|
ODLOK |
|
O
SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA
PODEŽELJE V OBČINI MARIBOR ZA OBMOČJE OBČINE DUPLEK |
|
|
|
S tem
odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV št. 11/93, Uradno
glasilo slovenskih občin 27/10 – obv. razlaga in 34/12 - obv. razlaga)
za območje občine Duplek tako, da se novo integralno besedilo glasi: |
|
|
|
I.
Splošne določbe |
|
1.
člen |
|
(podlaga
za spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih) |
|
(1) S tem
odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV št. 11/93, Uradno
glasilo slovenskih občin 27/10 in 34/12) za območje občine Duplek, ki
jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska
ulica 7, Maribor, pod številko naloge 12075. |
|
2.
člen |
|
(vsebina
sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev) |
|
(1)
Spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za
podeželje v občini Maribor za območje občine Duplek (v nadaljnjem
besedilu: odlok) določajo: območje, členitev območja na prostorske in
morfološke enote in njihovo funkcijo, merila in pogoje glede vrste
posegov, merila in pogoje za oblikovanje, merila in pogoje za določanje
gradbenih parcel, merila in pogoje za urejanje prometa ter urejanje
komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja elektronskih
komunikacij, merila in pogoje za varovanje okolja in merila in pogoje za
urejanje prostora za obrambo in zaščito pred nesrečami. |
|
(2)
Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je
skupaj s prilogami na vpogled na sedežu Občine Duplek. |
|
3.
člen |
|
(cilji
urejanja poselitve) |
|
Urejanje
poselitve mora ohranjati kulturno krajino, izgrajevati identiteto
naselij ter izboljševati kvaliteto bivalnega okolja. Prostorske ureditve
se morajo vključevati v obstoječo zasnovo naselja in jo dopolnjevati. Po
tipu in arhitekturnih elementih morajo biti prilagojene okolici. |
|
II.
Območje prostorskih ureditvenih pogojev |
|
4.
člen |
|
(1)
Območje, za katerega veljajo določila odloka, obsega celoten prostor
občine Duplek, razen območij naslednjih veljavnih prostorskih aktov: |
|
·
Državnega lokacijskega načrta za vodnogospodarsko ureditev Drave od
Vurberka do Zgornjega Dupleka (Ur. l. RS, št. 72/04, 33/07-ZPNačrt); |
|
·
Zazidalnega načrta v centru Zg. Dupleka (MUV št. 19/88); |
|
·
Ureditvenega načrta za center v Spodnjem Dupleku (MUV št. 24/04, Uradno
glasilo slovenskih občin št. 35/07 in 4/09); |
|
·
Občinskega podrobnega prostorskega načrta za center 2 v Spodnjem Dupleku
v Občini Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin št. 19/08); |
|
·
Občinskega podrobnega prostorskega načrta za turistično - rekreacijsko -
športni center v občini Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin št.
24/09) in |
|
·
Občinskega podrobnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo regionalne
ceste R3-710/1292 Maribor-Vurberk-Ptuj (Uradno glasilo slovenskih občin
št. 15/10, 16/11-popr. in 31/11). |
|
(2)
Začasno, do izdelave in sprejema predvidenih občinskih podrobnih
prostorskih načrtov, pa ti prostorski ureditveni pogoji veljajo tudi na
območjih za katera je predvidena izdelava občinskih podrobnih
prostorskih načrtov in sicer za: |
|
·
dve
območji v ureditvenem območju naselja Spodnji Duplek: območje južno od
šole v velikosti ca. 3,35 ha (morfološka enota SD-CD 1) in območje
jugozahodno od Završkega potoka v velikosti ca. 1,50 ha (morfološka
enota SD-SS 10); |
|
·
šest območij v ureditvenem območju naselja Zgornji Duplek: območje
obrtne cone v velikosti ca. 3,82 ha (morfološka enota ZD-IG 1), območje
razpršene gradnje (morfološka enota ZD-O 1) v velikosti ca. 1,08 ha, tri
območja zahodno od lokalne ceste Zg. Duplek – Zimica – Korena v skupni
velikosti ca. 5,00 ha (morfološke enote ZD-SS 3, ZD-SS 4 in ZD-SS 6) in
območje vzhodno lokalne ceste Zg. Duplek – Zimica – Korena v velikosti
ca. 0,55 ha (morfološka enota ZD-CU 3); |
|
·
območje v ureditvenem območju naselja Zimica, ki se nahaja v severnem
delu naselja, v velikosti ca. 0,76 ha (morfološki enoti Z-CU 2 in Z-ZS
2); |
|
·
dve
območji v ureditvenem območju naselja Zgornja Korena: območje severno od
cerkve Sv. Barbare v velikosti ca. 0,68 ha (morfološka enota K-SS 4) in
območje severovzhodno od lokalne ceste Korena – Vurberk v velikosti ca.
2,17 ha (morfološka enota K-SS 3); |
|
·
območje v ureditvenem območju naselja Dvorjane, ki se nahaja v zahodnem
delu naselja južno od regionalne ceste R3-710
Maribor–Vurberk–Ptuj–Hajdina–Turnišče, v velikosti ca. 3,42 ha
(morfološke enote D-SS 4, D-CU 3, D-ZD 2 in D-ZK 2); |
|
·
območje v ureditvenem območju naselja Vurberk, ki se nahaja v osrednjem
delu naselja, v velikosti ca. 0,88 ha (morfološka enota V-SS 2) in |
|
·
del
območja za turizem, šport in rekreacijo v velikosti ca. 2,84 ha
(prostorska enota MR). |
|
(3)
Območje je razvidno iz karte št. 1 »Območje obravnave s prikazom
prostorskih enot« v grafičnem delu teh prostorskih ureditvenih pogojev. |
|
III.
Členitev območja na prostorske in morfološke enote in njihova funkcija
|
|
5.
člen |
|
(členitev
območja) |
|
(1)
Območje urejanja se členi na naslednje prostorske enote: |
|
·
UON
(in *RG) - ureditvena območja naselij (in stavbna zemljišča izven
ureditvenih območij naselij, ki so priključena k ureditvenim območjem
naselij) Sp. Duplek, Zg. Duplek, Zg. Korena, Dvorjane, Zimica in Vurberk
– Farošak; |
|
·
MR
- območja za turizem, šport in rekreacijo; |
|
·
I –
območja prometne infrastrukture; |
|
·
RG
(in OB) - stavbna zemljišča izven ureditvenih območij naselij (razpršena
poselitev in gradnja) (in območje za potrebe obrambe - OB) ter |
|
·
ves
ostali odprti prostor, ki ga predstavljajo K1 in K2 - kmetijska
zemljišča, G – območja gozdov in VC – vodna zemljišča celinskih voda. |
|
(2)
Prostorske enote ureditvenih območij naselij so dodatno razčlenjene na
morfološke enote: |
|
·
SS
- stanovanjske površine (vsa naselja); |
|
·
SK
- površine podeželskega naselja (vsa naselja razen naselja Zg. Korena); |
|
·
CU
- osrednja območja centralnih dejavnosti (vsa naselja razen Vurberk -
Farošaka); |
|
·
CD
- druga območja centralnih dejavnosti (Sp. in Zg. Duplek), |
|
·
IK
- površine z objekti za kmetijsko dejavnost (Dvorjane, Zimica); |
|
·
IG
– gospodarske cone (Zg. Duplek); |
|
·
O –
območja okoljske infrastrukture (Zg. Duplek); |
|
·
ZS
- površine za oddih, rekreacijo in šport (Zimica, Zg. Korena, Vurberk -
Farošak, Dvorjane); |
|
·
ZV
- površine za vrtičkarstvo (Zg. Korena); |
|
·
ZD
- druge urejene zelene površine (Dvorjane, Vurberk - Farošak, Zg. in Sp.
