Na podlagi
45. člena
Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe
ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Škofja Loka
(Uradni list RS, št. 45/12) in 16. člena
Statuta Občine Škofja Loka
(Uradni list RS, št. 33/10) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 23.
redni seji dne 16. 5. 2013 sprejel |
T E H N I
Č N I P R A V I L N I K |
o ravnanju
s komunalnimi odpadki na območju Občine Škofja Loka |
I. SPLOŠNA
DOLOČILA |
1. člen |
(1)
Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine
Škofja Loka (v nadaljevanju: »Tehnični pravilnik«) skladno z določbo 45.
člena Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne
službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Škofja Loka (v
nadaljevanju: »Odlok«), obsega: |
1.
opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki; |
2.
tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov; |
3.
tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje
izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov;
|
4.
tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove
uporabe; |
5.
minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno
s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih; |
6.
podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih,
zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih; |
7.
podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov,
bioloških odpadkov; |
8.
podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in
zbirnih centrov; |
9. druge
pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za
ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne
službe. |
(2)
Določbe Tehničnega pravilnika se nanašajo pretežno na storitve zbiranja
in prevoza komunalnih odpadkov. |
(3)
Izrazi, uporabljeni v Tehničnemu pravilniku, imajo naslednji pomen:
|
–
izvajalec je izvajalec storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov;
|
– drugi
uporabnik je vsak uporabnik, razen gospodinjstva; |
– Občina
je Občina Škofja Loka; |
– staro
mestno jedro je ožje območje starega mestnega jedra, kot je določeno v
Odloku o razglasitvi starega mestnega jedra Škofje Loke za kulturni
spomenik in o razglasitvi naravnih znamenitosti na njegovem območju. |
2. člen |
Storitve
zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov so: |
– prevzem
mešanih komunalnih odpadkov od uporabnikov na prevzemnih mestih,
|
– prevzem
ločeno zbranih frakcij od uporabnikov na prevzemnih mestih, |
– prevzem
frakcij komunalnih odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij, |
– prevzem
kosovnih odpadkov od uporabnikov na prevzemnih mestih, |
– prevzem
bioloških odpadkov na prevzemnih mestih tistih uporabnikov, ki bioloških
odpadkov ne kompostirajo sami, |
– prevzem
nevarnih odpadkov s premično zbiralnico v akciji, |
– zbiranje
in prevzemanje vseh ločenih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnih
centrih, |
–
transport do zbirnega centra (razen, če je slednji prevzemno mesto),
|
–
tehtanje, opredelitev in evidentiranje vrste odpadkov ter priprava
predpisane spremne dokumentacije, |
– vizualna
kontrola in odbiranje odpadkov, |
–
predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje za namene prevoza do
naprave za obdelavo odpadkov, |
– začasno
skladiščenje odpadkov, |
– prevoz
odpadkov do zbiralca, obdelovalca ali odstranjevalca odpadkov,
|
– predaja
odpadkov zbiralcu, obdelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov in
|
–
obveščanje in ozaveščanje uporabnikov. |
II.
ZBIRANJE IN PREVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV |
1.
Tehnologija ravnanja z odpadki |
3. člen |
(tehnologije zbiranja komunalnih odpadkov) |
(1) V
občini se odpadki zbirajo ločeno na več načinov/tehnologij, odvisno od
vrste in lastnosti odpadkov ter značilnosti naselij. Uporabniki obvezno
ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec pa jih prevzema na način oziroma s
tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo
odpadki. |
(2)
Zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« je osnovna
tehnologija zbiranja odpadkov pri uporabnikih. Primerna je predvsem za
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih frakcij embalaže,
biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada,
papirja in kosovnih odpadkov. |
Zbiranje –
prevzem odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« se načeloma izvaja s:
|
–
specialnim tovornim vozilom – smetarjem za prevzemanje odpadkov v
zabojnikih volumna od 80 do 1.100 litrov, in sicer tako pri uporabnikih
iz gospodinjstev kot pri drugih uporabnikih in |
–
specialnim tovornim vozilom – nakladalcem za prevzemanje odpadkov v
zabojnikih volumna od 3,0 do 10,0 m³ pri uporabnikih iz gospodinjstev,
pri več stanovanjskih stavbah in pri drugih uporabnikih. |
(3)
Zbiranje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij je osnovna tehnologija
ločenega zbiranja odpadkov po geografsko zaključenih skupinah
uporabnikov. Primerna je za strnjeno naseljena območja in za ločeno
zbiranje odpadkov na redkeje poseljenih območjih. Zbiralnice ločenih
frakcij so lahko stacionarne ali premične. Stacionarne zbiralnice
ločenih frakcij se uporabljajo za stalno zbiranje nenevarnih ločenih
frakcij komunalnih odpadkov, premične pa za občasno zbiranje nevarnih
frakcij komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. Zbiranje – prevzem
odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij se izvaja v odvisnosti od tipa
zabojnikov s: |
–
specialnim tovornim vozilom – nakladalcem, opremljenim z mehansko roko
in hidro motorjem (zvonasti zabojniki volumna 1,2 do 3,3 m³, s katerimi
so opremljene zbiralnice ločenih frakcij) in |
–
specialnim tovornim vozilom – smetarjem za prevzemanje odpadkov v
klasičnih zabojnikih volumna od 240 do 1.100 litrov. |
(4) Akcija
zbiranja odpadkov je tehnologija enkratnega zbiranja odpadkov, ki lahko
temelji na tehnologiji zbiranja »od vrat do vrat« ali premični
zbiralnici ločenih frakcij. Akcije se lahko izvajajo na odpoklic ali pa
so datumsko natančno načrtovane za posamezno poselitveno območje s
koledarjem zbiranja komunalnih odpadkov. Tehnologija akcije zbiranja
odpadkov se uporablja za zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov s
premično zbiralnico. |
(5)
Zbiranje odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja vseh vrst
odpadkov, razen mešanih komunalnih odpadkov pod klasifikacijsko številko
20 03 01 in tistih vrst odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati ali kako
drugače predelati ali obdelati in je edina možna končna oskrba odlaganje
na odlagališčih. Uporabnik sam pripelje odpadke v zbirni center in jih
razvrsti v ustrezno označene zabojnike. |
(6) Način
zbiranja komunalnih odpadkov na območju starega mestnega jedra se lahko
prilagaja specifičnim zahtevam in potrebam. Izvajalec za zbiranje in
odvoz odpadkov uporablja vozila z manjšimi negativnimi vplivi na okolje
(vozila z motorji najmanj EURO 5, vozila na električni pogon ali na
obnovljive vire energije). |
2.
