvede upravljavec
komunikacijskega omrežja oziroma služba, ki zanj opravlja ta dela.
|
|
(6) Pri
umeščanju objektov mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati
celovito in kvalitetno pokrivanje posameznih območij s komunikacijsko
dostopnostjo, tehnične predpise, ki veljajo za naprave mobilne
telefonije, in možnost uvajanja tehnološkega napredka
telekomunikacijskih tehnologij kot razvojnega potenciala lokalne
skupnosti. |
|
(7) Za
območja, ki se bodo opremljala s TK omrežjem, je potrebno izvesti
projekt TK priključkov posameznih objektov na TK omrežje. |
|
(8)
Investitor za objekte, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo
dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V
primeru kovinske dovodne omarice mora biti le-ta ozemljena na skupno
ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer
je omogočen 24 urni dostop. Notranjo TK inštalacijo se izvede s
tipiziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je izvedba notranje TK
inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri kateri se upošteva
minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v
notranji TK omarici (minimalnih dimenzij 350 x 400 x 120). V notranji TK
omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V) in
prezračevanje. |
|
(9) Pri
pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je
potrebno upoštevati, da se do posameznih stavb zgradi TK kabelsko
kanalizacijo naslednjih dimenzij: |
1.
po glavnih in stranskih prometnicah
v naselju vsaj dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški
dimenzije 1,2 m x 1,2 m x 1,2 m; |
2.
do posameznih objektov ena cev,
katere premer za poslovne stavbe znaša fi 110, za stanovanjske stavbe pa
premer znaša fi 50. |
Izvedba TK
kabelske kanalizacije mora omogočati možnost priklopa vseh objektov v
zazidavi. Prenosni medij se določi za vsako zazidavo posebej, glede na
potrebe investitorjev. |
|
65.
člen |
(posegi
v prostor v varovalnih pasovih obstoječe in predvidene GJI) |
|
(1)
Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno posegati
pod pogoji upravljavca GJI oziroma v katerih je pri pripravi tehnične
dokumentacije pred poseganjem v prostor potrebno pridobiti projektne
pogoje in soglasje k projektu, če posebni predpisi s področja posamezne
GJI ne določajo drugače, so: |
|
za ceste, merjeno od zunanjega
roba cestnega sveta |
varovalni pas |
-
regionalne ceste
-
lokalne ceste
-
javne poti
-
državne kolesarske steze
-
občinske kolesarske poti |
15
m
8
m
5
m
5
m
2
m |
za
elektroenergetske vode,
merjeno od osi daljnovoda ali osi kabelskega sistema oz. od
zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje, razdelilne
postaje ali transformatorske postaje |
varovalni pas |
-
nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivnih napetosti od 1 kV
do vključno 20 kV
-
podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do
vključno 20 kV
-
razdelilne postaje SN,
transformatorske postaje SN/0,4 kV |
10
m
1
m
2
m |
za
plinovode,
merjeno od osi voda na vsako stran |
varovalni pas |
-
prenosnega plinovoda
|
100 m |
za
ostale vode GJI, merjeno od osi voda |
varovalni pas |
-
vodovoda, kanalizacije,
telekomunikacijske vode, vključno s kabelskim razdelilnim
sistemom in druge vode, ki služijo določeni vrsti gospodarske
javne službe lokalnega pomena oz. so v javno korist (razen
priključkov nanje) |
3
m |
|
(2) Posegi
v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja
omrežja GJI. |
|
(3) Za
vsak poseg v varovalni pas je potrebno pridobiti soglasje upravljavca
GJI. |
|
(4) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV
je prepovedana gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv
material. Na parkiriščih pod daljnovodi je prepovedano parkiranje vozil,
ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. |
|
(5)
Obvezni najmanjši osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa
je 2 m, v primeru manjših odmikov pa so potrebne posebne tehnične
rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne
vode. |
|
(6)
Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če
leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt, v varovalnem pasu,
izdajajo upravljavci omrežij in objektov GJI. Gradnja oddajnikov v
razdalji 2,0 km od nadzorno-merilnega sprejemnika je dopustna le na
podlagi soglasja pristojnega organa za pošto in elektronske komunikacije
Republike Slovenije. |
|
(7)
Južni del občine Juršinci se nahaja
v vplivnem pasu letališča Moškanjci – Ptuj, zato je pri načrtovanju
posegov v prostor potrebno upoštevati omejitvene ravnine letališča
skladno s predpisi, ki urejajo področje letalstva. |
|
(8) Preko
območja občine Juršinci potekajo zračne poti, zato je pri graditvi,
postavljanju in zaznamovanju objektov potrebno upoštevati omejitve
zračnega prometa, ki ne dovoljuje gradnje: |
1.
v
krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča: objektov,
instalacij in naprav, ki so višji od 100 m ali višji od 30 m pa se
nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke
letališča; |
2.
izven kroga iz prejšnje točke: objektov, instalacij in naprav, ki so
višji od 30 metrov in stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se
vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov; |
3.
vseh objektov, instalacij in naprav, ki segajo več kot 100 metrov od
tal, ter daljnovodov, žičnic in podobnih objektov, ki so napeti nad
dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov; |
4.
ovir pod zračnimi potmi v katere štejejo tudi objekti in naprave zunaj
naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se
nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog,
visokonapetostnih vodov in podobno. |
|
(9) Pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno
pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa
je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
66.
člen |
(minimalna komunalna oprema in priključevanje objektov na GJI) |
|
(1)
Gradnja objektov (razen objektov GJI in nekaterih nezahtevnih oziroma
enostavnih objektov) je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih
zemljiščih ali gradbenih parcelah, določenih k obstoječim objektom.
|
|
(2) Ne
glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna
tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi
pogodbe komunalno opremljanje zemljišča izvaja skladno z določili
predpisov o graditvi objektov ali tako določa posebni predpis.
|
|
(3)
Minimalna komunalna opremljenost za gradnjo stanovanjske stavbe mora
zagotavljati: |
1.
oskrbo s pitno vodo: v primerih, ko
zaradi fizičnih ovir ni možna priključitev na javno vodovodno omrežje,
je dopustna na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja, začasna
ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo s pitno vodo; |
2.
električno energijo ali drugi
alternativni vir energije, ki zagotavlja možnost uporabe sodobnih
tehnologij v gospodinjstvu; |
3.
odvajanje odpadnih voda: v
primerih, ko ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, je
na podlagi soglasja upravljavca javnega omrežja za odvajanje in čiščenje
voda dopustna začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za odvajanje
odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica); |
4.
priključek na javno cestno omrežje.
|
|
(4) Enaka
opremljenost, kot je zahtevana v prejšnjem odstavku za stanovanjske
stavbe, mora biti zagotovljena tudi pri gradnji nestanovanjskih stavb, v
katerih občasno ali stalno bivajo ali delajo ljudje. |
|
(5) Če
nestanovanjska stavba na območju naselja ali izven naselja za normalno
obratovanje v namenjeni dejavnosti ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali
električne energije ali odvajanja odpadnih voda, takšne komunalne opreme
ni potrebno zahtevati v zagotavljanju minimalne komunalne opreme.
|
|
(6) Na
območjih, kjer ni izvedljiva priključitev na omrežja GJI, se za gradnjo
stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, v katerih občasno ali stalno
bivajo ali delajo ljudje, komunalno opremljenost zagotavlja z lastno
oskrbo (lastna oskrba s pitno vodo, lastna oskrba z električno ali drugo
energijo, lastno čiščenje odpadnih voda, zagotovljen mora biti
priključek na javno cesto). Če je možna priključitev na katero od
omrežij GJI, ki je v tretjem odstavku tega člena določeno kot minimalna
komunalna oprema, potem je za gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih
stavb, v katerih občasno ali stalno bivajo ali delajo ljudje,
priključitev na omrežje GJI obvezna. |
|
|
|
67.
člen |
(območja varstva kulturne dediščine) |
(1)
Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti
in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna
območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana
kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2)
Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem
načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). |
|
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in
prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali
zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu
samem (in situ). |
|
(4) Na
način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne
dediščine in prepoznavne značilnosti ter materialno substanco, ki so
nosilci vrednot, na objektih in območjih kulturne dediščine ni dopustna: |
-
gradnja novega objekta, vključno z dozidavo, nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta;
|
-
rekonstrukcija objekta.
|
|
(5)
Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne
dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. |
|
(6) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
|
(7)
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi pred gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov. |
|
(8) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi konkretnega
akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. |
|
(9) Za
varstvena območja kulturne dediščine veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih
območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi
režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi
varstvenih območij dediščine. |
|
(10) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dopustni. V primeru neskladja določb, tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so
navedeni v 69. členu tega odloka. |
|
(11) Za
posege v kulturni spomenik, posege v varstvena območja dediščine ter za
posege v registrirano nepremično dediščino in njihova vplivna območja je
potrebno pridobiti kulturovarstvene pogoje in kulturovarstveno soglasje. |
|
68.
člen |
(območja kulturnih spomenikov) |
|
(1)
Kulturni spomeniki se varujejo na podlagi predpisov o varstvu kulturne
dediščine in določb konkretnega akta o njegovi razglasitvi. |
|
(2) Za
kompleksne posege oziroma posege v strukturne elemente spomenika je
potrebno izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne
dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave
konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine. S kulturovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
|
69.
člen |
(poseganje v območja registrirane kulturne dediščine) |
|
(1)
Prepovedani so posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi
prizadeli varovane vrednote in prepoznavne značilnosti registrirane
kulturne dediščine. |
|
(2) V
registrirano kulturno dediščino je dopustno posegati z vzdrževalnimi,
sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta
na način, ki upošteva in ohranja njene varovane vrednote ter v skladu s
kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem ter določili konservatorskega
projekta za določeno dediščino. |
|
(3) Pri
stavbni registrirani kulturni dediščini je potrebno ohranjati varovane
vrednote, kot so: |
-
tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
|
-
gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
|
-
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in
naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni
detajli),
|
-
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora,
|
-
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
|
-
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih
– cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
|
-
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine),
|
-
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
|
|
(4) Pri
memorialni registrirani kulturni dediščini je potrebno ohranjati
varovane vrednote, kot so: |
-
avtentičnost lokacije,
|
-
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin,
|
-
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
|
|
(5) Pri
drugi registrirani kulturni dediščini je potrebno varovati varovane
vrednote, kot so: |
-
materialna substanca, ki je še ohranjena,
|
-
lokacija in prostorska pojavnost,
|
-
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
|
|
70.
člen |
(vplivna območja kulturne dediščine) |
|
(1) V
vplivnem območju kulturnega spomenika je potrebno upoštevati pravni
režim varstva, kot ga opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega
spomenika. |
|
(2) V
vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine je potrebno upoštevati
naslednji pravni režim varstva: |
1.
ohranjati je potrebno prostorsko
integriteto (celotnost, neokrnjenost), pričevalnost in dominantnost
dediščine, |
2.
prepovedane so ureditve in posegi,
ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali
materialno substanco kulturne dediščine. |
|
(3)
Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne
dediščine. |
|
71.
člen |
(območja registriranih arheoloških najdišč) |
|
(1) Pri
arheološki registrirani kulturni dediščini je potrebno varovati
arheološke ostaline in njihov vsebinski in prostorski kontekst.
Prepovedano je: |
1.
odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
2.
gospodarsko izkoriščati rudnine in kamnine, |
3.
postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno
in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen
kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega
najdišča. |
|
(2)
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
1.
če
ni možno najti drugih rešitev in |
2.
če
se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
|
|
|
72.
člen |
(ohranjanje narave) |
|
(1)
Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine.
Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s
posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z
določbami teh predpisov. |
|
(2) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in
pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko
pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter za ohranjanje
biotske raznovrstnosti. |
|
(3) Za
posege na območja ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in
soglasja pristojne službe za varstvo narave. |
|
|
|
73.
člen |
(trajnostna raba virov energije) |
|
(1) Pri
poseganju v prostor je potrebno zagotavljati vzdržno (trajnostno) rabo
naravnih virov in rabo energije v skladu z lokalnim energetskim
konceptom Občine Juršinci. |
(2) Kot
prioritete pri poseganju v prostor je potrebno izvajati: |
-
ukrepe
učinkovite rabe energije z energetsko varčno gradnjo,
|
-
energetsko sanacijo objektov in omrežij pri porabi energije v vseh
sektorjih porabe energije,
|
-
povečanje izrabe lokalnih obnovljivih virov (biomasa, sončna
energija, bioplin).
|
(3) Pri
novogradnji in prenovi je potrebno zagotoviti energetsko učinkovitost
objekta. Objekti morajo skladno z veljavnimi predpisi izpolnjevati
tehnične zahteve predpisanega energetskega standarda na področju
toplotne zaščite, ogrevanja, klimatizacije, priprave tople vode in
razsvetljave ter ostale pogoje predpisov, ki urejajo učinkovito rabo
energije v stavbah in zmanjšujejo
negativne vplive na okolje (onesnaženost zraka, ogrevanje okolice, druge
emisije.). |
|
(4)
Objekte je potrebno načrtovati s ciljem smotrne rabe energije, in sicer
z: |
-
izborom lokacije, orientacijo objektov in ustreznimi odmiki med
njimi, da bo omogočeno celoletno osončenje ter zagotovljeno
zmanjšanje potrebe po ogrevanju in umetnem hlajenju,
|
-
ustrezno zasnovo stavbne prostornine, z izborom gradiva in toplotno
zaščito stavb zagotavljati čim manjše izgube toplotne energije,
|
-
načrtovanjem smotrne razporeditve objektov zmanjševati stroške za
izgradnjo in obratovanje omrežij GJI,
|
-
energetsko sanacijo stavb pri prenovi zmanjševati porabo energije,
|
-
uporabo lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije
zmanjševati izgube energije pri prenosu in distribuciji,
|
-
upoštevanjem usmeritev lokalnega energetskega koncepta (v
nadaljevanju: LEK).
|
|
(5) Pri
graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2,
in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega
1000 m2 ter se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je
potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo
z energijo v skladu z veljavnimi predpisi s področja energetike. Študija
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna
sestavina projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Študijo izvedljivosti se izdela tudi za objekte v manjši kvadraturi, če
se tako odloči investitor. |
|
(6)
Skladno s sprejetim lokalnim energetskim konceptom bo Občina spodbujala
prednostno uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplote
in električne energije z visokim izkoristkom. |
|
74.