Duplek) ter |
|
·
ZK
- pokopališče (Dvorjane, Zg. Korena). |
|
(3)
Stavbna zemljišča izven ureditvenih območij naselij, ki so priključena k
ureditvenim območjem naselij (*RG) so razvidna iz karte št. 1 »Območje
obravnave s prikazom prostorskih enot«. |
|
(4)
Razporeditev morfoloških enot je razvidna iz karte št. 3 »Prikaz
morfoloških enot v ureditvenem območju naselja«. |
|
6.
člen |
|
(funkcije
in namenska raba posameznih prostorskih enot) |
|
(1)
Ureditvena območja naselij imajo pretežno stanovanjsko funkcijo.
Podrobna namenska raba površin obsega površine za stanovanja, območja
centralnih dejavnosti, površine za objekte kmetijske dejavnosti,
gospodarske cone, območja okoljske infrastrukture, površine za oddih,
rekreacijo in šport, površine za vrtičkarstvo, pokopališča in druge
urejene zelene površine. Lokacija in obseg sta razvidna iz karte št. 3
»Prikaz morfoloških enot v ureditvenem območju naselja«. |
|
(2) V
odprtem prostoru imajo kmetijska zemljišča, gozdovi in vodna zemljišča
primarno namensko rabo, obstoječa stavbna zemljišča izven ureditvenih
območij naselij pa imajo prometno funkcijo (prometne površine) ali
pretežno stanovanjsko funkcijo (ostala stavbna zemljišča razpršene
poselitve in gradnje). |
|
IV.
Merila in pogoji glede vrste posegov |
|
7.
člen |
|
(ureditvena območja naselij - UON) |
|
V
ureditvenih območjih naselij so glede na podrobno namensko rabo površin
dopustni naslednji posegi: |
|
Stanovanjske površine - morfološke enote SS |
|
·
gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov
(stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih stanovanjski
gradnji in dopolnilnim dejavnostim (dejavnosti osnovnega šolstva in
zdravstva, socialno varstvene dejavnosti, varstvo otrok, trgovske,
poslovne, uslužno-obrtne, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti
intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne
poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k racionalni
izrabi površin ter kmečka gospodarstva) ter gradnja novih objektov,
rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale,
energetike, prometa in elektronskih komunikacij, |
|
·
odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega
zemljišča, |
|
·
spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe
površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega
nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza
normativnim pogojem za posamezne dejavnosti, |
|
·
vzdrževanje objektov, |
|
·
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, razen pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov, |
|
·
nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in
zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. |
|
· gradnja
manjših industrijskih stavb, ki za bivanje in delovno okolje ne
predstavljajo motečega dejavnika. Negativni vplivi izvajanja dejavnosti
se morajo omejiti na zakonsko dovoljeno raven. |
|
Površine
podeželskega naselja - morfološke enote SK |
|
·
gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov
(stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih stanovanjski
gradnji in dopolnilnim dejavnostim (dejavnosti osnovnega šolstva in
zdravstva, socialno varstvene dejavnosti, varstvo otrok, trgovske,
poslovne, uslužno-obrtne, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti
intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne
poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k racionalni
izrabi površin ter kmečka gospodarstva) ter gradnja novih objektov,
rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale,
energetike, prometa in elektronskih komunikacij, |
|
·
odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega
zemljišča, |
|
·
spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe
površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega
nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza
normativnim pogojem za posamezne dejavnosti, |
|
·
vzdrževanje objektov, |
|
·
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, |
|
·
nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in
zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. |
|
· gradnja
manjših industrijskih stavb, ki za bivanje in delovno okolje ne
predstavljajo motečega dejavnika. Negativni vplivi izvajanja dejavnosti
se morajo omejiti na zakonsko dovoljeno raven. |
|
Osrednja
območja centralnih dejavnosti - morfološka enota CU |
|
·
gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov
(stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih prvenstveno
stanovanjski gradnji, izvajanju zdravstva, socialnega varstva, uprave in
kulture ter trgovskim in storitvenim dejavnostim ter gradnja novih
objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe
komunale, energetike, prometa in elektronskih komunikacij, |
|
·
odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega
zemljišča, |
|
·
spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe
površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega
nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza
normativnim pogojem za posamezne dejavnosti, |
|
·
vzdrževanje objektov, |
|
·
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, razen pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov, |
|
·
nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in
zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. |
|
· gradnja
manjših industrijskih stavb, ki za bivanje in delovno okolje ne
predstavljajo motečega dejavnika. Negativni vplivi izvajanja dejavnosti
se morajo omejiti na zakonsko dovoljeno raven. |
|
Druga
območja centralnih dejavnosti - morfološka enota CD |
|
·
gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov
(stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih potrebam izvajanja
vzgoje in izobraževanja ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in
nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in
elektronskih komunikacij, |
|
·
odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega
zemljišča, |
|
·
vzdrževanje objektov, |
|
·
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, |
|
·
nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in
zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. |
|
Površine z
objekti za kmetijsko proizvodnjo - morfološke enote IK |
|
·
gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov
(stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih potrebam izvajanja
kmetijske dejavnosti ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in
nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in
elektronskih komunikacij, |
|
·
odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega
zemljišča, |
|
·
spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne kmetijske namenske
rabe površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko
dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele
ustreza normativnim pogojem za posamezne kmetijske dejavnosti, |
|
·
vzdrževanje objektov, |
|
·
postavitev ograj, škarp, gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov in
gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, |
|
·
nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in
zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. |
|
Površine za oddih, rekreacijo in šport - morfološke enote ZS |
|
·
gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov
(stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih potrebam izvajanja
športa in rekreacije ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in
nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in
elektronskih komunikacij, |
|
·
odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega
zemljišča, |
|
·
vzdrževanje objektov, |
|
·
postavitev ograj, škarp, gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov,
postavitev spominskih obeležij in urbane opreme, |
|
· gradnja enostavnih in
nezahtevnih objektov, |
|
·
postavitev vadbenih objektov, |
|
·
nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in
zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. |
|
Površine
za vrtičkarstvo - morfološke enote ZV |
|
·
postavitev ograj in škarp, |
|
·
nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in
zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. |
|
Druge
urejene zelene površine - morfološke enote ZD |
|
·
gradnja naslednjih enostavnih objektov: pomožni infrastrukturni objekti,
spominska obeležja in urbana oprema, |
|
·
nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in
zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. |
|
Pokopališče - morfološke enote
ZK |
|
·
gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov
(stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih pokopališki
dejavnosti s spremljajočimi objekti primernih storitvenih dejavnosti ter
gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za
potrebe komunale, energetike, prometa in elektronskih komunikacij, |
|
·
odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega
zemljišča, |
|
·
spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe
površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega
nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza
normativnim pogojem za posamezne dejavnosti, |
|
·
vzdrževanje objektov, |
|
·
postavitev ograj, škarp, gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov,
postavitev spominskih obeležij in urbane opreme, |
|
·
nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in
zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. |
|
8.