Tehnologija, pogoji in način ločenega zbiranja odpadkov |
4. člen |
(tehnologije, pogoji in načini ločenega zbiranja odpadkov) |
(1) V
skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje
odpadkov na izvoru – pri uporabnikih. |
(2) V
okviru javne službe, se na območju občine zagotavljajo naslednji načini
ločevanja odpadkov: |
– zbiranje
mešanih komunalnih odpadkov pri uporabnikih, |
– zbiranje
biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada
pri uporabnikih, |
– zbiranje
plastične, kovinske in sestavljene embalaže ter folij in embalažnega
stiropora pri uporabnikih, |
– zbiranje
papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže pri uporabnikih,
|
– zbiranje
v zbiralnicah ločenih frakcij, |
– zbiranje
v akcijah, |
– zbiranje
po naročilu z »dopisnico« in |
– zbiranje
v zbirnih centrih. |
5. člen |
(dinamika
zbiranj po posameznih kategorijah odpadkov) |
(1)
Dinamika zbiranja odpadkov se določa na letnem nivoju v programu
zbiranja odpadkov. Podlaga za določanje so količine zbranih odpadkov v
preteklem letu in rezultati ocene odpadkov oziroma sortirnih analiz
mešanih komunalnih odpadkov v preteklem letu, ki jih v skladu s
predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, izdeluje pooblaščeni izvajalec.
|
(2)
Dinamika zbiranja odpadkov s tehnologijo »od vrat do vrat« po vrstah
odpadkov je praviloma sledeča: |
– 13-krat
letno za mešane komunalne odpadke za individualne stanovanjske objekte
do vključno s tremi stanovanji; |
– 26-krat
letno za mešane komunalne odpadke za več stanovanjske objekte s štirimi
ali več stanovanji in za staro mestno jedro; |
– 52-krat
letno za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v
spomladanskem, poletnem in jesenskem času od meseca marca do oktobra in
26-krat letno v zimskem času od novembra do februarja; |
– 13-krat
letno za odpadno embalažo (plastična, kovinska in sestavljena embalaža,
folije in embalažni stiropor) za individualne stanovanjske objekte do
vključno s tremi stanovanji; |
– 26-krat
letno za odpadno embalažo (plastična, kovinska in sestavljena embalaža,
folije in embalažni stiropor) več stanovanjske objekte s štirimi ali več
stanovanji in za staro mestno jedro; |
– 26-krat
letno za odpadni papir (papir, karton, papirna in kartonska embalaža) za
več stanovanjske objekte s štirimi ali več stanovanji. |
(3)
Minimalna dinamika praznjenja zbiralnic ločenih frakcij je 13-krat
letno. Izvajalec zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov je dolžan
prilagajati dinamiko praznjenja zabojnikov na zbiralnicah dejanskim
potrebam. |
(4)
Minimalno število akcij zbiranja nevarnih odpadkov je 1-krat letno.
|
(5)
Obratovanje zbirnega centra: 40 ur tedensko, kar vključuje en dan v
tednu tudi v popoldanskem času in ob sobotah v dopoldanskem času. |
3.
Tipizacija predpisanih posod za odpadke in merila za določanje
izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov |
6. člen |
(standardizacija predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke) |
(1)
Uporabniki so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih zabojnikih, ki imajo
certifikat, da so narejeni skladno z evropskimi normami o zbirnih
posodah za odpadke (EN-840-1 do 6). |
(2)
Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje odpadne embalaže in mešanih
komunalnih odpadkov so: |
– 80
litrov, |
– 120
litrov, |
– 240
litrov, |
– 770
litrov in |
– 1.100
litrov. |
(3)
Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje biološko razgradljivih
odpadkov so: |
– 120
litrov in |
– 240
litrov. |
(4) Tipska
namenska vreča za mešane komunalne odpadke, volumna 50 ali 80 litrov je
zelene barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »vreča za
ostanek odpadkov«. |
(5) Tipska
namenska vreča za odpadno embalažo (plastično, kovinsko in sestavljeno
embalažo, folije in manjše kose embalažnega stiropora), volumna 50 ali
80 litrov, je rumene barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom
»vreča za odpadno embalažo«. |
7. člen |
(označevanje predpisanih zabojnikov) |
(1) Barve
za označevanje posameznih skupin zabojnikov za sistem zbiranja »od vrat
do vrat«, glede na ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v
njem, so sledeče: |
– za
mešane komunalne odpadke: v celoti sivo-črne barve, |
– za
biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad: v celoti
rjave barve, |
– za
odpadno embalažo (plastična, kovinska in sestavljena embalaža, folije in
embalažni stiropor): telo zabojnika sivo-črne barve, pokrov rumene
barve, |
– za papir
in karton ter papirno in kartonsko embalažo: telo zabojnika sivo-črne
barve, pokrov rdeče barve, |
– za
stekleno embalažo: telo zabojnika sivo-črne barve, pokrov zelene barve.
|
(2)
Označevanje zabojnikov zaradi identifikacije uporabnika in frekvence
praznjenja se izvede na enega od načinov: |
– trajno
vtisnjena serijska številka, |
– barvna
nalepka na sprednji strani, s katero se označuje frekvenca praznjenja,
|
–
elektronski čip, ki se vgradi v utor na robu zabojnika, izdelan za ta
namen, |
– črtna
koda, ki se nalepi pod elektronskim čipom. |
8. člen |
(merila za
določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v gospodinjstvih) |
(1) Pri
določanju vrste, števila in volumna zabojnika(ov), ki ga uporablja
posamezni uporabnik, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta
odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja.