člen |
(varovanje zraka) |
|
(1) Pri
gradnji objektov, rekonstrukciji in spremembi namembnosti obstoječih
objektov je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka in
zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene vrednosti
emisij. |
|
(2) Pri
posameznih obstoječih virih, ki bi lahko povzročili občasno prekomerno
onesnaženje zraka, mora lastnik ali upravljavec obstoječega vira izvesti
ustrezno zaščito ali sanacijo, ki preprečuje prekomerno onesnaženje
zraka. |
|
(3)
Objekte, ki so lahko pomemben vir onesnaženja zraka, je dopustno
umeščati le v območja namenjena proizvodnim dejavnostim. |
|
(4) Pri
zasnovi nove zazidave je potrebno upoštevati tudi prevetrenost prostora
in spodbujati lokalno cirkulacijo zraka. |
|
(5) Za
zmanjšanje vpliva prometa na onesnaženost zraka je potrebno vsa večja
ciljna središča prometa ter vsa večja stanovanjska območja medsebojno
povezati z javnim potniškim prometom. |
|
75.
člen |
(varstvo voda) |
|
(1) Rabo
in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na
varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna
zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne
poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem
voda, ohranjanje naravnih procesov ter naravnega ravnovesja vodnih in
obvodnih ekosistemov. |
|
(2) Pri
načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je potrebno predvideti čim
manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno
z vodotokom, je potrebno tako načrtovati
potek trase, da le-ta ne posega na priobalno zemljišče vodotoka. Manjši
odmiki od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer
so prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana
obstoječa stabilnost brežin vodotokov. |
|
(3)
Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti
načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge
vodotoka. |
|
(4) Za
gradnjo na vodovarstvenih območjih zajetij pitne vode je potrebno
pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na
vodovarstvena območja je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na
ta območja. |
|
(5) Vse
obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in posegi v
prostor, ki niso v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na
vodovarstvenem območju. |
|
(6) Za
zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo je potrebno varovati vse
obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbujati varčno in
smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih
virov je dopustno umeščati dejavnosti na območja najmanjše ranljivosti s
takšnimi tehnološkimi prilagoditvami, ki zagotavljajo ohranjanje
kakovosti in količine podzemnih voda. Poselitev je dopustno načrtovati
tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo
prebivalcev s pitno vodo. Na vododeficitarna območja je dopustno
umeščati le dejavnosti, ki v delovnem procesu ne potrebujejo velikih
količin vode ali pa je umestitev dejavnosti z večjo porabo vode na to
območje upravičena iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih
vidikov. |
|
(7) Med
rekreacijska območja na vodah se lahko uvrsti območja, kjer je mogoče
urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer
rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine. |
|
(8)
Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za
namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in
varstvo voda. |
|
(9) Pri
poseganju v prostor je potrebno upoštevati varovalni pas priobalnih
zemljišč, ki je pri vodotokih 1. reda (Pesnica) v naseljih širok 15 m od
meje vodnega zemljišča, izven naselij pa 40 m od meje vodnega zemljišča,
pri vodotokih 2. reda (ostali vodotoki) pa je širok 5 m od meje vodnega
zemljišča. Poseganje v prostor na vodnem in priobalnem zemljišču ni
dopustno, razen za izjeme v skladu s predpisi s področja upravljanja
voda. |
|
(10) Na
vodotokih 1. reda zunaj območij naselij je na priobalnem zemljišču v
tlorisni širini od 15 m od meje vodnega zemljišča do zunanje meje
priobalnega zemljišča dopustna gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih
objektov na podlagi vodnega soglasja, če ni s predpisom, izdanim na
podlagi Zakona o vodah, določeno drugače. |
|
(11) Na
obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem
zemljišču, je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali
nadomestna gradnja, pod pogojem, da: |
-
se s
tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
|
-
se s
tem ne poslabšuje stanja voda,
|
-
je
omogočeno izvajanje javnih služb,
|
-
se s
tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
|
-
to ni
v nasprotju s cilji upravljanja z vodami,
|
-
se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje.
|
|
(12) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja ali bi onemogočili obstoj in razmnoževanje
vodnih ter obvodnih organizmov. Na priobalnih zemljiščih je prepovedano
gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. |
|
(13) Pri
načrtovanju v območju vodnih zemljišč je potrebno upoštevati obstoječo
in načrtovano izrabo voda ter varstvena območja po predpisih o vodah. |
|
(14) Pri
načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih
zemljišč je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
-
prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je
potrebno umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno
prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču
ohranjata nepozidanost in javna dostopnost;
|
-
z
ureditvami ni dopustno povzročiti poslabšanja stanja voda in vodnega
režima;
|
-
retenzijske sposobnosti območij je potrebno ohranjati in
zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev;
|
-
ko je
izkazan javni interes, je zmanjšanje obsega retenzijskih površin ali
spreminjanje vodnega režima dopustno ob ustrezni nadomestitvi teh
površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne
poslabšujeta vodni režim in stanje voda;
|
-
premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču je
potrebno načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da
se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim;
|
-
za
vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na
vodni režim ali stanje voda, je potrebno v skladu z veljavnimi
predpisi o vodah pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni
organ.
|
|
(15) Vodno
soglasje je potrebno pridobiti za: |
-
poseg
na vodnem ali priobalnem zemljišču,
|
-
poseg,
ki je potreben za izvajanje javnih služb po predpisih o vodah,
|
-
poseg,
ki je potreben za izvajanje vodne pravice,
|
-
poseg
na varstvenih in ogroženih območjih,
|
-
poseg
zaradi odvajanja odpadnih voda,
|
-
poseg,
kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje
vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik,
|
-
hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo,
rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva
na vodni režim.
|
|
(16) V
primerih, ko gre za gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero je
potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev
objektov, in vodno soglasje na podlagi veljavnih predpisov o vodah, mora
investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno
soglasje. |
|
(17) V
primerih, ko gre za posege v prostor, za katere ni potrebno pridobiti
gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa
potrebno pridobiti vodno soglasje na podlagi veljavnih predpisov o
vodah, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v
prostor, pred začetkom izvajanja posega pridobiti pogoje, ki se nanašajo
na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih in
obvodnih ekosistemov ter na obstoječe vodne pravice drugih oseb in jih
upoštevati in izpolniti pri načrtovanju in izvedbi posegov. Če to
zahtevajo veljavni predpisi o vodah, je vodno soglasje potrebno
pridobiti tudi za druge posege v prostor. |
|
(18) Če
gre za gradnjo na vodovarstvenem območju, je potrebno upoštevati
veljavne varstvene predpise o vodovarstvenem območju, pri izdelavi
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo zahtevnih in
manj zahtevnih objektov in pri vlogi za pridobitev vodnega soglasja za
gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov pa je potrebno dosledno
upoštevati predpise o gradnjah na vodovarstvenih območjih, katere je
dopustno izvesti samo na podlagi vodnega soglasja in predpisane
dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja. |
|
(19) Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Ohraniti je
potrebno obstoječe retenzijske površine, vse ureditve pa morajo biti
načrtovane tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. Na vseh
območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. |
|
(20) Na
erozijskem območju je prepovedano poseganje v prostor na način, ki
pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
kot je: |
-
ogoljevanje površin,
|
-
krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč
in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače
varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
|
-
zasipavanje izvirov,
|
-
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih,
|
-
omejevanje pretoka hudourniških voda,
|
-
pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
|
-
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
|
-
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
|
-
vlačenje lesa,
|
-
odvzemanje naplavin z dna in brežin,
razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge.
|
|
(21) Na plazljivem območju so prepovedani posegi v zemljišče, zaradi
katerih bi se sproščalo gibanje hribin ali drugače ogrozila stabilnost
zemljišča, kot so: |
-
zadrževanje voda in drugi posegi, ki bi povečali zamakanje zemljišč
in dvig podzemne vode ter s tem pospešili plazenje zemljišč (na
primer ureditev teras),
|
-
izvajanje zemeljskih del, ki bi dodatno obremenjevala zemljišče ali
razbremenjevala podnožje zemljišča, kot sta krčenje in večja obnova
gozdnih sestojev in grmovne vegetacije, kar bi pospešilo plazenje
zemljišč.
|
|
(22) Za
vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin
ali podzemnih voda je potrebno pridobiti vodno pravico na podlagi
vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami veljavnih
predpisov o vodah. |
|
(23)
Dopustno je izkoriščanje vod za oskrbne, gospodarske in
turistično-rekreacijske namene, pri izkoriščanju pa je potrebno
zagotavljati varstvo voda v smislu trajne ohranitve kemijskega in
ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju
izkoriščanja vod je potrebno naravne procese, ki lahko ogrožajo
poselitev in človekove dejavnosti, upoštevati kot obvezno omejitev v
prostoru. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih ni dopustno
načrtovati prostorskih ureditev in dejavnosti, ki bi pospešile to
delovanje (poplave, erozijo, plazove). Območja, kjer ni bivališč ali
gospodarskih dejavnosti, je potrebno prepustiti naravni dinamiki. |
|
(24) Za
odvzem vode je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja ali pravice po
veljavnih predpisih o vodah. Za izvedbo dopustnih posegov na vodnem ali
priobalnem zemljišču v upravljanju pristojnega organa Republike
Slovenije je potrebna predhodna pridobitev služnostne ali stavbne
pravice. |
|
(25) Vodno
infrastrukturo je dopustno uporabljati tudi za druge namene, če to ni v
nasprotju ali ne omejuje izvajanja dejavnosti, zaradi katere je bila
zgrajena, in če to ni v nasprotju z drugimi določili tega odloka, za
uporabo vodne infrastrukture za druge namene pa je potrebno pridobiti
soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami. |
|
(26) V
primeru gradnje oziroma poseganja v bližino obstoječih objektov merske
mreže za spremljanje stanja in kakovosti (monitoring) podzemnih voda je
potrebno upoštevati naslednje določbe: |
-
prepovedana je kakršnakoli gradnja v polmeru 5 m od objekta merske
mreže,
|
-
preprečiti je potrebno vplive na gladino in kakovost podzemnih voda,
|
-
v
bližini merskega objekta ni dopustno spreminjati infiltracijskih
lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugim
poseganjem v prostor,
|
-
odvodnjavanje v bližini posameznega objekta merske mreže je potrebno
urediti tako, da so izključeni vplivi površinskih vod (zatekanje),
|
-
zagotovljen mora biti neoviran dostop do objektov merske mreže.
|
|
(27) V
zemljišče ni dopustno posegati z ureditvami, ki bi povzročile gibanje
hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča, kot so: |
-
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi
lahko pospešili zamakanje zemljišč,
|
-
posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode,
|
-
izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča,
|
-
krčenje in večja obnova gozdnih sestojev in grmovne vegetacije, ki
pospešujeta plazenje zemljišč.
|
|
(28) Pred
poseganjem v prostor na plazljivih in erozijskih območjih, ki so
prikazana v Prikazu stanja prostora, si je potrebno pridobiti ustrezno
strokovno geološko statično mnenje o sprejemljivosti poseganja v
prostor. |
|
76.
člen |
(varstvo tal ter kmetijskih zemljišč) |
|
(1) Pri
gradnji objektov je potrebno zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in
deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za izboljšanje
kmetijskih zemljišč ali za urejanje objektov. |
|
(2) Z
namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev
obdelave je na območjih kmetijskih zemljišč dopustno izvajati agrarne
operacije, s katerimi se spreminja prostor (arondacije,
komasacije in melioracije; v sklopu melioracij osuševanje,
namakanje in agromelioracije, ki spreminjajo prostor – to so zlasti
ureditve teras, izboljšanje dostopov na kmetijska zemljišča). Agrarne
operacije morajo biti izvedene v skladu s pogoji pristojnih nosilcev
urejanja prostora in na okolju prijazen način tako, da se med
kmetijskimi zemljišči ohranjajo žive meje, gozdni otoki, vodna telesa.