člen |
|
(območja
za turizem, šport in rekreacijo - MR) |
|
Na
stavbnih zemljiščih območja za turizem, šport in rekreacijo so dopustni
naslednji posegi: |
|
·
gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov
(stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih za šport in
rekreacijo ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne
gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in
elektronskih komunikacij, |
|
·
odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega
zemljišča, |
|
·
vzdrževanje objektov, |
|
·
gradnja nezahtevnih in enostavnih pomožnih infrastrukturnih objektov,
ograj, škarp, začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi
ali prireditvam, vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane
opreme, |
|
·
nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in
zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. |
|
9.
člen |
|
(območja
prometne infrastrukture - I) |
|
Na
stavbnih zemljiščih prometnih površin so dopustni naslednji posegi: |
|
·
gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za
potrebe komunale, energetike, prometa in elektronskih komunikacij, |
|
·
odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega
zemljišča, |
|
·
vzdrževanje objektov, |
|
·
gradnja nezahtevnih in enostavnih pomožnih infrastrukturnih objektov,
ograj, škarp in urbane opreme, |
|
·
nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in
zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. |
|
10.
člen |
|
(stavbna
zemljišča izven ureditvenih območij naselij - RG) |
|
Na
stavbnih zemljiščih izven ureditvenih območij naselij so dopustni
naslednji posegi: |
|
·
gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov
(stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih prvenstveno
stanovanjski gradnji in kmetijskim gospodarstvom ter manjšim
turističnim, predelovalnim, oskrbnim in storitvenim dejavnostim ter
gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za
potrebe komunale, energetike, prometa in elektronskih komunikacij, |
|
·
odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega
zemljišča, |
|
·
spreminjanje namembnosti objektov kot dopolnitev pretežne namembnosti z
dejavnostmi, ki se vežejo na turizem, manjše predelovalne, oskrbne in
storitvene dejavnosti, dejavnosti prostega časa, izobraževalne in
kulturne dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko
dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele
ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti, |
|
·
vzdrževanje objektov, |
|
·
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, |
|
·
nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in
zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. |
|
· gradnja
manjših industrijskih stavb, ki za bivanje in delovno okolje ne
predstavljajo motečega dejavnika. Negativni vplivi izvajanja dejavnosti
se morajo omejiti na zakonsko dovoljeno raven. |
|
11.
člen |
|
(vodna
zemljišča - VC) |
|
(1) Na
vodnih zemljiščih so dopustni naslednji posegi: |
|
·
gradnja objektov javne infrastrukture, |
|
·
gradnja objektov grajenega javnega dobra, |
|
·
ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
|
·
ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
|
·
gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
|
·
gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in
|
|
·
gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
|
(2) Za vse
posege na vodnih zemljiščih je potrebno pridobiti projektne pogoje in
soglasje pristojne službe za upravljanje z vodami. |
|
12.
člen |
|
(gozd - G) |
|
V gozdovih
so dopustni naslednji posegi: |
|
·
gradnja gozdnih prometnic, |
|
·
nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in
zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja, |
|
·
krčitev gozda – odstranitev gozda zaradi spremembe namembnosti, ki je
predvidena v prostorskih planskih aktih občine (te krčitve se lahko
izvajajo le na stavbnih zemljiščih). |
|
13.
člen |
|
(kmetijska
zemljišča – K1 in K2) |
|
(1) Na območju najboljših in drugih kmetijskih zemljiščih, kot so
opredeljena v veljavnih prostorskih sestavinah planskih aktov za območje
občine Duplek, so, razen primarne rabe, dovoljeni naslednji posegi: |
|
a) osuševanje in veliki
namakalni sistemi, ki so določeni v prostorskih sestavinah veljavnih
planskih aktov občine; |
|
b) ostale agrarne operacije
in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja na območju izven zavarovanih
območij narave ali vodnih virov; |
|
c)
naslednji enostavni objekti po predpisih, ki urejajo razvrščanje
objektov glede na zahtevnost gradnje:
·
naslednji pomožni objekti v javni rabi (površine stavb do 40 m2,
gradbeni inženirski objekti višine do 3,5 m): objekt za odvodnjavanje
ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos,
nadkrita čakalnica na postajališču;
· protihrupne ograje višine do 2 m, če se jih izvaja ob rekonstrukciji
cest;
· podporni zidovi z ograjo za višinsko razliko do 0,5 m, če se jih
izvaja ob rekonstrukciji cest;
· male komunalne čistilne naprave zmogljivosti do 50 PE;
· nepretočne greznice do 30 m 3;
· rezervoarji za vodo do 100 m3;
· vodnjaki in vrtine višine do 5 m, globine do 30 m;
· naslednji priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture:
priključek na kategorizirano javno cesto, priključek na objekte
energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek
na objekte za oskrbo s pitno vodo, priključek za odvajanje odpadne vode,
priključek na komunikacijska omrežja);
· kolesarske, gozdne, pešpoti in podobne, ki niso del cestnega sveta;
· naslednja vodna zajetja ter objekti za akumulacijo in namakanje
prostornine do 250 m3, bazeni do 60 m3: grajeno zajetje na tekoči vodi,
zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem,
vodni zbiralnik;
· naslednji pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (stavbe pritlične,
enoetažne, površine do 40 m2, stolpni silosi višine do 5 m, gradbeno
inženirski objekti višine do 5 m, grajene gozdne prometnice, dvojni
kozolci - toplarji površine do 40 m2): kozolec, kmečka lopa, pastirski
stan, skedenj, senik, kašča, koruznjak, grajeni in montažni rastlinjak
večjih dimenzij, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena
ograja in opora za trajne nasade, napajalno korito, krmišče, grajena
poljska pot, silos, pokrita skladišča za lesna goriva, gnojišče,
zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, hlevski izpust,
grajeno molzišče;
· naslednji pomožni komunalni objekti: revizijski in drugi jašek,
hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob,
ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja,
· naslednji pomožni objekti za spremljanje stanja okolja (površine stavb
do 40 m2): meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekti za
opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti, objekt za
hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih
voda; |
|
d) naslednji nezahtevni objekti po predpisih, ki urejajo
razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje:
· naslednji pomožni objekti v javni rabi (stavbe površine nad 40 m2 do
vključno 60 m2, gradbeni inženirski objekti višine nad 3,5 m do vključno
10 m): objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne
razsvetljave, cestni silos, nadkrita čakalnica na postajališču;
· protihrupne ograje višine nad 2 m do vključno 3 m, če se jih izvaja ob
rekonstrukciji cest;
· podporni zidovi z ograjo za višinsko razliko do 1,5 m, če se jih
izvaja ob rekonstrukciji cest;
· male komunalne čistilne naprave zmogljivosti od 50 do 2000 PE;
· nepretočne greznice nad 30 m3 do 50 m3;
· vodnjaki in vrtine višine nad 5 m, globine nad 30 m;
· vodna zajetja, objekti za akumulacijo in namakanje prostornine od 250
m3 do vključno 2.000 m3, če gre za zajem pitne in tehnološke vode,
grajen namakalni sistem s črpališčem ali vodni zbiralnik;
· naslednji objekti za rejo živali: čebelnjak do 20 m2, ribogojnica do
2.000 m3;
· naslednji pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (stavbe površine do 150
m2 in višine do 6 m, stolpni silosi višine od 5 m do 10 m, gradbeno
inženirski objekti višine nad 5 m do 10 m, dvojni kozolci - toplarji
površine do 150 m2, zbiralnik gnojnice do 1.000 m3): kozolec, kmečka
lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča,
koruznjak, montažni rastlinjak večjih dimenzij, grajena obora, grajena
ograja za pašo živine, grajena ograja in opora za trajne nasade,
napajalno korito, krmišče, grajena poljska pot, silos, pokrita skladišča
za lesna goriva, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno
korito, hlevski izpust, grajeno molzišče; |
|
e) gradnja objektov, ki se uvrščajo med majhne stavbe po
predpisih, ki urejajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje,
če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: da gre za objekte, ki
funkcionalno dopolnjujejo obstoječe osnovne objekte in da se jih gradi
na zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo osnovnega
objekta določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu; |
|
f) na grajenem območju kmetije objekti iz 15.a člena tega odloka; |
|
g) gradbeno inženirski objekti, ki so po prepisih o uvedbi in
uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov
državnega pomena uvrščeni v skupini 221 - daljinski cevovodi, daljinska
(hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni)
elektroenergetski vodi ter 222 - lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja; |
|
h) posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami; |
|
i) rekonstrukcija občinskih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih
pogojuje načrtovana rekonstrukcija občinske ceste (oporni in podporni
zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter
objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste
treba zgraditi ali prestavi zaradi rekonstrukcije občinske ceste; |
|
j) premični čebelnjak, pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr.
brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti točki,
opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter
opora za trajne nasade ipd.), poljska pot, premični tunel in nadkritje,
zaščitna mreža, lovska preža; |
|
k) začasni objekti (kiosk oziroma tipski zabojnik; pomol, to je
vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov;
odprti sezonski gostinski vrt; to je posebej urejeno zemljišče kot del
gostinskega obrata; pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v
montažnem šotoru; oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov;
cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; začasna tribuna za
gledalce na prostem; objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju
nenevarnih snovi). Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti
prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni; |
|
l) smučišča, vključno z začasno
postavljenimi montažnimi vlečnicami; |
|
m) objekti za rejo živali, ki se jih po
prenehanju rabe lahko odstrani. Po odstranitvi objektov je treba
vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni. |
|
(2) Nepretočne greznice, rezervoarje ter pomožne kmetijsko-gozdarske
objekte iz prejšnjega odstavka tega člena, razen kozolcev, grajenih obor
in obor za pašo živine, grajenih ograj ter opor za trajne nasade,
napajalnih korit, krmišč in grajenih poljskih poti, je dopustno graditi
le v neposredni bližini stavbnih zemljišč. Za neposredno bližino se
šteje največ 30 m oddaljenost od obstoječega stavbnega zemljišča, na
katerem so zgrajene ali načrtovane stavbe. |
|
(3) Kozolcev, ograj ter opor za trajne nasade, napajalnih korit in
krmišč ni dopuščeno priključevati na objekte gospodarske javne
infrastrukture. |
|
14.
člen |
|
(območja,
za katera je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov
– začasno urejanje z odlokom) |
|
(1) Na
območjih, ki so opredeljena v 2. odstavku 4. člena tega odloka, so
dopustni naslednji posegi: |
|
·
odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega
zemljišča, novogradnje |
|
·
rekonstrukcije in vzdrževanje objektov, |
|
·
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, |
|
·
nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in
zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. |
|
(2) Poleg
navedenega je v območju za obrtno cono (morfološka enota ZD-IG 1), ki se
nahaja v ureditvenem območju naselja Zgornji Duplek, ne glede na
določitve 30. člena, ki se nanaša na mirujoči promet, možno zgraditi
parkirišče za tovorna vozila. Pri tem je treba upoštevati, da se območje
nahaja na območju zaznanih erozijskih procesov, zato je treba pridobiti
projektne pogoje od pristojnega nosilca urejanja prostora. |
|
(3) Ne
glede na določila 1. odstavka tega člena se v delu območja za turizem,
šport in rekreacijo (prostorska enota MR) ohranja dosedanja dejanska
raba, ki je gozd. Na območju se ne gradi objektov ali drugače bistveno
in trajno spreminja gozdne strukture. |
|
(4)
Območja so razvidna iz karte št. 1 »Območje obravnave s prikazom
prostorskih enot«. |
|
15.