|
(2) Za
zbiranje odpadne embalaže iz gospodinjstva z eno ali dvema osebama, ima
tako gospodinjstvo tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanj odloži vso
nastalo odpadno embalažo med enim in drugim praznjenjem, vendar ne manj
kot 80 litrov. |
(3) Za
zbiranje odpadne embalaže iz gospodinjstva s tremi ali več osebami, ima
tako gospodinjstvo tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanj odloži vso
nastalo odpadno embalažo med enim in drugim praznjenjem. Najmanjša možna
velikost opreme je 120 litrov in večja kot 5,00 litrov razpoložljivega
volumna na osebo na teden. |
(4) Za
zbiranje odpadne embalaže v več stanovanjskih objektih s štirimi ali več
stanovanjskimi enotami, uporabniki uporabljajo skupno opremo, ki je
tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vso nastalo odpadno embalažo
med enim in drugim praznjenjem. Velikost opreme je enaka ali večja kot
5,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. |
(5) Za
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstva z eno ali dvema
osebama, ima tako gospodinjstvo tolikšno velikost zabojnika, da lahko
vanj odloži vse nastale mešane komunalne odpadke med enim in drugim
praznjenjem, vendar ne manj kot 80 litrov. |
(6) Za
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstva s tremi osebami
ali več, ima tako gospodinjstvo tolikšno velikost zabojnika, da lahko
vanj odloži vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim
in drugim praznjenjem. Najmanjša možna velikost opreme je 120 litrov in
večja kot 5,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.
|
(7) Za
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v večstanovanjskih objektih s
štirimi ali več stanovanjskimi enotami, uporabniki uporabljajo skupno
opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene
količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem.
Velikost opreme je enaka ali večja kot 5,00 litrov razpoložljivega
volumna na osebo na teden. |
(8) Ne
glede na določbe četrtega in sedmega odstavka tega člena, gospodinjstvo
v večstanovanjskem objektu za zbiranje odpadne embalaže in mešanih
komunalnih odpadkov lahko uporablja individualno opremo, če z objektom
ne upravlja upravnik in če je to v skladu z medsebojno pogodbo med
lastniki – uporabniki več stanovanjskega objekta. |
(9) Pri
individualnih stanovanjskih objektih z eno do vključno tremi
stanovanjskimi enotami, ima lahko vsaka stanovanjska enota individualno
opremo za zbiranje odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov, ali
uporabljajo skupno opremo, z upoštevanjem gornjih meril. |
(10) Za
zbiranje odpadnega papirja (papir, karton, papirna in kartonska
embalaža) v večstanovanjskih objektih s štirimi ali več stanovanjskimi
enotami, uporabniki uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti,
da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih
odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Velikost opreme je enaka ali
večja kot 3,00 litre razpoložljivega volumna na osebo na teden. |
9. člen |
(objekt za
občasno bivanje) |
(1) Objekt
za občasno bivanje je po temu Tehničnemu pravilniku objekt, v katerem ni
stalno ali začasno prijavljena nobena oseba in v katerem ni stalno
naseljena nobena oseba, ampak je le v občasni uporabi (počitniška hiša).
|
(2) V
sistem zbiranja odpadkov je vključen z minimalno 400 litri opreme na
leto za zbiranje odpadne embalaže in 400 litri opreme na leto za
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. |
10. člen |
(merila za
določanje izhodiščne opreme za druge uporabnike) |
(1) Za
določitev najmanjše velikosti opreme posebej za zbiranje odpadne
embalaže ali odpadnih surovin in ločeno za zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov, se upošteva velikost poslovnega prostora ter število
zaposlenih v skladu z naslednjo razpredelnico: |
+--------------------+------------------------+-----------------+ |
|
Volumen | Površina poslovnih | Število | |
|
opreme/teden | prostorov | zaposlenih | |
+--------------------+------------------------+-----------------+ |
|25
litrov |do 15 m2 |od 0 do 2 | |
+--------------------+------------------------+-----------------+ |
|50
litrov |od 16 do 30 m2 |od 0 do 2 | |
+--------------------+------------------------+-----------------+ |
|80
litrov |od 31 do 60 m2 |od 3 do 4 | |
+--------------------+------------------------+-----------------+ |
|120
litrov |od 61 do 80 m2 |od 3 do 4 | |
+--------------------+------------------------+-----------------+ |
|240
litrov |od 81 do 100 m2 |od 5 do 6 | |
+--------------------+------------------------+-----------------+ |
|360
litrov |od 101 do 200 m2 |od 7 do 12 | |
+--------------------+------------------------+-----------------+ |
|480
litrov |od 201 do 500 m2 |od 13 do 20 | |
+--------------------+------------------------+-----------------+ |
|770
litrov |od 501 do 750 m2 |od 21 do 30 | |
+--------------------+------------------------+-----------------+ |
|1.100
litrov |od 751 do 1.500 m2 |več kot 31 | |
+--------------------+------------------------+-----------------+ |
(2)
Uporabi se tisti kriterij iz gornje tabele, po katerem je zahtevana
večja velikost opreme. |
(3) Za
določitev velikosti opreme pri tistih uporabnikih, pri katerih dejavnost
zahteva pretežno skladiščne prostore, se upošteva samo kriterij število
zaposlenih oseb iz gornje tabele. |
(4) Pri
uporabnikih iz gostinske dejavnosti, se za določitev velikosti opreme
poleg števila zaposlenih upošteva tudi število sedežev, pri tistih, ki
imajo le stojišča, pa število stojišč, pri čemer se dva sedeža oziroma
dve stojišči štejeta za enega zaposlenega. |
(5) Drugi
uporabnik lahko v primeru, če meni, da je najmanjša velikost opreme,
določena iz gornje razpredelnice zanj prevelika, poda izvajalcu pisno
izjavo na posebnem obrazcu, v katerem navede razloge za zmanjšanje
velikosti opreme, oziroma navede, da oprema ni potrebna, ker njegovo
delovanje ali dejavnost ne povzroča komunalnih odpadkov. |
11. člen |
(pogodbeni
uporabniki) |
(1)
Pogodbeni uporabniki so tisti drugi uporabniki, ki presegajo merila
zabojnika volumna 1.100 litrov iz prejšnjega člena. |
(2)
Pogodbeni uporabniki z izvajalcem dogovorijo način zbiranja in odvoza
odpadkov in opremo za zbiranje ter z njim sklenejo pogodbo. |
12. člen |
(lastništvo opreme za zbiranje odpadkov) |
Lastništvo
opreme za zbiranje odpadkov določa Odlok. Uporabnik mora v primeru
uničenja ali odtujitve opreme, katere lastnik je izvajalec, pri
izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo. |
4. Uporaba
namenskih predpisanih vreč za odpadke |
13. člen |
(uporaba
tipiziranih vreč namesto zabojnika(ov)) |
Kjer ne
poteka transportna pot specialnega tovornega vozila za reden odvoz
odpadkov, se uporabnik vključi v sistem zbiranja odpadne embalaže in
mešanih komunalnih odpadkov z namenskimi tipiziranimi vrečami. Izvajalec
vsakemu uporabniku zagotovi ustrezen skupni razpoložljivi volumen
tipiziranih vreč, ki je enak skupnemu izpraznjenemu volumnu
zabojnika(ov). Uporabnik mora zagotoviti, da bo vreča z ustreznimi
odpadki na dan zbiranja pravočasno pripravljena za prevzem ob
transportni poti specialnega tovornega vozila – smetarja in zavezana s
trakom. |
14. člen |
(spremenjene količine odpadkov) |
(1) Če
količine odpadne embalaže ali mešanih komunalnih odpadkov občasno
presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja uporabnik, je
uporabnik manjkajoči volumen dolžan zagotoviti tako, da pri izvajalcu
kupi tipizirane vreče za odpadke. |
(2) Če
količine odpadne embalaže ali mešanih komunalnih odpadkov redno
presegajo ali ne dosegajo prostornine obstoječe opreme za zbiranje
odpadkov, ki jo uporablja uporabnik, lahko izvajalec na predlog
uporabnika ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zamenja obstoječo
opremo, vendar, v primeru manjšega volumna, le do najmanjšega možnega
volumna opreme, določenega v 6. členu tega Tehničnega pravilnika. |
5.