Za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč je na območju kmetijskih
zemljišč dopustna gradnja vodnih zadrževalnikov. |
|
(3) Na
območjih kmetijskih zemljišč, kjer primanjkuje živih mej ali pa jih
sploh ni, je potrebno na novo vzpostaviti žive meje zaradi zmanjšanja
negativnega vpliva vetra, zmanjšanja erozije vetra, zmanjšanja
padavinskega izpiranja ogoljenih površin in zaradi ponovne vzpostavitve
življenjskih prostorov opraševalcev kulturnih rastlin in naravnih
sovražnikov škodljivcev kulturnih rastlin. |
|
(4)
Na območju kmetijskih zemljišč je dopustno izvajati: |
1.
omrežja naslednje gospodarske javne
infrastrukture: cevovodi za pitno vodo, odpadno vodo, tehnološko vodo,
cevovodi za toplo vodo, paro, stisnjen zrak, elektroenergetski vodi,
komunikacijski vodi, plinovodi, naftovodi; za vso predhodno navedeno GJI
v tej točki je na območju kmetijskih zemljišč dopustno izvajati
pripadajoče objekte omrežja GJI ter priključke na omrežja GJI; |
2.
rekonstrukcije lokalnih cest in
javnih poti; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana
rekonstrukcija ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne
infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti
zaradi rekonstrukcije lokalne ceste; |
3.
ureditve za potrebe varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z oporami za mreže proti toči; |
4.
začasne objekte: kiosk oziroma
tipski zabojnik, pomol (vstopno – izstopno mesto za pristajanje in
kratkotrajni privez čolnov), odprti sezonski gostinski vrt (posebej
urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata), pokriti prostor z
napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom
(sestavljen iz montažnih elementov), cirkus (če so šotor in drugi
objekti montažni), začasna tribuna za igralce na prostem, objekti,
namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi; |
5.
smučišče, vključno z začasno
postavljenimi montažnimi vlečnicami; |
6.
nezahtevne in enostavne objekte,
določene v Prilogi 2 tega odloka; |
7.
premični čebelnjak, pomožna
kmetijsko – gozdarska oprema (brajda, klopotec, kol, količek, žična
opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo prosti ptičem, obora,
ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljska pot,
premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža.
|
|
(5)
Postavitev pomožnih kmetijsko – gozdarskih (nezahtevnih in enostavnih)
objektov na območju kmetijskih zemljišč je dopustna skladno s Prilogo 2
in pod pogojem, da bo tak objekt služil namenu kmetijske dejavnosti ter: |
-
da na območju stavbnih zemljišč
kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnega zemljišča
takšnega objekta ni mogoče zgraditi; |
-
da je zagotovljena funkcionalna
povezanost s kmetijo in objekt od obstoječe pozidave ni oddaljen več kot
30 m. |
|
(6) Izven
v prejšnjem odstavku navedenega 30 m pasu je v skladu s Prilogo 2 na
kmetijskih zemljiščih dopustno graditi pomožne kmetijsko-gozdarske
objekte (nezahtevne ali enostavne objekte) kot so: premični
čebelnjaki, zavetišča kot nadstrešnico za drobnico, lovske preže,
krmišča, kozolci, rastlinjaki, vodni zbiralniki, vrtina ali vodnjak za
namakanje kmetijskih površin. |
|
(7)
Sprememba namembnosti pomožnih kmetijsko - gozdarskih objektov navedenih
v tem členu v manj zahtevni objekt ali zahtevni objekt, ki bi služil
kmetijski proizvodnji ali v drugi nekmetijski objekt brez predhodne
spremembe namenske rabe prostora ni dopustna. |
|
77.
člen |
(varstvo gozdov) |
|
(1) V
večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo, so
dopustni posegi le v primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti. V
večnamenskih gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo pa so poleg
posegov, ki so nujni in zanje ni drugih možnosti, dopustni tudi posegi,
ki dopolnjujejo načrtovano rabo gozda in gozdnega prostora v skladu s
poudarjeno socialno funkcijo. |
|
(2) V
prostoru z majhnim deležem gozda je potrebno objekte linijske
infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim
zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. |
|
(3) Pri
gradnji prometnic, zavarovanih z ograjami,
je potrebno zagotoviti prehode za divjad na mestih, kjer potekajo
stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov
skupaj s projektantom določi pristojni strokovni organ za lovstvo v
sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave in v sodelovanju z
lovskimi organizacijami. |
|
(4)
Investitor oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega v
prostor omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih zemljišč
pod enakimi pogoji, kot so veljali pred posegom. |
|
(5) Posegi
v gozdni prostor morajo biti izvedeni tako, da je povzročena minimalna
škoda na gozdnem rastju in gozdnih tleh. |
|
(6) Pri
poseganju v gozd je ostanke posekane gozdne vegetacije (štori, veje) ter
odvečni odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, prepovedano odlagati
v gozdu, dopustno ga je vkopati v zasip ali odložiti na urejene deponije
odpadnega materiala. |
|
(7) Po
končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi
gradnje, na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih tleh ter na gozdnih
poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer
je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje. |
|
(8)
Krčitev gozda na gradbeni parceli, ki posega v dejansko rabo gozda, je
dopustna šele po pridobitvi dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno
dovoljenje) in po predhodni označitvi dreves za krčitev ter
evidentiranju poseka, ki ga opravi pristojni organ za urejanje gozdov
oziroma za gospodarjenje z gozdovi. |
|
(9) Pri
poseku in spravilu lesa je potrebno upoštevati veljavne predpisa s tega
področja. |
|
(10) Na
območju naselij in v njihovi neposredni bližini je potrebno obseg
gozdnih površin ohraniti v največji možni meri ter jih zajeti v zeleni
sistem naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
|
(11)
Ograditev posameznih delov gozda ni dopustna, razen v primerih, ki so
določeni s predpisi o gozdovih. |
|
12)
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to
predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
|
(13)
Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor je potrebno
načrtovati tako, da bodo v največji možni meri ohranjene značilne
naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne
značilnosti, ter da bo ohranjena vidnost naselij in značilnih vedut.
|
|
(14) Pri
izbiri najprimernejšega izmed alternativnih predlogov je potrebno pri
vseh posegih v gozdove poleg predhodno navedenih kriterijev upoštevati
tudi kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter
kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij.
|
|
(15) Pri
gospodarjenju z gozdom je potrebno upoštevati: |
-
sečnja
drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti je dopustno izvajati
izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca septembra do
konca meseca februarja naslednjega leta,
|
-
suha
drevesa in drevesna dupla je potrebno ohranjati povsod tam, kjer s
puščanjem oslabelih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev
in bolezni – drevesne vrste, kjer obstaja nevarnost širjenja, so:
smreka, kostanj, brest,
|
-
ohranjati je potrebno plodonosne drevesne in grmovne vrste,
|
-
ohranjati je potrebno gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na
zaščito bregov pred erozijo,
|
-
pri
poseku je potrebno očistiti struge vodotokov,
|
-
potrebno je zagotavljati naravno pestrost,
|
-
če se
izvede krčitev na golo, jo je potrebno takoj oziroma še v letu
krčitve sanirati na način, da se osnuje nova zarast.
|
|
(16) Na
površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v
primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za
kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno
uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki v tem odloku urejajo
kmetijska zemljišča. |
|
78.
člen |
(varstvo pred hrupom) |
|
(1)
Varstvo pred hrupom je potrebno izvajati na podlagi občutljivosti
posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora.
Območja varstva pred hrupom v spodnji preglednici so določena v skladu s
predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
|
območja in površine podrobnejše namenske rabe
stopnja
varstva pred hrupom |
I. stopnja |
II. stopnja |
III. stopnja |
IV.
stopnja
|
S
– območja stanovanj |
|
|
x |
|
|
SS
– stanovanjske površine |
|
x |
|
|
|
SK
– površine podeželskega naselja |
|
|
x |
|
|
SB
– stanovanjske površine za posebne namene |
|
x |
|
|
C
– območja centralnih dejavnosti |
|
|
x |
|
|
CU
– osrednja območja centralnih dejavnosti |
|
|
x |
|
I
– območja proizvodnih dejavnosti |
|
|
|
x |
|
IK
– površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
|
|
|
x |
Z-
območja zelenih površin |
|
|
x |
|
|
ZS
–površine za oddih, rekreacijo in šport |
|
|
x |
|
|
ZD
– druge zelene površine |
|
|
x |
|
|
ZK
- pokopališča |
|
|
x |
|
P
– območja prometnih površin |
|
|
|
x |
|
PC
– površine cest |
|
|
|
x |
|
PO
– ostale prometne površine |
|
|
|
x |
O
– območja okoljske infrastrukture |
|
|
|
x |
A
– površine razpršene poselitve |
|
|
x |
|
|
Av - površine razpršene poselitve namenjene gradnji
vinogradniških objektov |
|
|
x |
|
K1- najboljša kmetijska zemljišča |
|
|
|
x |
K2
- druga kmetijska zemljišča |
|
|
|
x |
G
– gozdna zemljišča |
|
|
|
x |
V
– površinske vode |
|
|
x |
|
|
VC
– celinske vode |
|
|
x |
|
|
VI
– območje vodne infrastrukture |
|
|
|
x |
|
(2) Za
javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na
prostem je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
|
|
(3) Nove
gradnje, rekonstrukcije objektov ali spremenjena namembnost v obstoječih
objektih ne smejo povzročiti prekomerne obremenitve s hrupom. |
|
(4) Pri
novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih
objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je potrebno vse
posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih
ukrepov zaradi prometa na cesti. |
|
79.
člen |
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) |
|
(1) Nov
poseg v prostor, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ali rekonstrukcija
obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne
sme povzročiti čezmernih obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
|
(2) Za
posege v prostor, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno
izdelati oceno vplivov na okolje. Dopustna je izvedba tistih posegov v
prostor, za katere je iz ocene vplivov na okolje mogoče nedvoumno
zaključiti, da pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo
presegale s predpisi dovoljenih vrednosti. |
|
(3) V
spodnji razpredelnici so v skladu s predpisi o elektromagnetnem sevanju
glede na namensko rabo zemljišč določena območja varstva pred sevanjem.
|
|
območja in površine podrobnejše namenske rabe
stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem |
I. stopnja |
II. stopnja |
S
– območja stanovanj |
x |
|
|
SS
– stanovanjske površine |
x |
|
|
SK
– površine podeželskega naselja |
x |
|
|
SB
– stanovanjske površine za posebne namene |
x |
|
C
– območja centralnih dejavnosti |
x |
|
|
CU
– osrednja območja centralnih dejavnosti |
x |
|
I
– območja proizvodnih dejavnosti |
|
x |
|
IK
– površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
x |
|
Z-
območja zelenih površin |
x |
|
|
ZS
–površine za oddih, rekreacijo in šport |
x |
|
|
ZD
– druge zelene površine |
x |
|
|
ZK
- pokopališča |
x |
|
P
– območja prometnih površin |
|
x |
|
PC
– površine cest |
|
x |
|
PO
– ostale prometne površine |
|
x |
O
– območja okoljske infrastrukture |
|
x |
A
– površine razpršene poselitve |
x |
|
|
Av - površine razpršene poselitve namenjene gradnji
vinogradniških objektov |
x |
|
K1- najboljša kmetijska zemljišča |
|
x |
K2
- druga kmetijska zemljišča |
|
x |
G
– gozdna zemljišča |
|
x |
V
– površinske vode |
|
x |
|
VC
– celinske vode |
|
x |
|
VI
– območje vodne infrastrukture |
|
x |
|
(4) II.
stopnja varstva pred sevanjem velja tudi za površine, ki so namenjene
javnemu cestnemu prometu, pa se nahajajo znotraj območja, za katerega je
sicer določena I. stopnja varstva. |
|
(5) V
območjih, v katerih mora biti zagotovljena I. stopnja varstva pred
elektromagnetnim sevanjem, morajo biti na nivoju tal naslednji odmiki
posegov od obstoječih in načrtovanih virov elektromagnetnega sevanja (v
odvisnosti od oblike daljnovoda in razdelilnih postaj): |
-
daljnovod napetosti 400 kV: od 42 do 46 m,
|
-
daljnovod napetosti 220 kV: od 18 do 24 m,
|
-
daljnovod napetosti 110 kV: od 11 do 14 m,
|
-
enak
odmik v odvisnosti od vstopne napetosti je potrebno upoštevati tudi
pri razdelilnih transformatorskih postajah iz prenosnega v
distribucijsko omrežje,
|
-
pri
omrežjih in objektih nižjih napetosti odmik za zagotavljanje I.
stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem ni potreben.
|
|
80.
člen |
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) |
|
(1) Pri
osvetljevanju objektov je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjševanje
emisije svetlobe v okolje, da bodo zagotovljene emisije pod mejno
vrednostjo, ki jih določajo predpisi s področja varstva pred svetlobnim
onesnaženjem okolja, vključno z upoštevanjem načina osvetljevanja,
uporabe svetil, moči osvetlitve, načrtovanja, gradnje in obnavljanja
razsvetljave, omejitev in prepovedi, ki so določene s temi predpisi. |
|
(2) Letna
poraba vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo
javnih cest in drugih javnih površin in so v upravljanju občine,
izračunana na prebivalca v občini, ne sme presegati predpisanih mejnih
vrednosti. |
|
(3) Zaradi
negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti
poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji,
netopirji) je osvetljevanje območij potrebno načrtovati tako, da bo
svetloba časovno omejena in prostorsko usmerjena prosti tlom.