člen |
|
(območja s
posebnimi pogoji za gradnjo) |
|
(1) Na
naslednjih območjih stavbnih zemljišč, so opredeljeni posebni pogoji za
gradnjo: |
|
·
16:
Stavbno zemljišče je namenjeno samo za ureditev obstoječega ribnika, ne
pa tudi za gradnjo kmet. objekta. |
|
·
264: Stavbno zemljišče je namenjeno samo za objekte rekreativnih in
zdravstvenih dejavnosti, ki bodo služile javnosti. |
|
·
119: Pogoj za gradnjo na stavbnem zemljišču je predhodna izdelava
strokovnih podlag. |
|
·
121: Pri gradnji na stavbnem zemljišču je potrebno upoštevati zahteve,
izhajajoče iz poplavne ogroženosti. |
|
·
199: Pri gradnji na stavbnem zemljišču je potrebno upoštevati zahteve,
izhajajoče iz poplavne ogroženosti. |
|
·
288: Stavbno zemljišče je namenjeno samo za ČN. Pri izdelavi
dokumentacije je potrebno upoštevati lociranost ČN v poplavnem območju
Drave. |
|
·
247, 250, 258: Na območju je možna izgradnja samo čistilnih naprav. |
|
·
270: Na območju je možna izgradnja samo cestnih objektov in ureditev. |
|
·
3,
14, 191, 224, 233-B, 234-B, 289-B2, 290, 296-B, 307: Na območju je možna
izgradnja samo objekta za kmetijsko gospodarsko dejavnost. |
|
·
180: Na območju je možna izgradnja samo objektov za kmetijsko
proizvodnjo - ribogojnica in spremljajoči gostinsko-turistični objekt. |
|
·
17
A, 17 B, 152: Na območju je možna izgradnja samo objekta za kmetijsko
gospodarsko dejavnost; obseg potrebnega zemljišča se določi na podlagi
investicijskega elaborata. |
|
·
50,
184, 186, 246: Na območju je možna izgradnja samo objektov za šport in
rekreacijo. |
|
·
9,
76, 79-B, 92, 121, 153-B, 184, 186, 190, 199, 247, 249-I, 249-II,
249-III: Zaradi lociranosti v poplavnem območju reke Drave je potrebno
(do izgradnje predvidenih visokovodnih nasipov) predvideti ustrezne
protipoplavne ukrepe ter ukrepe za varovanje stanja voda: zaradi
zaznanih erozijskih procesov je potrebna posebna preveritev. |
|
·
247, 250, 258: Zaradi lociranosti v poplavnem območju reke Drave je
gradnja dovoljena pod pogojem ustrezno nadvišanega objekta in ob
upoštevanju prepisanih odmikov. |
|
·
246: Zaradi lociranosti v poplavnem območju reke Drave je gradnja
dovoljena pod pogojem upoštevanja predvidene trase visokovodnih nasipov. |
|
·
180: Odvzem vode iz bližnjega potoka 1 oz. 1-2 razreda po kategorizaciji
urejanja vodotokov ne sme ogroziti biološkega minimuma v vodotoku. |
|
·
244: Samo za športno dejavnost - na zemljišču ne sme biti zemeljskih
posegov. |
|
(2) Ne
glede na določila prejšnjega člena, je na območjih 247 in 288 dopustna
izgradnja zbirnega centra za komunalne odpadke. |
|
(3)
Stavbna zemljišča so razvidna iz karte št. 1 »Območje obravnave s
prikazom prostorskih enot«. |
|
15.a člen |
|
(grajeno
območje kmetije) |
|
(1) Za kmetije se lahko določi grajeno območje kmetije. |
|
(2) Grajeno območje kmetije je območje kmetije, to je registriranega
kmetijskega gospodarstva po predpisih o kmetijstvu, sestavljeno iz ene
ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo objekti
kmetije, ki so med seboj povezani z dovozi, potmi in drugimi
funkcionalnimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih
objektov, ki so si najbliže, pa ne presega 30 m. Opredeli se na stavbnih
in drugih zemljiščih tako, da se z daljico povežejo v vseh smereh
najbolj izpostavljeni deli objektov kmetije oziroma njihovih gradbenih
parcel, če so določene, in sicer ne glede na to, ali preko takega
območja poteka javna cesta ali ne. |
|
(3) Na grajenem območju
kmetije in ob njem v oddaljenosti do 25 m je dovoljena gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov ter naslednjih nestanovanjskih
kmetijskih objektov za potrebe kmetije:
· majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (stavba majhnih
dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali prislonjena k
stavbi, objekti v javni rabi),
· ograje,
· samostojno parkirišče v primeru izvajanja dopolnilne dejavnosti na
kmetiji,
· športno igrišče na prostem (grajena ali utrjena površina, ki ni
izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun) v
primeru izvajanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
· objekt za oglaševanje za lastno dejavnost,
· objekt za rejo živali (enoetažen objekt, namenjen reji živali),
· objekt, namenjen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in
vrtnarjenju, pod pogojem, da noben od njih ni namenjen prebivanju,
· priključek na javno cesto. |
|
15.a člen |
|
(območja, ki se štejejo za stavbna zemljišča) |
|
(1) Zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti v skladu z opredelitvami
stavbnih zemljišč v prostorskih sestavinah planskih aktov občine, se
skupaj s pripadajočimi zemljišči štejejo za stavbna zemljišča. Na teh
območjih se uporabljajo določila odloka o PUP, ki veljajo za ureditvena
območja naselij, za stavbna zemljišča izven ureditvenih območij naselij,
za stavbna zemljišča izven ureditvenih območij naselij, ki se
priključujejo k ureditvenim območjem naselja ter določila, opredeljena
za območje posebnega oblikovanja v prostorski enoti RG. Na območjih, za
katera se uporabljajo določila odloka o PUP, ki se nanašajo na
prostorsko enoto ureditvenih območij naselij, se uporabljajo določila za
tisto morfološko enoto, na katero tako območje meji. |
|
(2) Območja, za katera veljajo določila tega člena, so prikazana v
grafičnem delu na karti št. 1 območje obravnave s prikazom prostorskih
enot. |
|
V.
Merila in pogoji za oblikovanje |
|
16.
člen |
|
(pogoji in
merila za lego in velikost stavb v prostorski enoti RG) |
|
(1) Zaradi
izpostavljene lege objekta in njegovega vpliva na podobo krajine, je
treba gradnje prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture. |
|
(2) Pri
postavitvi posameznih objektov v odprtem prostoru je treba upoštevati
naravne lastnosti in ustvarjene danosti prostora. Posebej se je treba
pri postavitvi prilagoditi reliefnim značilnostim. Objekti morajo biti
postavljeni tako, da je sleme strehe vzporedno s smerjo plastnic.
Gradbeno parcelo je treba na novo formirati tako, da bo omogočala
pravilno umestitev objekta v prostor in zagotavljala primerne ureditve
površin, ki bodo služile temu objektu (potek komunalnih vodov in druge
omejitve rabe prostora, urbanistične zahteve - dovozi in dostopi,
intervencijske poti, sanitarno tehnične zahteve). |
|
(3) Faktor
izrabe gradbene parcele eno in dvostanovanjskih stavb, ki je razmerje
med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene
parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina
vseh etaž objekta nad terenom, znaša 0.10 – 0.40. Stavbe imajo eno ali
dve etaži (P ali P+M). |
|
(4)
Objekti na slemenih morajo biti zasajeni z avtohtonim zelenjem (sadno
drevje). |
|
(5) Pri
lociranju objekta v sklopu kmetijskega gospodarstva se upošteva
medsebojni položaj objektov, tako da vsi objekti skupaj tvorijo
zaključeno celoto. Stolpni silosi se postavljajo glede na tehnološke
značilnosti in potrebno kapaciteto. Pri postavitvi je treba v čim večji
meri preprečevati vedutno izpostavljenost s pravilno lokacijo v okviru
gospodarstva. Faktor izrabe se prilagaja potrebam kmečkega gospodarstva. |
|
(6)
Proizvodne objekte je treba locirati tako, da je omogočen ustrezen
dostop, manipulacija in parkiranje ter da so upoštevani vsi
požarnovarstveni in sanitarnotehnični predpisi. Višina objekta mora
ustrezati predpisom o potrebni minimalni višini prostora za posamezno
dejavnost. Faktor zazidanosti, ki je razmerje med pozidano površino
gradbene parcele in celotno površino gradbene parcele, znaša 0.60. |
|
Obvezna razlaga Odloka o spremembah in
dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v
Občini Maribor za območje Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 5/2015):
V 16. in 17. členu odloka o spremembah in
dopolnitvah se določili 16. in 17. člena v delu, ko se nanašata na
izračun faktorja izrabe gradbene parcele razumeta:
· da je faktor izrabe gradbene parcele razmerje med bruto tlorisno
površino objekta, ki je površina vseh etaž objekta nad terenom in
gradbeno parcelo, določeno v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja, ki je lahko večja od maksimalno določene gradbene parcele v
tabeli v 27. členu cit. odloka, saj ta člen v zadnjem stavku šestega
odstavka hkrati določa, da je parcela lahko večja od maksimalno določene
v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove
parcele. |
|
17.