Minimalni standardi za določitev prevzemnih mest in zbiralnic vključno s
skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje |
15. člen |
(minimalni
standard za zbirna mesta) |
(1)
Individualno zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, praviloma na
pripadajočem zemljišču k stavbi, kjer uporabniki v času do prevzema
odpadkov zbirajo odpadno embalažo, biološko razgradljive odpadke in
mešane komunalne odpadke v za to namensko določenih zabojnikih ali v
tipiziranih vrečah. |
(2) Zbirno
mesto oziroma individualna zbiralnica je tudi ustrezno urejen prostor,
kjer pogodbeni uporabniki iz 11. člena Tehničnega pravilnika, v času do
prevzema, poleg odpadkov iz prejšnjega odstavka, zbirajo tudi
nekomunalne odpadke. |
16. člen |
(prevzemno
mesto za odpadke) |
Prevzemno
mesto je prostor, na katerega uporabniki postavijo opremo za zbiranje
odpadkov za namen praznjenja ali odložijo namenske tipizirane vreče za
njihov odvoz. |
17. člen |
(določanje
prevzemnih mest za odpadke) |
(1)
Prevzemno mesto mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v vseh
letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta mora biti s transportne poti
vidna. |
(2) Ob
določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne,
estetske, higiensko-tehnične in požarno varstvene predpise. Prevzemna
mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na
javnih površinah. |
(3)
Prevzemna mesta na Mestnem trgu so tik za vhodnimi vrati posameznega
objekta, ki mejijo na Mestni trg. |
18. člen |
(skupna
prevzemna mesta za odpadke za odročna in nedostopna območja) |
Za
uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna
vozila, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi skupna prevzemna mesta
za odpadno embalažo in mešane komunalne odpadke, zbrane v tipiziranih
vrečah. Ta prevzemna mesta izvajalec zbiranja in odvoza komunalnih
odpadkov uredijo tako, da oddani odpadki niso dosegljivi živalim.
Uporabniki skupnih prevzemnih mest pravilno ločene odpadke, zbrane v
tipiziranih vrečah, na ta prevzemna mesta dostavijo največ 5 dni pred
predvidenim rednim odvozom. Če so skupna prevzemna mesta začasnega
značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi
katerih so bila določena. Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na
obračun storitve. |
19. člen |
(začasna
prevzemna mesta) |
(1) Če je
zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop
za komunalna vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z
izvajalcem na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem
začasnem prevzemnem mestu. |
(2) V
primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec javne službe dolžan
uporabnike obvestiti o spremenjenem prevzemnem mestu. |
20. člen |
(načrtovanje prevzemnih mest za odpadke) |
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in
poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov
naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati tudi
določbe Tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in
odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. |
21. člen |
(minimalni
standard zbiralnic ločenih frakcij) |
(1)
Zbiralnice ločenih frakcij morajo biti urejene v stanovanjskih območjih,
ob trgovskih centrih ter na območju mestnega oziroma vaških jeder tako,
da je na vsakih 500 prebivalcev zagotovljena vsaj ena zbiralnica.
|
(2)
Lokacije zbiralnic določi izvajalec v sodelovanju s krajevno skupnostjo
in oddelkom občinske uprave, pristojnim za gospodarske javne službe.
|
(3)
Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki so
v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravnih ali
fizičnih oseb, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika/ov.
|
(4) Oprema
na zbiralnicah ločenih frakcij mora biti enakega tipa in ustrezno
označena. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene
frakcije, ki jo povzročitelj sme odložiti v zabojnik. |
(5)
Določena je oblika klasičnega zabojnika na štirih kolesih volumna 770 do
1.100 litrov in zvonasta tipska oblika zabojnika volumna od 1,20 in 3,30
m³ in sledeče barve glede na frakcijo odpadka: |
– rumena
barva – plastična, kovinska in sestavljena embalaža ter folije in
embalažni stiropor (odpadna embalaža), |
– rdeča
barva – papir in karton ter papirna in kartonska embalaža, |
– zelena
barva – steklena embalaža. |
6. Pogoji
prepuščanja odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij
in v zbirnih centrih |
22. člen |
(relacija
zbirno–prevzemno mesto) |
(1) Če
zbirno mesto ni hkrati prevzemno mesto, so uporabniki dolžni zabojnike
in namenske tipizirane vreče z odpadki na dan odvoza prestaviti z
zbirnega na prevzemno mesto. |
(2)
Uporabniki so dolžni zabojnike in namenske tipizirane vreče, z zbirnega
na prevzemno mesto postaviti pravočasno, to je najkasneje do 7. ure na
dan odvoza. Zabojnike za odpadke morajo uporabniki po izpraznitvi isti
dan vrniti nazaj na zbirno mesto. |
(3) V
primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščinah (dalj časa trajajoča
vročina, zapora cest itd. …) lahko izvajalec uporabnike s predhodnim
obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove, da
zabojnike in/ali tipizirane vreče postavijo na odjemno mesto najkasneje
do 6. ure na dan odvoza ali določi druge termine odvoza odpadkov.