Osvetljevanje se izvede s svetlobnimi telesi, ki so v skladu z
veljavnimi predpisi o varstvu pred svetlobnim onesnaževanjem. |
|
(4)
Objektov v območjih ohranjanja narave ni dopustno osvetljevati, razen v
primerih, ko je to potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi. |
|
81.
člen |
(osvetlitev, osončenje in kakovost bivanja) |
|
(1)
Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi
hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s
predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb
in stanovanj. |
|
(2)
Obstoječim in novim stavbam je potrebno v naslednjih bivalnih prostorih:
dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba:
zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega
zahoda najmanj 1 uro na dan 21. december in najmanj 3 ure dnevno na dan
21. marec oziroma 21. september. |
|
|
|
82.
člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo
za območje s potresno nevarnostjo VII. Stopnje po EMS lestvici oziroma s
projektnim pospeškom tal(g) 0,125. Na celotnem območju občine je
potrebno upoštevati standarde za projektiranje potresno odpornih
konstrukcij. |
|
(2) V
ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma
dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem
povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora. |
|
(3) Na
ogroženih območjih je potrebno omogočiti varne življenjske razmere s
sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s
stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo
življenje ali njegove materialne dobrine. |
|
(4) Vse
zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru
naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in
reševanja. |
|
(5) Pri
graditvi objektov in pri urejanju prostora je potrebno upoštevati
prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je
potrebno zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in
med objekti, z intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi
površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za
gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. |
|
(6) Na
območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na
omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, je potrebno
zagotoviti požarne bazene in druge ustrezne ureditve. |
|
(7)
Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska
vozila morajo ustrezati predpisanim standardom. |
|
(8) V
območjih velike požarne ogroženosti gozdov ni dopustno načrtovati
dejavnosti in prostorskih ureditev, ki bi pomenile dodatno tveganje za
življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo. |
|
(9) Na
območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je potrebno prostorske
ureditve načrtovati tako, da bodo izključene verižne nesreče,
izključeni, zmanjšani ali zadržani prenosi začetih izrednih dogodkov,
zmanjšane posledice v primeru nesreč in omogočeno uspešno ukrepanje v
okviru zaščite in reševanja. Zato je potrebno zagotavljati ustrezne
odmike med dejavnostmi oziroma objekti. |
|
(10) V
projektni dokumentaciji je za objekte na potencialnih območjih požarne
ogroženosti potrebno opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so
povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno
nevarnih snovi in tehnoloških postopkov in z možnostjo širjenja požara
na morebitna sosednja poselitvena območja ter opredeliti ukrepe varstva
pred požarom. |
|
(11) Za
objekte, za katere je potrebno skladno s predpisi izdelati študijo
požarne varnosti, je treba v sklopu izdelave projektne dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati študijo požarne varnosti. |
|
(12) Za
zmanjševanje ogroženosti naselij zaradi naravnih in drugih nesreč je
potrebno: |
1.
v delih naselij, ogroženih zaradi
naravnih in drugih nesreč, preprečevati razvoj dejavnosti, ki bi
povečevale ogroženost prostora, |
2.
sanirati objekte in naprave, da
bodo v dobrem stanju in s tem nenevarni za okolico, |
3.
zagotavljati varnost pred požari in
poskrbeti za ustrezne količine vode za gašenje, |
4.
zagotavljati varstvo pred
škodljivim delovanjem voda, |
5.
za obstoječa poselitvena območja na
ogroženih območjih zagotavljati izvedbo ustreznih varnostnih ukrepov
oziroma opuščati obstoječo neustrezno rabo.
|
|
83.
člen |
(
varstvo pred poplavami) |
|
(1)
Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s
predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je
sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav z dodanimi
podatki o poplavnih dogodkih. |
|
(2) Občina Juršinci ima izdelane karte poplavne nevarnosti ter karte
razredov poplavne nevarnosti za območje naselij Gabrnik in Juršinci ob
potoku Krka. Predvideni protipoplavni omilitveni ukrepi so prikazani na
karti 4:
''Prikaz
območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture''
izvedbenega dela OPN. |
|
(3) Na
poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in
določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih
ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis,
ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti
na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se
ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven
njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov
v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z
načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene
ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati
pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. |
|
(4) Ne
glede na razred poplavne nevarnosti je na obstoječih objektih dopustno
vzdrževanje objektov in rekonstrukcije po predpisih o graditvi objektov,
ki bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti objekta ter
odstranitev objekta. |
|
(5) Na
poplavnem območju, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni, so dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela ter
spremembe namembnosti na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne
vplivajo na vodni režim in stanje voda. |
|
(6) Ne
glede na določbe tretjega in petega odstavka tega člena so na poplavnem
območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu
pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih
dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. |
|
(7)
Strokovne podlage za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo
za posamezna hidrografska območja v okviru priprave občinskega
podrobnega prostorskega načrta. Občinski podrobni prostorski načrt se
pripravi za hidrografsko območje na tretji ravni v skladu s predpisi o
vodah. |
|
(8) Za vsak poseg v poplavno območje je potrebno pridobiti soglasje
pristojne službe za upravljanje in varstvo voda. |
|
(9) Seznam EUP, kjer se pojavljajo poplave ter razredi poplavne
nevarnosti: |
EUP |
Karta razredov poplavne nevarnosti |
Opozorilna karta poplav z dodanimi podatki poplavnih
dogodkov
|
velika |
srednja |
majhna |
preostala |
|
GR01 |
|
|
|
|
x |
JU02 |
|
x |
x |
x |
|
JU04 |
|
|
|
|
x |
JU05 |
|
|
x |
x |
|
JU06 |
|
|
x |
x |
|
JU07 |
|
x |
x |
x |
|
JU08 |
|
x |
x |
x |
|
JU11 |
|
|
|
x |
|
JU12 |
|
|
|
x |
|
JU15 |
|
x |
x |
x |
|
GA01 |
|
x |
x |
x |
|
GA01-1 |
|
|
x |
x |
|
MO02 |
|
|
|
|
x |
SJ01 |
|
x |
x |
x |
x |
PJ01 |
|
|
|
|
x |
|
(10) Za
zagotavljanje večje poplavne varnosti obstoječim objektom je skladno s
poplavno študijo potrebno: |
1.
zgraditi protipoplavna zidova v
dolžini cca. 55 m in 65 m za zaščito treh objektov v naselju Juršinci; |
2.
zagotoviti poplavno varnost
občinske stavbe ter gospodarskega objekta (parc. št. 41/27, k.o.
Juršinci) z izvedbo pasivnih ukrepov protipoplavnega zavarovanja; |
3.
zgraditi protipoplavni zid v
dolžini cca. 70 m za zaščito gasilskega doma v naselju Gabrnik;
|
4.
zagotoviti poplavno varnost treh
stanovanjskih objektov (parc. št. 783/1 in 870/1, k.o. Gabrnik) z
izvedbo pasivnih ukrepov protipoplavnega zavarovanja; |
5.
zagotoviti večjo poplavno varnost s
čiščenjem brežin potoka Krka in njenega levega pritoka; |
6.
zamenjava v obstoječem stanju
poddimenzioniranih prepustov v profilih P106 in P114 z novimi
premostitvami, ki naj ne segajo v območje struge; |
7.
dvig pritličnega nivoja
stanovanjskih objektov v delu EUP JU05 na koto + 0,80 m nad terenom. |
|
(11)
Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno
podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova
celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora
prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte
razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje. |
|
|
|
84.
člen |
(stanovanjska območja) |
|
(1)
Območja stanovanj (S) so v osnovni namenski rabi prostora opredeljena
kot stavbna zemljišča in so namenjena bivanju ter spremljajočim
dejavnostim. |
|
Podrobna namenska raba |
SK - površine podeželskega naselja
namenjene bivanju in površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi |
EUP |
dolinska naselja:
GA01, GA01-1, GR01, JU04, JU05, JU08, JU14, MO01, ZA01
slemenska naselja:
BO01, DR01, DR02, GA02, GD01, HL01, KU01, KU02, JU17, JU18,
RO01, SA01, SA02, SE01, ZA02 |
Dopustna vrsta objektov |
1.
dopustne vrste objektov
glede na namen objektov skladno s Prilogo 1,
2.
nezahtevni in enostavni
objekti skladno s Prilogo 2. |
Dopustne dejavnosti |
1.
Dopustne spremljajoče
dejavnosti v območjih naselij so dejavnosti osnovnega
šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok,
trgovske, poslovne, uslužnostno obrtne, turistične, upravne
dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev
ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega
okolja in prispevajo k bolj racionalni rabi površin.
2.
Dopustno je prepletanje
bivanja, spremljajočih dejavnosti in površin kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a.
ustrezna velikost
gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine za
nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi
površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev,
zaposlenih in obiskovalcev objekta;
b.
neposredna navezanost
na javno cestno omrežje;
c.
vsi vplivi dejavnosti
na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti
posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno
okolje;
d.
pri spremljajočih
trgovskih, gostinskih, turističnih, predelovalnih, gradbenih
in storitvenih dejavnostih je površina prostorov za te
dejavnosti omejena na 150 m2 BTP;
-
obstoječe dejavnosti lahko odstopajo od površine
določene v prejšnji točki, povečanje prostorov za
širitev obstoječih dejavnosti pa je dopustno le pod
pogojem, da so izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji
za takšno dejavnost, sprememba kategorije iz obrtne v
proizvodno dejavnost ni dopustna;
f.
za izvajanje
dopolnilne dejavnosti na kmetiji je dopustna večja površina
prostorov kot 150 m2, razen za nove objekte in
naprave energetskih sistemov za proizvodnjo energije iz
obnovljivih virov za lastno uporabo ali dopolnilno dejavnost
na kmetiji, katerih površina mora biti manjša od skupne
površine objekta oziroma objektov, ob katere se umeščajo;
g.
površina spremljajočih
dejavnosti se prilagaja potrebam, ki izhajajo iz obstoječega
stanja in načrtovanih razvojnih potreb;
h.
med dopustnimi
dejavnostmi izven občinskega središča imajo prednost
dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom;
i.
dopustno je
spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem
objektu v vrste objektov, opredeljene v Prilogi 1 in Prilogi
2. |
Dopustna izraba |
1.
Faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji, je:
a.
pri kmetijah do
vrednosti 0,3, dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če
so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi, varnosti dostopa in
drugim pogojem;
b.
pri stanovanjskih in
drugih stavbah do vrednosti 0,4, dopustno pa je povečanje do
vrednosti 0,6, če so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi,
varnosti dostopa in drugim pogojem.
2.
Faktor izrabe parcele,
namenjene gradnji, je:
a.
pri kmetijah do
vrednosti 0,6 z možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje je
odvisno od povečave faktorja zazidanosti);
b.
pri stanovanjskih in
drugih stavbah do vrednosti 0,8 z možnostjo povečanja do 1,2
(povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti). |
Merila in pogoji za velikost in oblikovanje |
1.
1. Etažnost objektov:
a.
v slemenskih naseljih
(K) + P + (M) s kolenčnim zidom do 1 m;
b.
v dolinskih naseljih
do največ (K) + P + (1N) s kolenčnim zidom do 0,2 m.
2.
Oblikovanje objektov:
a.
v slemenskih naseljih
je streha objektov obvezna simetrična dvokapnica, naklon
strehe 35° - 45°;
b.
v dolinskih naseljih so
poleg simetrične dvokapnice dopustne tudi druge oblike
streh: štirikapne strehe (pri katerih pa se streha ne sme
zaključiti v eni točki (konici), temveč mora streha imeti
sleme), trikapne strehe, zložene strehe pri tlorisno razviti
zasnovi, pri objektih z etažnostjo (K) + P + 1N je zahtevan
nižji nagib streh, in sicer od 25° - 35°. |
Druga merila in pogoji |
1. Pri objektih z arhitekturno tipiko iztegnjenega doma (v
obliki črke I, L, T ali U) morajo biti posamezni deli
objekta po namembnosti ločeni s protipožarnimi zidovi.
2.
V EUP GA01-1 je pri
umeščanju novih objektov potrebno upoštevati:
a.
nakazano gradbeno
linijo, ki jo tvorijo obstoječi objekti na parc. št. 550/4,
550/5, 550/8 ter 783/3 vse k.o. Mostje. Gradbene parcele je
potrebno oblikovati funkcionalno z upoštevanjem potreb
ureditve prometnic in obvodnih površin ter tako da so
zagotovljeni pogoji za priključitev objektov na gji, da je
zagotovljen dostop do parcele ter zagotovljeno ustrezno
število parkirnih mest znotraj gradbene parcele.
b.
Oblikovanje objektov
naj izhaja iz interpretacije tradicionalnih oblik, volumnov
in detajlov, ki bo poleg estetskih kvalitet upoštevala
načela funkcionalnosti ter princip uporabniku ter okolju
prijazne in energetsko učinkovite gradnje.
c.
Etažnost stanovanjskih
objektov: (K) + P + (M) do (K) + P + (1N), pri čemer naj ne
presegajo gabaritov stavb v soseščini ter spoštujejo
gabarite celotnega naselja in kvalitetne poglede na
dominante naselja.
d.