člen |
|
(pogoji in
merila za lego in velikost stavb v prostorski enoti UON, v prostorski
enoti RG na območjih posebnega oblikovanja **RG in v prostorski enoti
MR) |
|
(1) V
prostorski enoti se je potrebno prilagoditi sosednjim objektom po
odmikih od ceste, odstopanje je možno za največ 1.0 m. Slemena streh
objektov morajo povzemati smeri slemen obstoječih sosednjih objektov
(pravokotno ali vzporedno s cesto). Višina kapi strehe pa mora slediti
ulični višini kapi streh obstoječih objektov. Odstopanja so možna na
križiščih cest. |
|
(2) Ne
glede na določila prejšnjega odstavka so lahko v morfoloških enotah SK –
površine podeželskega naselja objekti od ceste različno oddaljeni. V čim
večji meri se ohranjajo smeri obstoječe parcelacije, objekti so med
seboj različno oddaljeni, dvorišča pa so za stanovanjsko stavbo ali ob
njej. |
|
(3) Faktor
izrabe gradbene parcele eno in dvostanovanjskih stavb, ki je razmerje
med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene
parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina
vseh etaž objekta nad terenom, znaša 0.10 – 0.40. Stavbe imajo eno ali
dve etaži (P, P+M ali P+1). Dopustna je tudi gradnja dvojčkov, v tem
primeru je faktor izrabe največ 0.60. |
|
(4)
Večstanovanjske stavbe je možno graditi v morfoloških enotah CU -
osrednja območja centralnih dejavnosti. |
|
(5) Pri
določanju višine večstanovanjskih stavb in stavb namenjenih različnim
dejavnostim je treba zaščititi poglede tako, da se ne spreminja silhueta
naselja. Stavbe morajo po velikosti upoštevati stavbne gmote in
ploskovna razmerja območja, kamor se stavba locira in ne smejo bistveno
izstopati po velikosti. Maksimalna etažnost večstanovanjskih stavb in
stavb namenjenih različnim dejavnostim je P+1+M, faktor izrabe gradbene
parcele pa je največ 0.60. Na gradbeni parceli je treba zagotoviti
potrebne parkirne površine. Proizvodne stavbe je treba locirati tako, da
je omogočen ustrezen dostop, manipulacija in parkiranje ter da so
upoštevani vsi požarnovarstveni in sanitarnotehnični predpisi, višina
stavbe mora ustrezati predpisom o potrebni minimalni višini prostora za
posamezno dejavnost, vendar ne sme izstopati iz silhuete naselja, faktor
zazidanosti znaša 0.60. |
|
(6)
Stolpni silosi na kmečkih gospodarstvih ne smejo izstopati iz silhuete
naselja, faktor izrabe se prilagaja potrebam kmečkega gospodarstva. |
|
Obvezna razlaga Odloka o spremembah in
dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v
Občini Maribor za območje Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 5/2015):
V 16. in 17. členu odloka o spremembah in
dopolnitvah se določili 16. in 17. člena v delu, ko se nanašata na
izračun faktorja izrabe gradbene parcele razumeta:
· da je faktor izrabe gradbene parcele razmerje med bruto tlorisno
površino objekta, ki je površina vseh etaž objekta nad terenom in
gradbeno parcelo, določeno v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja, ki je lahko večja od maksimalno določene gradbene parcele v
tabeli v 27. členu cit. odloka, saj ta člen v zadnjem stavku šestega
odstavka hkrati določa, da je parcela lahko večja od maksimalno določene
v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove
parcele. |
|
18.
člen |
|
(oblikovanje stavb v prostorski enoti RG, MR, UON Zg. Korena, UON Zimica
in morfoloških enotah SK – površine podeželskega naselja) |
|
(1)
Arhitektura stavbe in oblikovanje gradbenih elementov morajo biti
skladni in iz trajnih gradbenih materialov. |
|
(2) Stavbe
je treba oblikovati skladno z oblikovanjem tipične avtohtone
arhitekture: |
|
|
|
·
Dovoljena je gradnja v celoti vkopane kleti, ki je v primeru nagnjenega
terena lahko največ do polovice etaže nad raščenim terenom. |
|
·
V
primeru izkoriščene mansarde morajo biti okna na stenah, izjemoma na
strehi. |
|
·
Streha: dvokapna s simetričnim naklonom ali večkapna, lahko s čopi,
sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta, naklon 27- 500.
Dovoljeno je na osnovno streho dodajati prečne strehe. Piramidaste in
stožčaste strehe niso dovoljene. Izjemoma so dovoljene ravne strehe, če
služijo kot pohodne terase nad delom stavbe. |
|
·
Kritina: temna barva - priporočljivo je, da so strehe krite z majhnimi
strešniki temno rdeče barve (bobrovec, zareznik). |
|
·
Fasada: gladko ometana v svetlih barvah, lesena ali kamnita. |
|
(3) Za proizvodne stavbe, hleve in gospodarske objekte kmetije, ne
veljajo določila tega člena, ki se nanašajo na oblikovanje strehe
objektov. |
|
(3) Določila tega člena ne veljajo za oblikovanje nezahtevnih in
enostavnih objektov. |
|
19.
člen |
|
(oblikovanje stavb v prostorski enoti RG na območjih posebnega
oblikovanja **RG in v morfoloških enotah SS - stanovanjske površine, CU
- osrednja območja centralnih dejavnosti, CD - druga območja centralnih
dejavnosti, IK - površine z objekti za kmetijsko dejavnost, ZS -
površine za oddih, rekreacijo in šport) |
|
(1)
Arhitektura stavbe in oblikovanje gradbenih elementov morajo biti
skladni in iz trajnih gradbenih materialov. |
|
(2) Pri
oblikovanju eno in dvostanovanjskih stavb se je treba prilagajati
oblikovanju sosednjih stavb: |
|
·
Dovoljena je gradnja kleti. |
|
·
V
primeru izkoriščene mansarde morajo biti okna na stenah, izjemoma na
strehi. |
|
·
Streha: dvokapna, lahko s čopi, sleme je vzporedno z daljšo stranico
objekta. Dovoljeno je na osnovno streho dodajati prečne strehe.