|
(4) V
starem mestnem jedru izvajalec izprazni zabojnike in pobere vreče
najkasneje do 10. ure, razen v primerih višje sile ali drugih
nepredvidljivih okoliščinah. |
23. člen |
(relacija
prevzemno mesto–transportna pot) |
(1)
Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec odpadke
prevzame in jih s komunalnimi vozili odpelje. Praviloma so locirana ob
uvozih k objektom. Profil transportne poti mora biti širok vsaj 3 m in
imeti vsaj 3,60 m svetle višine. Transportne poti rednega odvoza
odpadkov potekajo po javnih cestah z zagotovljenim ter urejenim rednim
letnim in zimskim vzdrževanjem za prevoz 3-osnega kamiona, ob kateri so
najmanj trije uporabniki. Slepe ulice in ceste, pri katerih krožna
povezava predstavlja bistveno daljšo pot vozila, morajo imeti možnost
obračanja kamiona na javni površini. |
(2)
Izvajalec odpadke prevzame na prevzemnem mestu. Mesto praznjenja je
prostor, praviloma na transportni poti komunalnega vozila, kjer
izvajalec izprazni zabojnike z odpadki oziroma prevzame odpadke v
tipiziranih vrečah. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme
biti tehničnih – fizičnih ovir, ki bi izvajalcu ovirale prevoz
zabojnikov od odjemnega mesta do mesta praznjenja in nazaj (npr.
neutrjena površina, velik naklon, stopnice, zidovi, škarpe, ograje, žive
meje, robniki, korita, parkirana vozila ipd.). |
24. člen |
(vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih in prevzemnih mestih) |
(1)
Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za
red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest.
|
(2)
Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike
ali v namenske tipizirane vreče, ne glede na to, ali so na zbirnem ali
prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, vreče pa
zavezane s trakom. |
(3)
Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu zagotoviti nemoten
dostop do prevzemnih mest. |
(4)
Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati
tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za
opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta
praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se
opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto ali
mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti. |
(5)
Uporabnik je dolžan z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti
za njihovo čistočo. |
25. člen |
(zbiralnice ločenih frakcij) |
(1) Ločeno
zbiranje odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij komunalnih odpadkov (v
nadaljevanju: zbiralnice) se izvaja na celotnem območju občine.
|
(2) Ločeno
zbiranje odpadkov na zbiralnicah poteka po vrstah odpadkov, ki jih je
možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo. |
(3)
Zbiralnica je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za ločeno
zbiranje posameznih ločenih frakcij. Namenski zabojniki na zbiralnicah
so: |
1.
zabojnik z rdečim pokrovom za zbiranje papirja in drobne lepenke,
vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke. V zabojniku za papir
se zbirajo pisarniški papir, časopisi, revije, prospekti, papirnate
vrečke, karton, lepenka, pisemski in ovojni papir, pisma, kuverte,
zvezki, knjige, embalažni papir, zložena papirna in kartonska embalaža.
|
2.
zabojnik z zelenim pokrovom za zbiranje steklene embalaže. V zabojniku
za stekleno embalažo se zbirajo vse vrste praznih in čistih steklenic in
kozarcev brez pokrovčkov; |
3.
zabojnik z rumenim pokrovom za zbiranje odpadne embalaže. V zabojniku za
odpadno embalažo se zbirajo prazne pločevinke in konzerve, plastična
folija in vrečke, plastenke, plastični kozarci, sestavljena oziroma
votla kartonska embalaža tekočin (tetrapak) in embalažni stiropor.
|
(4) V
zabojnike na zbiralnicah je prepovedano odlagati: |
– v
zabojnik za papir: tetrapak embalažo oziroma votlo kartonsko embalažo
tekočin, embalažo iz različnih materialov, plastificiran in povoskan
papir, celofan, tapete, folije, onesnažen ali navlažen papir ali karton,
higienski papir, plenice, lepilne trakove, vreče za cement, apno in
druge vreče za gradbeni material, vreče od krmil; |
– v
zabojnik za stekleno embalažo: stekleno embalažo z vsebino, okensko
ravno steklo, ogledala, svinčevo steklo, armirano steklo, kristal,
žarnice, porcelan, keramiko, glinene izdelke, pločevinaste in plastične
pokrovčke; |
– v
zabojnik za odpadno embalažo: plastenke in pločevinke z vsebino, papir,
karton, steklo, plastično embalažo nevarnih snovi, kosovne plastične
odpadke. |
(5)
Zabojniki na zbiralnicah morajo biti opremljeni z navodili, kaj vanje
sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec uporabnike obvešča v
okviru obveščanja in izobraževanja. |
26. člen |
(zbirni
center) |
(1) Zbirni
center je namenjen vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem ravnanja z
odpadki na območju občine. |
(2) Zbirni
center upravlja in vzdržuje izvajalec. |
(3) Zbirni
center mora biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki urejajo
zbiranje komunalnih odpadkov. |
(4) V
zbirnem centru mora odpadke prevzemati oseba izvajalca, usposobljena za
ločeno zbiranje. |
(5) Zbirni
center mora biti urejen in vzdrževan tako, da uporabniki nedvoumno
ugotovijo, v kateri zabojnik razvrstijo posamezno nenevarno frakcijo in
da uporabniki prepustijo nevarne frakcije in kosovne odpadke
usposobljeni osebi iz četrtega odstavka tega člena. |
(6)
Izvajalec mora zagotavljati redno oddajo zbranih odpadkov skladno s
predpisi. |
(7)
Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke razvrstiti
v ustrezne zabojnike. |
(8) V
zbirnem centru se zbirajo naslednje vrste odpadkov: |
– papir,
karton, lepenka, papirna in kartonska embalaža vseh oblik in velikosti,
|
–
plastična, sestavljena in mešana embalaža, embalažni stiropor,
|
– les,
vključno z odpadno embalažo iz lesa, |
– odpadki
iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin, |
– steklena
embalaža, |
– embalaža
iz tekstila, |
–
embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z
nevarnimi snovmi, |
– kovinska
embalaža, ki vsebuje nevaren trden oklop, vključno s praznimi tlačnimi
posodami, |
–
izrabljene gume, |
– steklo,
|
–
biorazgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad, |
– oblačila
in tekstil, |
– odpadne
nagrobne sveče, |
– topila,
|
– kisline,
|
–
alkalije, |
–
fotokemikalije, |
–
pesticide, |
–
fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
|
– zavržena
oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, |
– jedilno
olje in maščobe, |
– barve,
tiskarske barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo nevarne
snovi, |
– čistila,
detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, |
–
zdravila, |
– baterije
in akumulatorji, |
– odpadna
električna in elektronska oprema, |
–
plastika, |
– kosovni
odpadki, |
– zemlja,
kamenje, gradbeni odpadki (manjše količine), |
– manjše
količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z
veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem
ceniku izvajalca. |
(9) Drugi
uporabniki lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo le tiste vrste
odpadkov, za katere tako določa državni predpis. |
7. Pogoji
prevzemanja kosovnih, nevarnih in bioloških odpadkov |
27. člen |
(zbiranje
kosovnih odpadkov) |
(1) Odvoz
kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja na »dopisnice« po sistemu
»od vrat do vrat«. Vsako gospodinjstvo, ki je vključeno v reden odvoz
mešanih komunalnih odpadkov, na začetku vsakega leta prejme in v
posameznem letu lahko uporabi dve dopisnici. Uporabnik lahko uporabi obe
dopisnici naenkrat ali vsako posebej. Na eno dopisnico lahko odda en
kosovni odpadek oziroma kosovne odpadke v skupni količini do 1 m³. Pri
več stanovanjskih objektih, kjer uporabljajo skupno opremo za zbiranje
mešanih komunalnih odpadkov, uporabniki na »dopisnice« lahko oddajo
kosovne odpadke v skupni količini do 1 m³ na stanovanjsko enoto.