Strehe objektov naj
bodo v naklonu 35-45 stopinj, s tlorisi, ki so vzporedni z
regionalno cesto.
e.
Dosledno je potrebno
upoštevati določbe 83. člena ( varstvo pred poplavami).
3.
Umeščanje
vinogradniških objektov je dopustno le v slemenskih
naseljih. Prostorski izvedbeni pogoji za velikost in
oblikovanje vinogradniških objektov ter drugi pogoji so
enaki kot v območju razpršene poselitve in so določeni v 89.
členu tega odloka. Prav tako je v slemenskih naseljih
dopustna sprememba nenaseljenih stanovanjskih hiš v
počitniške hiše.
4.
Na območju kmetijskih
zemljišč znotraj slemenskih naselij se (brez spremembe
namenske rabe prostora v stavbno zemljišče) dopušča gradnjo
nezahtevnega ali enostavnega objekta iz skupine pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov (skladno z Prilogo 2), v
kolikor teh objektov na območju stavbnih zemljišč kmetije,
zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnega zemljišča,
ni mogoče zgraditi. |
|
|
Podrobna namenska raba |
SS - stanovanjske površine
namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi |
EUP |
JU07 |
Dopustna vrsta objektov |
1.
dopustne vrste objektov
glede na namen objektov skladno s Prilogo 1,
2.
nezahtevni in enostavni
objekti skladno s Prilogo 2. |
Dopustne dejavnosti |
1.
Med dopustnimi
spremljajočimi dejavnostmi so dejavnosti osnovnega šolstva,
zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, trgovske,
poslovne, uslužnostno obrtne, turistične, upravne,
dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev
ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega
okolja in prispevajo k bolj racionalni rabi površin
(dejavnosti na domu) ter njihove umestitve ni mogoče
zagotoviti v območju obstoječih centralnih dejavnosti.
2.
Dopustno je prepletanje
bivanja in spremljajočih dejavnosti, če so izpolnjeni
naslednji pogoji:
a.
ustrezna velikost
gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine za
nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi
površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev,
zaposlenih in obiskovalcev objekta;
b.
neposredna navezanost
na prometno infrastrukturo;
c.
vsi vplivi dejavnosti
na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti
posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno
okolje;
d.
pri spremljajočih
trgovskih, gostinskih, turističnih, predelovalnih, gradbenih
in storitvenih dejavnostih je uporabna površina prostorov za
te dejavnosti omejena na 150 m2;
e.
dopustno je
spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem
objektu v vrste objektov, opredeljene v Prilogi 1 in Prilogi
2;
f.
30% BTP vsakega
stanovanjskega objekta v območju je lahko namenjeno mirnim
poslovnim dejavnostim. Delež obstoječih in predvidenih
spremljajočih dejavnosti v EUP pa ne sme preseči 40% vseh
BTP. |
Dopustna izraba |
1.
Faktor zazidanosti je
največ do vrednosti Fz=0,4, faktor izrabe stavbne parcele
največ vrednosti Fi=1,2 . |
Druga merila in pogoji |
1.
Znotraj EUP je potrebno
zagotoviti izgradnjo gospodarske javne infrastrukture z
ureditvijo uličnega sistema in povezav na sosednja območja
ter izgradnjo peš in kolesarskih poti s spremljajočo urbano
opremo ter na mestih križanj poti umestiti ureditve kot so
drevored, posamično drevo kot dominanta, urbana oprema.
2.
Urediti je potrebno
obvodne površine ter zagotoviti ločevalni pas med
stanovanjskimi in infrastrukturi namenjenimi površinami
(regionalna cesta, območje čistilne naprave).
3.
Gradbene parcele je
potrebno oblikovati funkcionalno z upoštevanjem potreb
ureditve prometnic, obvodnih površin in drugih odprtih
javnih površin ter tako da so zagotovljeni pogoji za
priključitev objektov na gji, da je zagotovljen dostop do
parcele ter zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest
znotraj gradbene parcele.
4.
Elementi poenotenja
odmikov in celostnega oblikovanja se glede na lego
obstoječih objektov zagotovijo z regulacijskimi črtami, ki
so primarno vezane na odmike od javnih prometnic in
vodotokov.
5.
Oblikovanje objektov
naj izhaja iz interpretacije tradicionalnih oblik, volumnov
in detajlov, ki bo poleg estetskih kvalitet upoštevala
načela funkcionalnosti ter princip uporabniku ter okolju
prijazne in energetsko učinkovite gradnje.
6.
Etažnost stanovanjskih
objektov: (K) + P + (M) do (K) + P + (1N), pri čemer naj ne
presegajo gabaritov stavb v soseščini ter spoštujejo
gabarite celotnega naselja in kvalitetne poglede na
dominante naselja;
7.
Strehe objektov naj
bodo v naklonu 35-45 stopinj, s tlorisi, ki so vzporedni ali
pravokotni na ulice. |
|
|
Podrobna namenska raba |
SB - površine namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju
različnih skupin prebivalstva |
EUP |
JU03 |
Dopustna vrsta objektov |
1.
dopustne vrste objektov
glede na namen objektov skladno s Prilogo 1,
2.
nezahtevni in
enostavni objekti skladno s Prilogo 2. |
Druga merila in pogoji |
1. Dopustno je programsko in prostorsko urejanje dostopnosti
do bližnjih območij centralnih in športnorekreacijskih
površin, dograjevanje gospodarske javne infrastrukture,
urejanje zelenih površin ter sprehajalnih in kolesarskih
poti ter nameščanje ustrezne urbane opreme.
2. Ohranjati je potrebno sosednje zelene odprte površine ter
vedute na naselje in značilno krajino.
3. V območju naj se vzdržuje obstoječi stavbni fond,
dopustna pa je dograditev gospodarske javne infrastrukture z
ureditvijo javne poti kot sprehajalne in kolesarske poti, z
ustrezno urbano upremo in drevoredno zasaditvijo. |
|
85.
člen |
(območja centralnih dejavnosti) |
|
(1)
Območja centralnih dejavnosti (C) so v osnovni namenski rabi prostora
opredeljena kot stavbna zemljišča in so namenjena oskrbnim, storitvenim
in družbenim dejavnostim ter bivanju. Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za ta območja so navedeni v spodnji preglednici: |
|
Podrobna namenska raba |
CU - osrednja območja centralnih dejavnosti,
kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre
pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih,
vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih
dejavnosti ter bivanje |
EUP |
JU01, JU01-1, JU02 |
Dopustna vrsta objektov |
1.
dopustne vrste objektov
glede na namen objektov skladno s Prilogo 1,
2.
nezahtevni in enostavni
objekti skladno s Prilogo 2. |
Dopustne dejavnosti |
1.
Zaradi zagotavljanja
vitalnosti, privlačnosti in programske pestrosti območja
centralnih dejavnosti je dopustno:
-
vertikalno mešanje dejavnosti (po etažah istega
objekta),
-
horizontalno nizanje dejavnosti (ob trgu, prometnici),
-
združevanje dejavnosti po območjih (izobraževanje,
vzgoja, šport, kultura, uprava…).
2 .Dopustno je prepletanje dejavnosti, če so izpolnjeni
naslednji pogoji:
a.
ustrezna velikost
gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine za
nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi
površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev,
zaposlenih in obiskovalcev objekta;
b.
neposredna navezanost
na prometno infrastrukturo;
c.
vsi vplivi dejavnosti
na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti
posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno
okolje;
d.
pri spremljajočih
trgovskih, gostinskih, turističnih, predelovalnih, gradbenih
in storitvenih dejavnostih je površina prostorov za te
dejavnosti omejena na 150 m2 BTP;
e.
obstoječe dejavnosti
lahko odstopajo od površine določene v prejšnji točki,
povečanje prostorov za širitev obstoječih dejavnosti pa je
dopustno le pod pogojem, da so izpolnjeni prostorski in
okoljski pogoji za takšno dejavnost, sprememba kategorije oz
obrtne v proizvodno dejavnost ni dopustna;
f.
površina spremljajočih
dejavnosti se prilagaja potrebam, ki izhajajo iz obstoječega
stanja in načrtovanih razvojnih potreb;
g.
dopustno je
spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem
objektu v vrste objektov, opredeljene v Prilogi 1 in Prilogi
2. |
Dopustna izraba |
1.
Faktor zazidanosti je največ do vrednosti Fz=0,6, faktor
izrabe stavbne parcele največ vrednosti Fi=1,6 . |
Merila in pogoji za oblikovanje |
1.
Pri oblikovanju
zahtevnejših objektov, namenjenih trgovskim, oskrbnim,
storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim,
izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim,
katerim je lahko dodano tudi bivanje, je dopustno odstopanje
v smislu modernejšega oblikovalskega pristopa (nakloni
streh, barva fasad in kritine) tako da oblika teh objektov
poudarja ali kakovostno nadgrajuje obstoječe arhitekturne in
urbanistične značilnosti naselja ali dela naselja ter
upošteva tehnične zahteve pri posameznih dejavnostih.
2.
Pri umeščanju stavb v
prostor je potrebno dosledno upoštevati regulacijske črte ob
javnem prostoru.
3.
V območjih centralnih
dejavnosti je potrebno urediti zelene površine v javni rabi
in jih, z ozirom na funkcijo posameznega dela zelenih
površin, ustrezno oblikovati ter skrbeti za njihovo redno
vzdrževanje.
4.
Pri poseganju v prostor
je potrebno upoštevati, da se prostorske ureditve, objekte
in programe načrtuje in izvaja z upoštevanjem javnega
interesa in kot del celostne podobe in vedut naselja.
Zunanje površine se načrtno oblikuje z jasno poudarjenimi
dostopi do javnih objektov in ustrezno urbano opremo. Vmesne
odprte prostore je potrebno oblikovati kot sistem ploščadi,
ki so vozlišča programov in peš, kolesarskih ter drugih
javnih povezav naselja. |
Druga merila in pogoji |
V EUP JU01-1 ni predvideno bistveno povečanje zazidanosti.
Ureditve in morebitne dozidave morajo biti podrejene
potrebam za javno korist in programom centralnih dejavnosti,
ki so združljivi z dejavnostjo vzgoje in izobraževanja
(osnovna šola, vrtec). Površine območja so primarno
namenjene urejanju odprtih površin in funkcionalnim
zaokrožitvam obstoječih objektov za namene vzgoje,
izobraževanja, kulture, prostočasnih dejavnosti in
prireditvam. |
|
86.
člen |
(površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo) |
|
(1)
Območja proizvodnih dejavnosti (I) so v osnovni namenski rabi prostora
opredeljena kot stavbna zemljišča in so pretežno namenjena
industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim
dejavnostim. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za ta območja so
navedeni v spodnji preglednici: |
|
Podrobna namenska raba |
IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo,
namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo
rastlin ali rejo živali |
EUP |
del JU08, del SJ01-6,
SJ01-7, SJ01-8 ter
del SJ01-9 |
Dopustna vrsta objektov |
1.
dopustne vrste objektov
glede na namen objektov skladno s Prilogo 1,
2.
nezahtevni in enostavni
objekti skladno s Prilogo 2. |
Dopustne dejavnosti |
1.
V EUP SJ01-6, SJ01-7,
SJ01-8, SJ01-9, v katerih se izvaja dejavnost intenzivne
vzreje živali v farmskih objektih, so kot spremljajoče
dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno dejavnost dopustne
dejavnosti obdelave, skladiščenja in prodaje pridelkov,
manjše obrtne dejavnosti, ki vzdržujejo osnovno proizvodnjo
ter komunalne in energetske dejavnosti (tudi proizvodnja
energije kot spremljajoč proizvodni proces s postavitvijo
sončnih celic na strehe objektov in na neizrabljene talne
površine, odlaganje odpadkov in stranskih proizvodov, če
niso moteči za okolje).
2.
V delu EUP JU08, v
katerem se izvaja dejavnost intenzivne vzgoje rastlin v
vrtnarskih objektih, rastlinjakih ali plastenjakih, so kot
spremljajoče dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno dejavnost
dopustne dejavnosti obdelave, skladiščenja in prodaje
pridelkov, manjše obrtne dejavnosti, ki vzdržujejo osnovno
proizvodnjo ter komunalne in energetske dejavnosti
(črpališča, manjše čistilne naprave, odlaganje odpadkov in
stranskih proizvodov, če niso moteči za okolje, trafo
postaje in druge energetske ureditve ali objekti v primeru
večje potrebe po energiji za ogrevanje).
3.
V EUP SJ01-6 (del s
PNRP IK), SJ01-7, SJ01-8, SJ01-9 (del s PNRP IK) ter JU08
(del s PNRP IK) ni dopustno umestiti bivanja, spremljajočih
dejavnosti bivanja in dejavnosti, ki bi ogrožala varnost
ljudi in premoženja. |
Dopustna izraba |
1.
Faktor zazidanosti je
največ do vrednosti Fz=0,8, faktor izrabe pa se zaradi
enostavnih objektov lahko poveča do vrednosti Fi=0,9.
2.
Zagotoviti je potrebno
najmanj 10% zelenih in manipulativnih površin. |
Merila in pogoji za oblikovanje |
1.