Dovoljena je tudi drugačna oblika strehe (ravna, enokapna in več kapna
streha). Piramidaste in stožčaste strehe niso dovoljene. |
|
·
Kritina: temna barva - priporočljivo je, da so strehe krite z majhnimi
strešniki temno rdeče barve (bobrovec, zareznik). |
|
·
Fasada: gladko ometana v svetlih barvah, lesena ali kamnita. |
|
(3) Pri
oblikovanju stavb namenjenih različnim dejavnostim je dopustno uvajanje
sodobnih materialov in oblikovalskih pristopov. Fasade morajo biti v
naravnih, zemeljskih tonih, kontrasti so dopustni do največ 50% površine
fasade. Fasade so lahko tudi lesene ali obložene s kamnom in drugimi
materiali. Dovoljena je gradnja kleti. |
|
(4) Pri
oblikovanju javnih stavb so dopustni oblikovalski kontrasti, kadar ima
vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto. |
|
(5) Ne
glede na določila prejšnjih odstavkov so objekti za kmetijsko dejavnost
lahko tudi montažni. |
|
19.a člen |
|
Za stavbe, ki so zgrajene na stavbnih zemljiščih brez ustreznih dovoljenj in so bili zgrajeni pred uveljavitvijo Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor za območje občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14), tj. pred 25.1.2014 ne veljajo določila 16., 17., 18., 19., 23. člena in 1. točka 3. odstavka 24. člena, ki se nanašajo na oblikovanje stavb, lego in velikost stavb ter odmike od sosednjih parcel in višino opornega zidu. Za
stavbe, ki so zgrajene na stavbnih zemljiščih brez ustreznih dovoljenj
in so bili zgrajeni pred uveljavitvijo Odloka o spremembah in
dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v
občini Maribor za območje občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 4/14), tj. pred 25.1.2014 ne veljajo določila 16., 17., 18.,
19., 23., 27. člena in 1. točka 3. odstavka 24. člena, ki se nanašajo
na oblikovanje stavb, lego in velikost stavb ter odmike od sosednjih
parcel, velikost gradbene parcele in višino opornega zidu. |
|
20.
člen |
|
(upoštevanje potreb funkcionalno oviranih ljudi pri načrtovanju) |
|
Novi
posegi v prostor na javnih objektih ali javnih površinah in prenove le
teh morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir. |
|
21.
člen |
|
(ureditev
okolice stavbe) |
|
(1) Za
urejanje zunanjih površin je priporočljivo uporabljati naravni
materiali. Ohišnice naj sestavljajo pretežno visoko debelne sadne
rastline. Razmejitve med parcelami morajo biti kar najmanj vpadljive (iz
lesa, žive meje iz gabra, leske). Priporočljiva je uporaba avtohtonega
zelenja. |
|
(2) Terase
in nasipe nad nivojem terena ni možno urediti na ulično stran objekta. |
|
(3)
Ohranjati je potrebno niveleto oziroma enakomeren višinski potek ulice.
Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu
zemljišču. |
|
(4) Pri
urejanju okolice stavb in javnih površin mora izvajalec gradbenih del
med gradnjo stavbe zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in
urediti okolico. |
|
(5) Pri
večstanovanjskih stavbah z več kot tremi stanovanji je treba zagotoviti
najmanj 25% delež zelenih površin (površina gradbene parcele brez
vštetih parkirnih površin, poti, dvorišč in otroških igrišč) ter najmanj
6.0 m2 otroškega igrišča/stanovanje opremljenega za starostno
skupino do 6 let. |
|
(6)
Proizvodne stavbe je treba čim intenzivneje zazeleniti. |
|
(7)
Komunalni objekti in naprave morajo biti ograjeni in ustrezno
ozelenjeni. |
|
22.
člen |
|
(vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave) |
|
(1) Za
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki
pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. |
|
(2)
Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta
in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta. |
|
(3) Pri
rekonstrukciji objekta, se določila 16. in 17. člena, ki se nanašajo na
lego in velikost stavb, ne upoštevajo, pri čemer ni dovoljeno
rekonstruirati eno in dvostanovanjske stavbe v večstanovanjske stavbe. |
|
23.
člen |
|
(odmiki) |
|
(1)
Medsebojni odmik prosto stoječih objektov ter odmik od meje gradbene
parcele se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s
sanitarno tehničnimi, požarno varstvenimi in obrambnimi predpisi. |
|
(2)
Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti ne
vplivajo škodljivo na bivalne pogoje prebivalcev sosednje stavbe ali na
rabo sosednjih parcel (osončenje, protipožarna zaščita). |
|
(3) Novi
objekt (razen ograje in škarpe) mora biti odmaknjen minimalno 4 m od
meje gradbene parcele, s soglasjem mejaša je lahko razdalja tudi manjša
(v tem primeru mora investitor novega objekta ustrezno urediti odtoke s
strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale vplive na
parcelo ali objekt mejaša). |
|
(4)
Obstoječi objekt, ki leži manj kot 4 m odmaknjen od meje gradbene
parcele, se lahko rekonstruira, pri čemer se brez soglasja soseda ne sme
povečevati proti meji gradbene parcele. |
|
24.