|
(2)
Uporabnik je dolžan kosovne odpadke pripraviti na svojem prevzemnem
mestu, zunaj objekta, razen na Mestnem trgu, kjer jih pripravi tik za
vhodnimi vrati posameznega objekta, ki mejijo na Mestni trg. Upravnik
večstanovanjskega objekta in izvajalec se lahko dogovorita tudi za
drugačen način priprave kosovnih odpadkov za odvoz. |
(3)
Uporabnik mora s prevzemnega mesta odstraniti odpadke, ki niso kosovni
odpadki in jih zato izvajalec v času odvoza ni bil dolžan odpeljati, in
sicer najkasneje naslednji dan. |
(4)
Uporabniki iz gospodinjstev lahko kosovne odpadke tudi sami pripeljejo
in z izročitvijo dopisnice, oddajo v zbirnem centru. |
(5) Odvoz
kosovnih odpadkov, ki so količinsko večji od količin iz prvega odstavka
tega člena in kosovnih odpadkov od drugih uporabnikov, se izvaja kot
odvoz odpadkov po naročilu. |
28. člen |
(zbiranje
nevarnih odpadkov) |
(1)
Izvajalec najmanj enkrat letno organizira akcijo zbiranja nevarnih
odpadkov iz gospodinjstev s posebno prilagojeno in opremljeno premično
zbiralnico. |
(2)
Zbiranje nevarnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim
planom, kot ga določi izvajalec. O načinu in terminih zbiranja mora
izvajalec uporabnike z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen
način, obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem. |
(3)
Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke oddajo tudi v zbirnem
centru. |
(4)
Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati usposobljenim
prevzemnikom, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo, uničenje oziroma
odstranjevanje. |
(5)
Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ostanki običajnih sredstev in
pripomočkov, ki se v gospodinjstvu dnevno uporabljajo. Zaradi nevarnih
sestavin se ne smejo odlagati na odlagališča nenevarnih odpadkov ali med
ostale ločene frakcije komunalnih odpadkov. |
(6) Drugi
uporabniki morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti
posebno pogodbo z usposobljenim prevzemnikom nevarnih odpadkov. |
29. člen |
(zbiranje
biološko razgradljivih odpadkov) |
(1) Za
biološko razgradljive odpadke in zeleni vrtni odpad, povzročitelji
prvenstveno sami zagotavljajo kompostiranje na lastnem vrtu. Način
kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev ni predmet javne
službe. Lokacija kompostnika mora biti na primernem zračnem mestu, da je
v največji možni meri onemogočeno širjenje neprijetnih vonjav v okolico.
|
(2)
Povzročitelji, ki biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega
odpada ne kompostirajo sami na lastnem vrtu, le te zbirajo v tipskih
zabojnikih, izvajalec pa zagotavlja reden odvoz na skupno kompostarno
skladno z določili Tehničnega pravilnika. |
8. Vsebina
katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov |
30. člen |
(podrobnejše vsebine katastrov) |
(1)
Izvajalec vodi, v obliki elektronske baze podatkov, kataster zbirnih in
prevzemnih mest, ki vsebuje sledeče podatke: |
– ime in
priimek ter naslov nosilca zbirnega mesta (predstavnika gospodinjstva)
oziroma ime in sedež drugega uporabnika, |
– ime
poslovne enote drugega uporabnika, če zbirno mesto ni na sedežu drugega
uporabnika, |
– število
uporabnikov, ki gravitira na zbirno mesto (pri gospodinjstvu število
članov gospodinjstva, pri drugih uporabnikih število zaposlenih in
površina poslovnih prostorov), |
– vrste
odpadkov, ki jih uporabniki zbirajo na zbirnem mestu, |
– velikost
zabojnikov ali tipiziranih vreč po vrstah odpadkov, |
– podatek
o tem ali uporabniki, ki uporabljajo evidentirano zbirno mesto,
kompostirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni
odpad v hišnem kompostniku, |
– podatek
o vrsti objekta, ki ga uporabljajo uporabniki zbirnega mesta
(stanovanjski, poslovni, industrijski …) in |
–
naseljenost objekta s časovno opredelitvijo aktivnosti zbirnega mesta po
vrstah odpadkov (trajno, občasno itd.). |
(2)
Kataster zbiralnic ločenih frakcij vsebuje sledeče podatke: |
– številko
zbiralnice ločenih frakcij, |
– naziv
zbiralnice ločenih frakcij, |
– vrsto
odpadkov, ki se zbirajo v zbiralnici ločenih frakcij, |
– velikost
zabojnikov po vrstah odpadkov in |
– lokacijo
zbiralnice ločenih frakcij (Gauss - Krügerjeve koordinate). |
9. Drugi
pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za
ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne
službe |
31. člen |
(javne
prireditve, čistilne akcije in začasna prodajna mesta) |
(1)
Organizatorji prireditev na prostem, na katerih potekajo dejavnosti
organizatorja ali udeležencev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo
najmanj 14 dni pred prireditvijo o tem obvestiti izvajalca. Pri
prijavljanju prireditve morajo predložiti načrt prireditvenega prostora,
v katerem je razvidno, da bo zagotovil zbirno mesto z ustreznimi
posodami za ločeno zbiranje odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom.