Zaradi izvajanja
tehnološkega procesa so dopustni tehnološki objekti večjih
tlorisnih dimenzij, pri katerih dolžina nekajkrat presega
višino, oblikovanje takšnih objektov mora biti prilagojeno
značilnostim prostora z dodatnimi horizontalnimi poudarki
ali vertikalnimi prekinitvenimi poudarki, da se zmanjša vtis
obsežnosti ali vtis postavljanja prostorskih pregrad.
2.
Objekte, ki so zaradi
tehnoloških zahtev izrazito višji (stoječi silosi, visoki
odzračevalniki), je potrebno kakovostno oblikovati kot
prepoznavne prostorske poudarke oziroma točke identifikacije
prostora.
3.
Pri objektih za
intenzivno vzrejo živali hlevi je dopustna dvokapna streha z
minimalnim naklonom 12° v enem nivoju ali lomljena
simetrična dvokapnica v dveh nivojih, s kritino primerno
naklonu strehe (tudi pokritje s sončnimi celicami ali
sončnimi zbiralniki kot strešno kritino), dopustna širina
objektov je do 25m, razmerje stranic pa lahko presega
predpisano razmerje 1:3, ki je značilno za tradicionalno
gradnjo iztegnjenih domov v kulturni krajini.
4.
Barva fasade, tekstura
in barva kritine mora biti v naravnih barvnih odtenkih, ki
ne izstopajo iz okolja.
5.
Oblikovanje in členitev
fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni v
celotnem kompleksu.
6.
Objekti za intenzivno
vzgojo rastlin v naselju (v EUP JU08) ne smejo presegati
višine sosednjih objektov, oblikovanje konstrukcije pa mora
upoštevati tradicionalno oblikovanje objektov, dopustno je
oblikovanje strešnega dela konstrukcije kot enokapne,
dvokapne, ravne ali polokrogle oblike. |
Druga merila in pogoji |
1.
1. Pri objektih, ki so
lahko vir negativnih vplivov na okolje, je potrebno
upoštevati ukrepe za zmanjšanje emisij. Hleve za rejo živali
je potrebno opremiti tako, da bodo izpusti iz prezračevalnih
naprav hleva urejeni preko streh, da je doseženo čim večje
razredčenje onesnaženega zraka. Gnojišče je potrebno
umestiti v čim večji oddaljenosti od sosednjih objektov
oziroma tako, da je med sosednjimi objekti in gnojiščem
hlev.
2.
Na robovih območij je
potrebno zagotoviti vegetacijski pas, ki zmanjšuje vizualno
izpostavljenost grajenih struktur.
3.
Velikost parcele,
namenjene gradnji, mora omogočati normalno obratovanje in
vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi
potrebami, razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem
zemljišču. |
|
87.
člen |
(območja zelenih površin) |
|
(1)
Območja zelenih površin (Z) so v osnovni namenski rabi prostora
opredeljena kot stavbna zemljišča in so namenjena preživljanju prostega
časa, predvsem pa rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi
kakovosti bivanja. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za ta območja so
navedeni v spodnji preglednici: |
|
Podrobna namenska raba |
ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport
namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem |
EUP |
deli JU09, deli SJ01-01, SJ01-02, SJ01-4 |
Dopustna vrsta objektov |
1.
dopustne vrste objektov
glede na namen objektov skladno s Prilogo 1,
2.
nezahtevni in enostavni
objekti skladno s Prilogo 2. |
Dopustne dejavnosti ter druga merila in pogoji |
1.
V EUP JU09 je na površinah ZS dopustna izobraževalna,
športna in rekreacijska dejavnost s spremljajočimi
dejavnostmi, ki so potrebne za izvajanje teh dejavnosti
(klubska dejavnost, slačilnice, sanitarni prostori, prostor
za gledalce (tribune), parkirne površine, ureditev piknik
prostora in postavitev urbane opreme), niso pa dopustne
gostinske, trgovske in ostale poslovne dejavnosti, namenjene
javnosti.
2.
V EUP JU09 so na površinah ZS dopustni naslednji posegi in
ureditve:
a.
urejanje odprtih javnih
površin, obvodne ureditve, postavitev urbane opreme,
ureditev glavnih robnih in prečnih poti v območju;
b.
gradnja in posodobitve
gospodarske javne infrastrukture, s potmi in urejenim
parkiranjem, povezave na sosednja območja, vključno z
urejanjem peš, kolesarskih in sprehajalnih poti;
c.
objekti za potrebe
športnorekreacijskih programov območja ter vzdrževalna dela
na obstoječih objektih.
3.
Na stavbnih zemljiščih z namensko rabo prostora ZS v EUP
SJ01-1, EUP SJ01-2. ter EUP SJ01-4 je dopustna ureditev
travnatega športnega igrišča, ureditev piknik prostora,
parkirnih površin ter postavitev urbane opreme (klopi, koši
za smeti ipd.).
4.
V EUP JU09 načrtovanje javne razsvetljave ni dopustno.
Osvetljevanje je potrebno omejiti samo na čas trajanja
prireditev. |
|
Podrobna namenska raba |
ZK - območja pokopališč
namenjena površinam za pokop in spominu na umrle |
EUP |
del JU10 |
Dopustna vrsta objektov |
1.
dopustne vrste objektov
glede na namen objektov skladno s Prilogo 1,
2.
nezahtevni in enostavni
objekti skladno s Prilogo 2. |
Dopustne dejavnosti ter druga merila in pogoji |
1.
1. Dopustno je izvajanje gospodarske javne službe namenjene
vzdrževanju pokopališča, pokopom in izvajanju spomina na
mrtve.
2.
2. Dopustna je postavitev spomenikov, nagrobnih znamenj in
spominskih obeležij ter spremljajočih objektov za izvajanje
te dejavnosti kot so mrliške vežice, sanitarije ali drugi
spremljajoči objekti (urbana oprema, svetila, avtomati za
zalivanje, prodajo sveč).
3.
3. Območje pokopališča mora biti oblikovano tako, da jasno
izraža svojo identiteto v prostoru. Biti mora ustrezno
ozelenjeno in ograjeno. Posebno pozornost je potrebno
nameniti oblikovanju roba naselja.
4.
4. Posegi in ureditve naj se oblikovno podrejajo višinsko
izpostavljeni legi in obstoječim kvalitetnim dominantam v
naselju.
5.
Dopustna je ureditev površin za mirujoči promet in
hortikulturne ureditve prostih, obrobnih in skupnih površin.
6.
S pisnim pristankom občine je dopustna postavitev enostavnih
objektov za občasno ali stalno prodajo cvetja in sveč. |
|
Podrobna namenska raba |
ZD - druge urejene zelene površine
kot so zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo |
EUP |
del JU10 |
Dopustna vrsta objektov |
1.
dopustne vrste objektov
glede na namen objektov skladno s Prilogo 1,
2.
nezahtevni in enostavni
objekti skladno s Prilogo 2. |
Dopustne dejavnosti ter druga merila in pogoji |
1.
Dopustne so dejavnosti gospodarskih služb, vezane na
vzdrževanje drugih urejenih zelenih površin, ter primarna
dejavnost kmetijstva.
2.
Druge zelene površine v EUP JU10 se varujejo kot zeleni
zaščiti pas med območjem pokopališča in šolo, občasno so ob
povečani potrebi namenjene tudi parkiranju.
3.
Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju stika s
pokopališčem (parkovno drevje) ter oblikovanju roba naselja.
|
|
88.
člen |
(območja prometne, energetske, komunikacijske in okoljske
infrastrukture) |
|
(1)
Območja prometne, energetske, komunikacijske in okoljske infrastrukture
so območja, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s
področja prometa, energetike, telekomunikacij ter oskrbe z vodo,
čiščenja odpadnih voda in ravnanja z odpadki. Podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za ta območja so navedeni v spodnji preglednici: |
|
Podrobna namenska raba |
PC – površine cest, PO – ostale prometne površine
namenjene objektom
transportne infrastrukture ter objektom in napravam za
odvijanje prometa,
O – območje okoljske
infrastrukture |
EUP |
-
površine cest v
SJ01, PJ01, ostale prometne površine v JU10 ter
ostale cestne površine, ki so zajete v pretežni rabi
posameznih EUP;
-
energetske površine, ki
so zajete v pretežni rabi posameznih EUP;
-
površine komunikacijske
infrastrukture, ki so zajete v pretežni rabi posameznih EUP;
-
okoljske površine v
GA01, JU07, SJ01 in ostale okoljske površine, ki so
zajete v pretežni rabi posameznih EUP. |
Dopustna vrsta objektov |
1.
dopustne vrste objektov
glede na namen objektov skladno s Prilogo 1,
2.
nezahtevni in enostavni
objekti skladno s Prilogo 2. |
Dopustne dejavnosti |
Na opredeljenih površinah je dopustno izvajanje dejavnosti
po namenski rabi, prepletanje in
spremljajoče dejavnosti na teh površinah je dopustno le v
primeru, da spremljajoče dejavnosti niso moteče za izvajanje
pretežne dejavnosti. |
Merila in pogoji za lego, velikost, oblikovanje ter
parcelacijo |
1.
1. Lega objektov mora
izhajati iz tehničnih predpisov, ki zagotavljajo tehnološko
funkcionalnost objektov in upoštevati obstoječo zasnovo
prostora z lego objektov v prostoru, obstoječe in predvidene
regulacijske črte kot so regulacijske linije, gradbene
linije in gradbene meje, v kolikor to ni v nasprotju s
tehničnimi standardi za gradnjo in funkcijo objektov in
naprav posameznega področja dejavnosti.
2.
2. Velikost objektov
mora upoštevati tehnične predpise in tipologijo gradnje
objektov in naprav posamezne GJI.
3.
3. Novi objekti in
naprave višinsko ne smejo izstopati iz okolja razen, ko
njihovo višino določa tehnološka funkcija objektov (vodni
stolpi, komunikacijski stolpi, trafo postaje in drugi
podobni objekti).
4.
4. Zmogljivost
objektov mora biti načrtovana v skladu s potrebami in
predvidenim razvojem.
5.
5. Objekti in naprave
morajo zadovoljevati potrebe sodobnih tehnoloških procesov,
za katere so grajeni.
6. Oblikovanje objektov mora izhajati iz tehničnih predpisov
posameznega področja. Upoštevati je potrebno kakovostne
oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP ali širši
okolici (ulica, četrt, naselje, regija).
7.Objekti, ki zaradi tehnološke funkcije presegajo višino
ostalih objektov v območju, morajo biti kakovostno
oblikovani kot vidni poudarki v prostoru.
8.Ob robovih EUP morajo biti upoštevane urbanistične,
arhitekturne in krajinske značilnosti posameznih območij,
tako da je zagotovljen prehod med posameznimi značilnostmi
območij.
9.Parcelacija mora zagotavljati nemoteno funkcijo in
obratovanje objektov.
10.V območjih prometne infrastrukture v naseljih je dopustna
gradnja javne razsvetljave in ločenih pešakih, kolesarskih
in drugih koridorjev.
11.Izven naselij je osvetlitev dopustna le na prometnih
stičiščih v skladu s tehničnimi pogoji upravljavca GJI,
enako gradnja posebnih koridorjev za počasnejši promet ob
državnih prometnicah (traktorske ceste, kolesarske steze,
pašne poti, pešpoti…). |
|
89.
člen |
(površine razpršene poselitve) |
|
(1)
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja stavbnih zemljišč z
oznako A so navedeni v spodnji preglednici: |
Namenska raba |
A – površine razpršene poselitve |
Podrobna namenska raba |
A - površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim
vzorcem v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih
kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih,
razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik
strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja);
Av - površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim
vzorcem v krajini, ki so namenjene gradnji novih
vinogradniških objektov (z ali brez dopolnilnih bivalnih
prostorov za občasno bivanje) za potrebe obdelave
vinogradov, sadovnjakov ali drugih nasadov. |
EUP |
deli SJ01, deli SJ01-2, deli SJ01-6, deli SJ01-9
ter
deli PJ01 |
Dopustna vrsta objektov |
1.
dopustne vrste objektov
glede na namen objektov skladno s Prilogo 1,
2.
nezahtevni in enostavni
objekti skladno s Prilogo 2. |
Dopustne dejavnosti |
1.
Dopustne so dejavnosti,
ki omogočajo delovanje kmetij in bivanja, razvoj dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah in umestitev spremljajočih
dejavnosti, potrebnih za delno samooskrbno funkcijo
razpršene poselitve, v območjih obstoječih stanovanj.
2.
Dopustno je
spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem
objektu v vrste objektov, opredeljene v Prilogi 1 in Prilogi
2.
3.
Dopustno je prepletanje
dejavnosti, vendar nekmetijski posegi v prostor znotraj
površin razpršene poselitve ali spremembe namembnosti
posameznih kmetij ne smejo poslabšati funkcionalnosti kmetij
in možnosti njihove širitve.
4.
Objekte, ki imajo z
emisijami večji vpliv na okolje (hrup, smrad, povečan
promet), na primer večje hleve in večje širitve hlevov, je
dopustno graditi v kolikor so vsaj na eni strani odprti
proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva širitev
poselitve. |
Dopustna izraba |
Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (razmerje med
zazidanim delom parcele in celo parcelo):
1.
pri kmetijah je
priporočljivi faktor zazidanosti 0,2, v območjih kmetij z
obstoječo večjo zazidanostjo se faktor zazidanosti lahko
poveča na največ 0,8, če je možno zadostiti pogojem o
odmikih, legi in drugim pogojem,
2.
pri stanovanjskih in
drugih objektih v strnjeni razpršeni poselitvi je
priporočljivi faktor zazidanosti 0,4, ki pa se lahko poveča
na največ 0,6, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi
in drugim pogojem.