|
(2)
Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vreč določi in
zagotovi izvajalec javne službe izkustveno glede na vrsto prireditve in
na pričakovano število udeležencev. Ne glede na to je minimalna količina
odpadkov, za katere izvajalec zagotavlja storitev, 240 litrov za
posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka
odpadka skladno s Tehničnim pravilnikom. |
(3) Za
prireditve s strežbo hrane in pijače je organizator dolžan sam poskrbeti
za ustrezno ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz dejavnosti
gostinstva skladno s predpisi, ki urejajo to frakcijo odpadkov.
|
(4)
Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke,
razen biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, predati izvajalcu.
|
(5)
Stroške najema zabojnikov in prevzema odpadkov nosi organizator
prireditve. |
(6)
Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne
akcije morajo v primeru, če bo izvajalec sodeloval pri izvedbi čistilne
akcije, najmanj 14 dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem skleniti
dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjevanja odpadkov ter
predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne akcije ne
smejo bremeniti stroškov gospodarskih javnih služb s področja ravnanja z
odpadki. |
(7)
Izvajalci dejavnosti na začasnih prodajnih mestih si morajo v obdobju
izvajanja dejavnosti priskrbeti posode oziroma vreče glede na vrsto
dejavnosti, ki jo izvajajo. |
32. člen |
(postopek
izdajanja projektnih pogojev in soglasij) |
(1)
Izvajalec ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja
graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij. |
(2)
Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega: |
– podatke
o vlagatelju, |
– podatke
o investitorju, |
– podatke
o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, |
– podatke
o projektantu in projektu in |
– predpis
pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in
dostopni poti. |
(3)
Obvezna vsebina soglasja obsega: |
– podatke
o vlagatelju, |
– podatke
o investitorju, |
– podatke
o vrsti in namenu objekta ter zemljišča in |
– soglasje
k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije, vključno z
datumom izdelave. |
33. člen |
(gradbišča) |
Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki
po tem Tehničnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec storitev javne
službe za potrebe delovanja gradbišča preskrbi potrebno opremo za
zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novogradnje
ali obnove mora izvajalcu storitev javne službe pred pričetkom izvajanja
del sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov. |
34. člen |
(obveščanje in ozaveščanje uporabnikov) |
(1)
Izvajalec uporabnike obvešča o vseh zadevah, ki so povezane z izvajanjem
storitev zbiranja odpadkov. Pristop obveščanja mora temeljiti na večanju
ozaveščenosti uporabnikov in dvigovanju standardov ločevanja komunalnih
odpadkov. |
(2)
Minimalni standard obveščanja in ozaveščanja je sledeči: |
– spletna
stran izvajalca, |
– stalno
osebno informiranje uporabnikov na terenu, v zbirnem centru, po
elektronskih medijih in |
– pisno
komuniciranje s posameznimi uporabniki. |
(3)
Izvajalec praviloma sodeluje tudi pri izvedbi skupnih akcij ozaveščanja
v povezavi z vzgojnimi ustanovami, krajevnimi skupnostmi, občino in
ministrstvom (predstavitve, ogledi zbirnega centra, razlage, članki …). |
35. člen |
(tehnologije, pogoji in pogostost pranja predpisanih zabojnikov za
odpadke) |
(1) V
skladu s predpisi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi
odpadki in zelenim vrtnim odpadom, izvajalec izvaja pranje zabojnikov za
to vrsto odpadkov v okviru storitev javne službe, minimalno 2-krat
letno, in sicer s čistilno opremo, ki omogoča pranje in dezinfekcijo
zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno
okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z
njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo. |
(2) Na
zbiralnicah ločenih frakcij izvajalec zagotavlja redno pranje in
čiščenje zabojnikov minimalno 1-krat letno, oziroma skladno z dejanskimi
potrebami. |
36. člen |
(letni
program ravnanja s komunalnimi odpadki) |
(1) Potek
zbiranja komunalnih odpadkov izvajalec določi na letnem nivoju s
programom zbiranja komunalnih odpadkov, ki mora vsebovati: |
–
izhodišča za pripravo programa zbiranja komunalnih odpadkov,
|
– koledar
zbiranja mešanih komunalnih odpadkov po naseljih, |
– koledar
zbiranja plastične, kovinske in sestavljene embalaže ter folij in
embalažnega stiropora po naseljih, |
– koledar
zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega
odpada po naseljih, |
– koledar
zbiranja papirja, kartona in papirne ter kartonske embalaže po naseljih,
|
– koledar
zbiranja ločenih frakcij odpadkov po zbiralnicah ločenih frakcij,
|
– podatke
o zbiranju kosovnih odpadkov, |
– koledar
akcije zbiranja nevarnih frakcij komunalnih odpadkov s premično
zbiralnico, |
– koledar
zbiranja odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih, |
– postopek
razdeljevanja namenskih tipiziranih vreč in |
– plan
obratovanja zbirnega centra. |
(2) Letni
program izdela izvajalec skladno z določbami Odloka in Tehničnega
pravilnika. Potrjen letni program izvajalec objavi na svoji spletni
strani. |
37. člen |
(način
določitve vrste prevoza glede na vrsto odpadka) |
(1) Vrsta
prevoza je odvisna od vrste odpadka, gostote odpadka in načrtovanega
nadaljnjega ravnanja s prepeljanim odpadkom. V enem zabojniku se lahko
sočasno prevaža samo ena vrsta odpadka. |
(2) Pri
določitvi vrste prevoza je potrebno upoštevati sledeče: |
– ali se
lahko odpadki, ki so predvideni za prevoz stiskajo, ali morajo ostati
nepoškodovani v razsutem stanju; |
– ali so
odpadki, ki so predvideni za prevoz samo od enega ali od več drugih
uporabnikov in |
– gostoto
odpadkov, predvidenih za prevoz in izbiro ekonomične kombinacije,
razpoložljivi volumen, nosilnost specialnega tovornega vozila in
oddaljenost ter eventualni posebni pogoji prevzemnika. |
38. člen |
(osnove za
obračun storitev) |
(1) Osnove
za obračun storitev so: veljavne cene za storitve posamezne javne
službe, volumen opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, volumen
opreme za zbiranje odpadne embalaže, volumen opreme za zbiranje
bioloških odpadkov ali drugih vrst odpadnih surovin, frekvence
praznjenja ter dajatve, vezane na ravnanje z odpadki. |
(2) Pri
vseh uporabnikih je oprema za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov
izhodiščna in je sodilo za obračunavanje stroškov zbiranja vseh ločenih
frakcij odpadkov na zbiralnicah in v zbirnem centru. |
(3) Teža
na obdelavo odpeljanih mešanih komunalnih odpadkov in teža odloženih
komunalnih odpadkov se na uporabnike razdeli na podlagi povprečne
specifične teže odpadkov glede na volumen vseh evidentiranih in
vključenih zabojnikov po vrsti odpadka, z upoštevanjem dinamike zbiranja
odpadkov (praznjenj zabojnika) v obračunskem obdobju. |
(4)
Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 03
01, v zbirnem centru, ni vključeno v izhodiščno posodo in je dodatno
plačljiva storitev. |
(5) Pri
uporabi tipiziranih vreč za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in
odpadne embalaže, se za obračun upošteva enako, kot bi uporabnik
uporabljal zabojnik (skupen volumen tipiziranih vreč in frekvenca
odvoza). |
(6) Za
druge uporabnike se pri obračunu upošteva, da niso vključeni v odvoz
kosovnih in nevarnih odpadkov. |
(7) Pri
uporabi tipiziranih vreč za zbiranje občasno povečanih količin mešanih
komunalnih odpadkov ali odpadne embalaže, je v ceno tipizirane vreče že
vključen celoten strošek storitev za odvoz in končno oskrbo odpadkov. |
39. člen |
(reklamacije) |
(1)
Uporabnik storitev zbiranja in prevoza odpadkov se lahko pritoži na
izvajanje storitve, in sicer na pravilnost in/ali pravočasnost
opravljene storitve. Reklamacijo lahko najprej poda po telefonu ali
osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu izvajalca. Prav tako
lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali
elektronski pošti. |
(2) O
vsaki pritožbi pristojni strokovni delavec napiše uradni zaznamek v
katerem zapiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev, oziroma ali sta
z uporabnikom razrešila predmet pritožbe. Uradni zaznamek oziroma
povratna informacija o rešitvi pritožbe se posreduje uporabniku na
njegovo izrecno zahtevo. V primeru obojestransko ustrezne rešitve
pritožbe posreduje strokovni delavec ustrezni delovni nalog delavcu, ki
izvede dogovorjeno rešitev. |
(3) V
primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno
rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe
na sedež izvajalca. Izvajalec pisno odloči o reklamaciji v roku 15 dni
od prejema reklamacije. |
(4)
Uporabnik lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v
8 dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost
računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev in izvajalec
v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi
uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega
ugovora. V primeru, če se ugovor nanaša na podatke, ki so podlaga za
obračun storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali odlaganja
ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, izvajalec
odstopi reševanje ugovora izvajalcu storitev obdelave mešanih komunalnih
odpadkov ali izvajalcu storitev odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
40. člen |
(prekinitev izvajanja storitev) |
(1)
Drugemu uporabniku, ki zamuja s plačili računov, lahko izvajalec pošlje
pisni opomin pred prekinitvijo izvajanja storitev in mu postavi rok za
plačilo. Če drugi uporabnik kljub opominu zapadlih računov ne plača v
roku, navedenem v opominu, lahko izvajalec s prvim dnem naslednjega
meseca prekine z izvajanjem storitev in odpelje opremo, če jo je drugi
uporabnik imel v najemu, ter začne ali nadaljuje s postopkom prisilne
izterjave dolga. |
(2)
Prekinitev izvajanja storitev zbiranja in prevoza odpadkov traja toliko
časa, da drugi uporabnik plača vse zapadle račune s pripadajočimi
zakonskimi zamudnimi obrestmi in vse druge stroške, ki so nastali
izvajalcu zaradi neplačevanja računov. |
(3) O
prekinitvi izvajanja storitev izvajalec obvesti pristojni inšpektorat. |
41. člen |
(vizualna
kontrola) |
Vizualno
kontrolo izvaja izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov na
prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnem centru. V
primeru ugotovljenih neskladnosti o tem opozori povzročitelja, v primeru
ponavljajočih neskladnosti pri istem povzročitelju o tem obvesti
prekrškovni organ. |
III.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
42. člen |
(oprema) |
(1)
Obstoječi zabojniki na zbiralnicah modre barve, prvotno namenjeni
zbiranju kovinske embalaže, se ustrezno označijo in uporabljajo za isti
namen, kot zabojniki rumene barve, to je za odpadno embalažo.
|
(2) Vse
določbe glede barve in označevanja opreme za zbiranje komunalnih
odpadkov, veljajo za vse nove nabave od uveljavitve Tehničnega
pravilnika dalje. Obstoječa oprema za zbiranje odpadkov ostane v uporabi
do porabe ali izrabe. |
43. člen |
(obvestilo
izvirnim povzročiteljem) |
Izvajalec
z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove tiste
izvirne povzročitelje, katerih delovanje ali dejavnost povzroča
nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vključeni v sistem
ravnanja s komunalnimi odpadki, da izvajalcu sporočijo podatke, ki so
skladno s predpisi, Odlokom in Tehničnim pravilnikom potrebni, da se
ustrezno vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in za vpis v
evidenco uporabnikov. |
44. člen |
(prehodno
obdobje) |
Izvajalec
mora zagotoviti izvajanje določb Tehničnega pravilnika najkasneje v roku
devetih mesecev od njegove uveljavitve. |
45. člen |
(začetek
veljavnosti) |
Tehnični
pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati
petnajsti dan po objavi. |
|
Št.
354-0048/2011 |
Škofja
Loka, dne 16. maja 2013 |
|
Župan |
Občine Škofja Loka |
mag. Miha Ješe l.r. |
|