3.
pri samotnih kmetijah
in drugih samotno stoječih objektih je faktor zazidanosti in
faktor izrabe potrebno upoštevati le v primeru vpliva na
zemljišča sosednjih lastnikov. |
Merila in pogoji za oblikovanje |
1.
Najvišja etažnost
vinogradniških objektov je K + P, pri čemer mora biti klet v
celoti vkopana na višjem delu zemljišča. Višina kolenčnega
zidu vinogradniškega objekta je največ 40 cm. Kadar je
višinska razlika terena, kjer stoji objekt, po dolžini ali
širini objekta enaka ali večja višini kletne etaže, je nad
kletno etažo dopustna samo gradnja pritličja, ni pa dopustna
izvedba kolenčnega zidu, ki je v drugih primerih dopusten do
višine 40 cm. V ostalih pogojih mora oblikovanje
vinogradniških objektov upoštevati določbe za oblikovanje
objektov, določene v 52. členu tega odloka.
2.
Dopustna tlorisna
površina vinogradniških objektov je največ 70 m2,
pri čemer bruto tlorisna površina za občasno bivanje lahko
meri največ 50 m2, kolenčni zid vinogradniškega
objekta pa je lahko največ 0,40 m; kletni del
vinogradniškega objekta je za vsakih 0,5 ara dodatnega
trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka ipd) nad 30 arov
dopustno povečati za 1 m2, in sicer do največ 100
m2 kleti, če je klet namenjena lastni pridelavi,
oziroma do največ 200 m2, če je klet namenjena
tržni pridelavi, pogoj pri povečanju kleti pa je, da je
povečanje kleti vkopano v teren – viden je lahko le
morebitni dodatni vstop v povečano klet. |
Druga merila in pogoji |
1.
Nova kmetija in širitev
kmetije je dopustna v območju stavbnega zemljišča z oznako A
oziroma IK v kolikor so za to izpolnjeni prostorski in
okoljski pogoji. Če na območju stavbnih zemljišč kmetije,
zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnega zemljišča,
ni mogoče zgraditi nezahtevnega ali enostavnega objekta iz
skupine pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, se ob
obstoječih objektih kmetije za potrebe dejavnosti kmetije
dopušča gradnjo teh objektov tudi na območju kmetijskih
zemljišč (brez spremembe namenske rabe prostora v stavbno
zemljišče).
2.
Na namenski rabi Av je
pred izdajo dovoljenja za poseg v prostor potrebno preveriti
izpolnjevanje pogojev za gradnjo vinogradniškega objekta v
okviru vinograda ali drugega trajnega nasada na kmetijskih
zemljiščih v lasti investitorja (30 arov nasada na namenski
rabi K1 ter 5 arov nasada na namenski rabi K2).
3.
Pri objektih, ki nimajo
določenega stavbnega zemljišča, ker jih je dopustno graditi
na kmetijskih, gozdnih oziroma ostalih zemljiščih (na primer
enostavni in nezahtevni objekti), ali gre za objekte, ki se
ne prikazujejo v zemljiškem katastru (objekti brez trdnih
temeljev) ali pa gre za objekte, zgrajene pred letom 1967,
ali pa za objekte,ki so zgrajeni skladno z izdanim
dovoljenjem za gradnjo, se kot funkcionalno zemljišče za
njihovo nemoteno obratovanje določi 1,5 kratnik zazidane
površine, v kolikor funkcionalno zemljišče k objektu ni
določeno v uradnih evidencah ali v dokumentaciji za izdajo
upravnega akta o dovolitvi posega v prostor. Na
funkcionalnem zemljišču je dopustna gradnja objektov,ki so
glede na namen objektov določeni v Prilogi 2. |
|
90.
člen |
(območja voda) |
|
(1)
Območja površinskih voda (V) so namenjena dejavnostim s področja rabe
voda. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za ta območja so navedeni v
spodnji preglednici: |
|
Podrobna namenska raba |
VC – celinske vode |
EUP |
deli JU02, JU05, JU06, JU07, JU08, JU09, JU12, GA01, PJ01,
SJ01, SJ01-1,SJ01-2, SJ01-3, SJ01-4 |
Dopustna vrsta objektov |
1.
dopustne vrste objektov
glede na namen objektov skladno s Prilogo 1,
2.
nezahtevni in enostavni
objekti skladno s Prilogo 2. |
Drugi
dopustni posegi in ureditve |
Na
območju površinskih voda so dopustni:
1.
ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
2.
posegi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti voda,
3.
ureditev dostopov do voda,
4.
sanitarne sečnje. |
Druga merila in pogoji |
1.
Za vse posege na vodna in priobalna zemljišča je potrebno
pridobiti soglasje pristojnega organa za področje
upravljanja z vodami. Posegi so dopustni v kolikor se z
njimi ne poslabšuje stanje voda, ne povečuje poplavna
nevarnost ter niso v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.
2.
Pri morebitnih dodatnih ureditvah obstoječih vodnih površin
(ribnikov) in pri gradnji novih je potrebno vsaj del brežin
urediti na način, s katerim bo izvedena razgibanost brežin z
različnimi globinami in plitvinami ter omogočeni pogoji za
rast vodne vegetacije.
3.
Na območju voda (ribniki v EUP JU09 ter SJ01-4 znotraj
območij EPO 47500 Juršinci ter PosVO SI3000144 Juršinci je
potrebno vsaj polovico brežine ribnikov prepustiti naravni
sukcesiji (opustiti košnjo in sekanje obrežne vegetacije).
Utrjevanje brežin s kamnom ali betonom, vlaganje tujerodnih
vrst rib ter vzpostavljanje javne razsvetljave je
prepovedano.
4.
Sprehajale in kolesarske poti v odprtem prostoru naj
potekajo po obstoječih poljskih in gozdnih poteh ter ob
vodotokih. Ob poteh je dopustno urediti počivališča ter jih
opremiti z informativnimi tablami, klopmi, koši za smeti
ipd.
5.
Vidno privlačni deli obvodne krajine naj se ohranjajo. |
|
Podrobna namenska raba |
VI – območja vodne infrastrukture
namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim
objektom kot so pregrade, jezovi in podobno |
EUP |
del SJ01-9 |
Dopustna vrsta objektov |
1.
dopustne vrste objektov
glede na namen objektov skladno s Prilogo 1,
2.
nezahtevni in enostavni
objekti skladno s Prilogo 2. |
Merila in pogoji za oblikovanje |
1.
Pri poseganju v prostor
ter oblikovanju objektov ter drugih ureditev naj se ohranja
značilen stik odprte krajine in kakovostnih grajenih
struktur. Vidno privlačni deli odprte krajine naj se
ohranjajo.
2.
Rekonstrukcija objektov
je dopustna, če s poseganjem v prostor ne povečuje poplavne
ali erozijske nevarnosti, ne poslabšuje stanje voda, ne
ovira obstoječe rabe. |
|
91.
člen |
(območja kmetijskih zemljišč) |
|
(1)
Območja kmetijskih zemljišč (K) so namenjena dejavnostim kmetijstva ter
ohranjanja kulturne krajine. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za ta
območja so navedeni v spodnji preglednici: |
|
Podrobna namenska raba |
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča |
EUP |
MO02, JU11, JU15, JU16 , SJ01-5, SJ01-10, SJ01-11, SJ01-13
ter deli JU05, JU12, JU13, JU14, SJ01, SJ01-4, SJ01-6,
SJ01-9, PJ01. |
Dopustna vrsta objektov |
1.
dopustne vrste objektov
glede na namen objektov skladno s Prilogo 1,
2.
nezahtevni in enostavni
objekti skladno s Prilogo 2. |
Drugi dopustni posegi in ureditve |
Na območju kmetijskih zemljišč so dopustne:
1.
agrarne operacije
skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih,
2.
posegi za začasne
ureditve za potrebe obrambe ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami;
3.
ureditve za potrebe
lova in ribolova,
4.
raziskovanje mineralnih
surovin in geotermičnega energetskega vira. |
Druga merila in pogoji |
1.
posegi so dopustni v
kolikor ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma
niso v nasprotju z interesi kmetijstva,
2.
oblikovanje objektov
ter njihovo umeščanje v prostor mora ohranjati značilen stik
naselij z odprto krajino,
3.
postavitve ograj ne
smejo prekinjati koridorjev gibanja prostoživečih živali,
4.
gradnje morajo biti
načrtovane tako, da je omogočen dostop do kmetijskih
zemljišč,
5.
ohranjajo naj se vidno
privlačni deli krajine ter kvalitetni pogledi,
6.
spremljajoče rabe, ki
bi zahtevale večje spremembe prostorskih značilnosti območja
(izguba naravne ohranjenosti, javne dostopnosti), niso
dopustne,
7.
V EUP SJ01-5, SJ01-10
ter SJ01-11 je dopustna postavitev pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov skladno z Uredbo o razvrščanju
objektov glede na zahtevnost gradnje.
8.
V EUP MO02 je v območju
Spominskega parka Mostje dopustna ureditev obstoječe
ploščadi ob spomeniku. Dopustne so ureditve za občasne
prireditve (začasno parkiranje, postavitev informacijskih
tabel, klopi, košev za smeti ipd.),
9.
V EUP JU11, JU12, JU13,
JU14, JU15 je zaradi prepletanja kmetijske dejavnosti in
bivanja potrebno rabo kmetijskih zemljišč podrejati
poselitvi ter jo usmerjati v okoljsko manj obremenilno
pridelavo.
10.
EUP JU14 in JU16 sta
namenjeni dolgoročni širitvi naselja Juršinci, prostorske
ureditve je potrebno načrtovati in izvajati z upoštevanjem
obstoječe in predvidene rabe, značajem naselja ter javnega
interesa. V EUP JU14 in JU16 niso dopustni posegi, ki bi
povečevali vrednost zemljišč zaradi možnosti dolgoročne
spremembe namenske rabe v stavbno zemljišče kot so na primer
nova zasaditev trajnih nasadov, če je bila površina do sedaj
brez trajnih nasadov, izvedba agrarnih operacij, razen
tistih, ki so potrebne za vzdrževanje obstoječe namenske
rabe, izvedba parcelacije za prodajo stavbnih zemljišč.
11.
V EUP SJ01-13 je na
obstoječem objektu dopustno le vzdrževanje brez možnosti
spremembe v stanovanjski objekt. |
|
92.
člen |
(območja gozdnih zemljišč) |
|
(1)
Območja gozdnih zemljišč (G) so namenjena ohranjanju ter gospodarjenju z
gozdovi. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za ta območja so navedeni
v spodnji preglednici: |
|
Namenska raba |
G – območje gozdnih zemljišč |
EUP |
deli JU13, SJ01, PJ01, SJ01-12 |
Dopustna vrsta objektov |
1.
dopustne vrste objektov
glede na namen objektov skladno s Prilogo 1,
2.
nezahtevni in enostavni
objekti skladno s Prilogo 2. |
Drugi dopustni posegi in ureditve |
V območju gozdov so dopustne naslednje ureditve:
1.
omrežja naslednje
gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno vodo,
odpadno vodo, tehnološko vodo, cevovodi za toplo vodo, paro,
stisnjen zrak, elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi,
plinovodi, naftovodi; za vso predhodno navedeno GJI v tej
točki je na območju gozdov dopustno izvajati pripadajoče
objekte omrežja GJI ter priključke na omrežja GJI,
2.
gradnje novih cest,
predvidenih v izvedbenem delu OPN v prikazu gospodarske
javne infrastrukture,
3.
rekonstrukcije lokalnih
cest in javnih poti,
4.
izvedba gozdnih učnih
poti,
5.
izvedba kolesarskih
poti, ureditev planinskih in sprehajalnih poti ter trim stez
po obstoječih poteh,
6.
gradnja gozdne ceste,
ki je namenjena gospodarjenju z gozdom,
7.
gozdarske prostorske
ureditve skladno z Zakonom o gozdovih, krčitev gozdov in
izkoriščanje,
8.
raziskovanje mineralnih
surovin in geotermičnega energetskega vira,
9.
ureditve za potrebe
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
10.
izvedba vzdrževalnih
del na obstoječih objektih in napravah,
11.
priprava ali gradnja
vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v
gozdnogojitvenem načrtu,
12.
postavitev stalne
gozdne žičnice,
13.
ureditev stojišč
stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze
čebel,
14.
postavitev lovskih prež
in krmišč za divjad, če je taka postavitev predvidena z
lovsko-gojitvenim načrtom. |
Druga merila in pogoji |
1.
Za vse posege na gozdna
zemljišča je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za
urejanje in varstvo gozdov.
2.
Posegi so dopustni pod
pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in
funkcijami gozdov, ne ovirajo osnovne dejavnosti in če
vplivi posega v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni
ekosistem in funkcije gozdov.
3.
Ohranjajo naj se vidno
privlačni deli krajine ter kvalitetni pogledi.
4.
Oblikovanje objektov
ter njihovo umeščanje v prostor mora ohranjati značilen stik
naselij z odprto krajino.
5.
V EUP JU13 je potrebno
pri vseh posegih v gozd upoštevati, da se načrtujejo in
izvajajo z upoštevanjem javnega interesa in kot del celostne
podobe in vedut naselja ter tako da gozd hkrati oblikuje
severni rob naselja. Dopustno je urejanje javnih poti in
poti v sklopu sistema peš in kolesarskega omrežja kot
povezave med pokopališčem, Domom upokojencev ter športno
rekreacijskimi površinami z ribniki. Dopustna je postavitev
urbane opreme.
6.
V EUP SJ01-12 je na
obstoječem objektu dopustno le vzdrževanje brez možnosti
spremembe v stanovanjski objekt. |
|
|
|
|
93.
člen |
(območja s predvidenimi OPPN) |
|
(1)
Predvidena je priprava OPPN za EUP JU06
Juršinci – nepozidana stavbna zemljišča ob potoku. |
|
94.
člen |
(dopustni posegi pred izdelavo OPPN) |
|
(1) Za
EUP, za katero je predvidena izdelava podrobnejšega prostorskega načrta,
so do sprejema OPPN, dopustne naslednje vrste gradenj in ureditev: |
-
rekonstrukcije, nadzidave, dozidave obstoječih legalno zgrajenih
objektov in vzdrževalna dela na teh objektih, ki ne bodo onemogočale
zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta;
|
-
odstranitev objektov in gradnja na lokaciji predhodno odstranjenega
objekta ter druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča, ki ne
bodo onemogočale zasnove in izvedbe OPPN;
|
-
novogradnja objektov in naprav javne gospodarske infrastrukture ter
enostavnih in nezahtevnih objektov, vključno z nadzidavo in dozidavo
ter gradnjo prizidkov, rekonstrukcije, prenove in sanacije teh
objektov, dopolnilna gradnja, gradnja novih objektov po predhodni
odstranitvi obstoječih, sprememba namembnosti objektov ter redna
vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela na teh objektih, v
kolikor ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega
prostorskega načrta.
|
|
(2) Na
manjših območjih notranjega razvoja v EUP, kjer bi se izvedla zgostitev
pozidave brez predhodne izdelave OPPN (takšni primeri so opustitev
kmetije in namesto nje gradnja stanovanjskih in drugih objektov ali
preusmeritev kmetije, zapolnitve vrzeli ali zaključena pozidava, kjer bi
v vseh predhodno navedenih primerih nastalo manj kot 8 gradbenih parcel
na površini, manjši od 80 arov), morajo investitorji dosledno upoštevati
PIP za parcelacijo stavbnih zemljišč. Parcelacija takšnega območja mora
podati sprejemljivo zasnovo za: |
-
prometno ureditev območja z navezavo na obstoječo omrežje,
|
-
energetsko in komunalno ureditev s priključki na obstoječe omrežje,
|
-
povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji, upoštevati je
potrebno tudi možnost škodljivega vplivanja na soseščino,
|
-
pozidavo območja, vključno z ureditvijo zasebnih in skupnih zelenih
površin,
|
-
ločeno
zbiranje odpadkov, v kolikor obstoječa mreža ekoloških otokov ne
more sprejeti povečane količine odpadkov.
|
|
95.
člen |
(splošni PIP za pripravo, spremembo ali dopolnitev OPPN) |
|
(1) Za
EUP, kjer je predvidena priprava OPPN, je dopustna priprava enotnega
OPPN za celotno območje EUP ali več ločenih OPPN za posamezne dele EUP,
ki predstavljajo prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto
(vključno s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno
infrastrukturo), pri čemer naj dinamika priprave posameznih OPPN v EUP
zagotavlja smiselno zaporednost prostorskih ureditev. |
|
(2) Če se
izdela OPPN samo za del območja, za katerega je opredeljena izdelava
OPPN, je potrebno pripraviti ustrezne strokovne podlage za celotno
območje OPPN in sočasno z delom občinskega podrobnega prostorskega
načrta sprejeti za celotno območje tudi rešitev omrežja prometne in
gospodarske javne infrastrukture ter izdelati program opremljanja
zemljišča, ki bo podlaga za izračun stroškov komunalnega opremljanja
tudi za vsak posamezni občinski podrobni prostorski načrt. |
|
(3) Mejo
OPPN, ki je prikazana v grafičnih prikazih tega OPN, je v postopku
priprave dopustno prilagoditi podrobnim programskim zahtevam in razmeram
na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in
infrastrukture. Mejo OPPN je dopustno spreminjati pod pogojem, da s
spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo vključenih ali izključenih
parcel ali da občinski svet Občine Juršinci sprejme akt, s katerim
ugotavlja splošni interes v zvezi s spremembo območja OPPN. |
|
(4) Na
območju OPPN za stanovanjsko gradnjo je z OPPN-jem dopustno opredeliti
del ali celotno območje urejanja kot čisto stanovanjsko območje v smislu
predpisov o varstvu pred hrupom, kar pri načrtovanju zahteva upoštevanje
urbanističnih, arhitekturnih in tehničnih ukrepov za zagotavljanje
varstva pred hrupom. |
|
(5)
Nezazidana stavbna zemljišča na območju predvidenega OPPN morajo
lastniki parcele do pričetka izvajanja OPPN vzdrževati v urejenem
stanju. Za vmesno obdobje je dopustna začasna sprememba dejanske rabe,
ki ne sme biti funkcionalno ali vizualno moteča za celotno območje. |
|
(6)
Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere je obvezna
izdelava OPPN, v OPN pa niso predvideni so: |
-
gradnja objektov z enim, dvema ali tremi stanovanji v območju
individualnih družinskih hiš, kadar gre za več kot osem objektov na
sklenjenem (povezanem) območju ali sklenjeno nepozidano območje
presega 0,8 ha površine ali kadar sklenjeno območje nepozidanih in
pozidanih stavbnih zemljišč, ki se bo na novo pozidalo ob predhodni
odstranitvi obstoječih objektov, presega 0,8 ha površine,
|
-
gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike
bivanja, kadar je zmogljivost objekta več kot 50 stanovanj oziroma
100 postelj;
|
-
kamp
nad površino 0,5 ha;
|
-
površine, kjer je zaradi obstoječe stihijske pozidave potrebno
zagotoviti javno cestno omrežje in urediti dostop do objektov in
parcel neposredno z javnega cestnega omrežja, je potrebno urediti
novo parcelacijo za gradnjo objektov in za zagotovitev prometnih
površin (novo parcelacijo se lahko izvede s komasacijo zemljišč);
|
-
gradnja gospodarske javne infrastrukture za omrežja, daljša od 1000
m s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti;
|
-
objekti gospodarske javne infrastrukture, ki obsegajo več kot 0,5 ha
ureditev.
|
|
(7) OPPN,
ki ni posebej opredeljen v OPN, je dopustno izdelati za prostorske
ureditve večjega obsega, za katere so znani investitorji, se z njimi
načrtuje ali rekonstruira gospodarska javna infrastruktura, zagotavlja
delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje
površin, namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij, za predvidene
sanacije in prenove naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč. |
|
(8) V
postopku priprave OPPN mora načrtovalec upoštevati usklajene zahteve
(pogoje) nosilcev urejanja prostora in pridobiti natančne podatke o
poteku tras obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture ter jih
upoštevati v postopku priprave OPPN. |
|
96.
člen |
(Usmeritve za izdelavo OPPN) |
|
(1)
Dodatni pogoji in merila za poseganje v prostor oziroma pripravo OPPN po
EUP določajo izhodišča, ki jih morata pripravljavec in investitor
upoštevati v postopku priprave in sprejemanja OPPN, so navedeni po
enotah v nadaljevanju tega člena. |
|
(2)
V EUP JU06
Juršinci –
nepozidana stavbna zemljišča ob potoku - je poleg splošnih usmeritev
potrebno upoštevati: |
-
izhodiščno namensko rabo SS in VC, določeno v območju, ki se lahko v
meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi skladno z
določbami ZPNačrt;
|
-
zgostitev poselitve z ohranjanjem kakovosti bivanja v EUP, v katerem
je predvidena gradnja stanovanjskih (eno ali dvostanovanjskih hiš)
in poslovno stanovanjskih objektov za izvajanje mirnih in ekološko
sprejemljivih dejavnosti ter bivanje z izvajanjem poslovnih
dejavnosti na domu - poslovni del je lahko največ ena tretjina
etaže;
|
-
funkcionalno povezanost s površinami za bivanje in ostalimi
dejavnostmi v naselju in v vplivnem območju (ureditev uličnega
sistema in povezav na sosednja območja);
|
-
tehnične predpise, ki urejajo gradnjo stanovanjskih in poslovno
stanovanjskih in spremljajočih objektov v EUP;
|
-
upoštevanje varstvenih režimov;
|
-
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz
interpretacije tradicionalnih oblik, volumnov in detajlov ali
nadgradnjo te tradicije in modernejšo oblikovanje, ki bo vidno
poudarjala krajinsko privlačnost, vzpostavila naselbinski rob
naselja ter upoštevala načela funkcionalnosti ter princip uporabniku
ter okolju prijazne in energetsko učinkovite gradnje;
|
-
priporočena dopustna izraba parcele: Fz = 0,2 – 0,6 ter Fi = 0,4 –
1,2;
|
-
priporočena etažnost stanovanjskih objektov: (K) + P + (M) do (K) +
P + (1N), pri čemer naj ne presegajo gabaritov stavb v soseščini ter
spoštujejo gabarite celotnega naselja in kvalitetne poglede na
dominante naselja;
|
-
funkcionalno oblikovanje gradbenih parcel z upoštevanjem ureditve
javnih površin, obvodnih površin in prometnic ter tako da so
zagotovljeni pogoji za priključitev objektov na gji, da je
zagotovljen dostop do parcele ter ustrezno število parkirnih mest;
|
-
elementi poenotenja odmikov in celostnega oblikovanja se glede na
prostorske danosti zagotovijo z regulacijskimi črtami;
|
-
vzpostavitev prometnega režima, ki bo zagotavljal prepustnost z
možnostjo dvostranskega priključevanja na cesto skozi naselje in na
ostale obstoječe prometne smeri ter ureditev obvodnih površin,
kolesarskih ter pešpoti s spremljajočo urbano opremo;
|
-
zagotovitev javnih in poljavnih zelenih površin (zelenice, otroško
igrišče in podobno) v obsegu najmanj 15% celotne površine območja
OPPN ter ureditev javnih površin na mestih križanja poti za
ustvarjanje pešcu prijaznih ambientov (drevored, drevo dominanta,
urbana oprema);
|
-
po
potrebi izvesti gradbene in sonaravne ukrepe za zmanjšanje poplavne
nevarnosti in morebitnih škodljivih posledic.
|
|
4
Prehodne in končne določbe
|
|
97.
člen |
(začeti
postopki) |
|
(1)
Postopki za izdajo dovoljenja za poseganje v prostor, začeti pred
uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in dokončajo po določilih
aktov, ki so na obravnavanem območju veljali pred sprejemom tega odloka. |
|
(2)
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti končani v enem letu od
pričetka del. |
|
98.
člen |
(prenehanje veljavnosti) |
|
(1) Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: |
1.
prostorske sestavine dolgoročnega plana za območje Občine Juršinci: |
-
Dolgoročni plan Občine Ptuj za obdobje 1986 - 2000 (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93 in 16/94), |
-
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana občine Ptuj za obdobje 1986 – 2000 za območje Občine Juršinci,
dopolnjen v letu 1996 (Uradni vestnik občine Juršinci, št. 1/97), |
-
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Juršinci (Uradni
vestnik občine Juršinci, št. 3/04), |
-
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Juršinci – spremembe
in dopolnitve 2007 (Uradni vestnik občine Juršinci, št. 5/08), |
2.
prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za območje Občine
Juršinci: |
-
Družbeni plan Občine Ptuj za obdobje 1986 – 1990 (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93,
16/94), |
-
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega
plana občine Ptuj za obdobje 1986 – 1990 za območje občine Juršinci,
dopolnjen v letu 1996 (Uradni vestnik občine Juršinci, št. 1/97, 2/97), |
-
prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Juršinci:
|
-
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Juršinci
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/92, 27/93, 26/94 in
Uradni list RS, št. 51/97), |
-
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskega izvedbenega akta:
Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Juršinci (Uradni vestnik
občine Juršinci, št. 6/07, 5/11). |
|
99.
člen |
(nadzor) |
|
(1) Nadzor
nad izvajanjem tega odloka izvaja inšpektorat, pristojen za prostor.
|
|
100. člen |
(hramba
in vpogled) |
|
(1) OPN
Občine Juršinci v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled
javnosti v času uradnih ur na sedežu Občine Juršinci, Upravni enoti
Ptuj, Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju ter na
Ministrstvu za infrastrukturo in prostor – Direktoratu za prostor. |
101. člen |
(začetek veljavnosti) |
|
(1) Ta
odlok se objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci in začne veljati
petnajsti dan po objavi. |
|
Številka:
350-0010/2008-33 |
Datum:
16.04.2014 |
|
Alojz Kaučič l.r. |
Župan Občine Juršinci |
|
|
Prilogi: |
OPN Občine Juršinci -
priloga - 1 |
OPN Občine Juršinci -
priloga - 2 |
|