člen |
|
(nezahtevni in enostavni objekti) |
|
(1) Vrste
dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov za posamezno morfološko
enoto oziroma posamezno prostorsko enoto so določene v 7., 8., 9., 10.,
11., 12., 13. in 14. členu odloka. |
|
(2)
Pomožni objekti za lastne potrebe: |
|
·
Pomožne objekte za lastne potrebe je možno postavljati do faktorja
izrabe gradbene parcele največ 0.50. Pri večstanovanjskih stavbah se
lahko pomožni objekti za lastne potrebe postavljajo do faktorja izrabe
gradbene parcele največ 0.7. |
|
· Drvarnica, garaža, lopa, nadstrešek, steklenjak, uta (senčnica): oblikovanje mora biti prilagojeno oblikovanju osnovnega objekta. Kot prizidek morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
|
|
·
Rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto: ne smejo biti
postavljeni na ulično stran objekta. |
|
· Pomožni
objekti za lastne potrebe se lahko gradijo kot prizidki k objektom ali
kot samostojni objekti na gradbeni parceli oziroma na stavbnem zemljišču
ne glede na prisotnost drugih objektov. Posamezni objekti se lahko pod
pogoji iz 13. člena tega odloka gradijo tudi na kmetijskih zemljiščih. |
|
(3)
Ograje: |
|
·
Maksimalna dovoljena višina medsosedske, varovalne in igriščne ograje je
2m. Medsosedska, varovalna in igriščna ograja ne smejo biti kamnite ali
betonske. Dovoljeni so kamniti ali betonski oporni stebri in cokel do
višine 0,5 m. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni
parceli in ne proti cesti. Višino ulične ograje stanovanjskih stavb je
treba prilagoditi višini sosednjih uličnih ograj. Varovalne ograje
morajo biti intenzivno ozelenjene. |
|
·
Podporni zid in škarpa sta dovoljena v primeru, ko ni možno drugačno
zavarovanje brežin. Biti morata obdelana s kamnom ali ozelenjena s
popenjalkami. |
|
Maksimalna dovoljena višina medsosedske, varovalne in igriščne ograje je
2m. Medsosedska, varovalna in igriščna ograja ne smejo biti kamnite ali
betonske. Dovoljeni so kamniti ali betonski oporni stebri in cokel do
višine 0,5m. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni
parceli in ne proti cesti. Višino ulične ograje stanovanjskih stavb je
treba prilagoditi višini sosednjih uličnih ograj. Varovalne ograje
morajo biti intenzivno ozelenjene. Izjemoma so varovalne ograje lahko
postavljene ob cesti kot zidane kamnite ograje do maksimalne višine 2m,
pri čemer morajo te biti nevpadljivih barv in ne smejo posegati v polje
preglednosti. Za postavitev le-teh je potrebno soglasje upravljavca
ceste ob predhodnem mnenju pristojnega občinskega organa za varnost v
cestnem prometu. Podporni zid in škarpa sta dovoljena v primeru, ko ni
možno drugačno zavarovanje brežin. Biti morata obdelana s kamnom ali
ozelenjena s popenjalkami. |
|
(4)
Pomožni infrastrukturni objekti: |
|
·
Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako,
da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne
zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno
samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi
cestne infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih
površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez
grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti
zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb. |
|
·
Protihrupne ograje – v primeru postavitve na območju pogledov na
zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na
silhuete naselij morajo protihrupne ograje biti transparentne. Če je
ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje
možnega zaletavanja ptic. |
|
·
Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž
ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse
predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od
kolesarske steze, itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil
in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer
je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m je treba drog postaviti ob
ograje oz. na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je
treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka
obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med
javnim in nejavnim svetom. Priporočamo uporabo standardnih kandelabrov,
svetilk in omaric za javno razsvetljavo. |
|
·
Cestni silos – postavljanje v ureditvenih območjih naselij ni dovoljeno
razen v sklopu cestne baze. |
|
·
Avtobusno postajališče – v ureditvenih območjih naselij in v območju za
turizem,šport in rekreacijo je treba z lociranjem avtobusnega
postajališča zagotoviti pokritost poselitvenega območja s 500 m radijem
dostopnosti. Minimalni pogoji za lociranje in oblikovanje avtobusnih
postajališč so podani v veljavnem pravilniku o tehničnih normativih in
minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na
glavnih in regionalnih cestah. Pravilnik določa tudi tehnične elemente
avtobusnih postajališč v zalivu. Postajališča morajo biti razpoznavna,
opremljena z nadstreški, opremljena s klopmi, koši za smeti ter
informacijami o prevozu (vozni red, relacija ali št. linije, načrt mreže
linij). |
|
·
Transformatorska postaja – pri postavitvi je treba upoštevati
morfologijo naselja in gradbene meje (ulično linijo) obstoječe zazidave. |
|
·
Bazna postaja – antenski drog, antenski nosilec – prednostno se naprave
in antene postavljajo na obstoječe ali načrtovane infrastrukturne
objekte (npr. stebre elektroenergetskih vodov) ter druge objekte. V
ureditvenih območjih naselij se jih ne postavlja v morfološke enote CD,
ZS, ZK, ZD in ZV. Bazne postaje se umešča na kmetijska zemljišča
izjemoma, kadar jih ni smiselno umestiti v druge obstoječe ali
načrtovane objekte. Objekt je treba oblikovati v skladu z arhitekturno
tipiko prostora ali kot atraktiven tehnološki objekt. Z ustrezno
umestitvijo, barvo in fasadno oblogo je treba zmanjšati vidno
izpostavljenost in kontrastnost v prostoru. Območje objekta je treba
zasaditi skladno z okoliškim krajinskim vzorcem, v največji možni meri
je treba ohraniti obstoječo vegetacijo. Ograjne elemente je treba
kombinirati s tipičnimi in naravnimi prvinami (živice, plotovi, kamnite
zložbe). Prednostno je treba uporabljati alternativne vire energije na
sami lokaciji (sončna energija, vetrna energija) ter izkoriščati
obstoječe dostopne poti. Dostopne poti v času gradnje je treba sanirati.
|
|
·
Zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) – Postavljeni so lahko le ob
javni cesti, kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil. |
|
(5)
Pomožni kmetijsko gozdarski objekti: |
|
·
Kašča, kmečka lopa, rastlinjak, koritasti silos, skedenj in senik, -
kot prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha
osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem
naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu
kot prečna streha. |
|
(6)
Začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi: |
|
Odprti
sezonski gostinski vrt – če je nadstrešnica prizidek na fasadi mora biti
izvedena tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje
preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se
priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Pohodno površino vrta se
lahko obdela z lesom. |
|
(7)
Začasni objekti namenjeni prireditvam: |
|
Za potrebe
prireditve morajo biti predvidene parkirne površine zadostne kapacitete
(glede na pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje kraju
prireditve in čim bolj koncentrirane. |
|
(8)
Začasni objekti namenjeni skladiščenju ne smejo biti postavljeni na
ulično stran objekta. |
|
(9)
Vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem: |
|
Za
urejanje je treba uporabljati naravne materiale. |
|
Sprehajalne poti - morajo se prilagajati obstoječi konfiguraciji terena.
Utrdijo se in opremijo s klopmi, koši za odpadke. Ob njih se zasadijo
drevesa. |
|
(10)
Spominska obeležja morajo biti locirana tako, da ne ovirajo funkcionalno
oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
|
|
(11)
Urbana oprema: |
|
Postavitev
urbane opreme mora zagotavljati take prostorske ureditve površin za
pešce, ki omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove
telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno
samostojno gibanje. |
|
Postavitev
urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
|
Nadkrita
čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska
govorilnica, večnamenski kiosk in montažna sanitarna enota - priporočamo
uporabo standardnih elementov. |
|
Pri
oblikovanju otroških igrišč je potrebno zagotoviti igrala predvsem za
najmlajše starostne stopnje (3-6, 6-12 let). Zagotovljena mora biti
preglednost ureditve zaradi varstva otrok. |
|
25.
člen |
|
(oblikovanje pokopališč – morfološka enota ZK) |
|
(1)
Pokopališče mora biti oblikovano tako, da jasno izraža svojo identiteto
v prostoru. |
|
(2)
Sestavni del pokopališča je objekt mrliške vežice, ki poleg osnovne
funkcije lahko vsebuje tudi druge dejavnosti, ki so vezane na funkcijo
pokopališča. |
|
(3) Grobna
poljina mora biti razdeljena na grobna polja. V enem grobnem polju je
samo ena vrsta grobov: klasični grobovi ali žarni grobovi. Vsako grobno
polje se označi s tekočo številko ali črko. Dostopi do grobnih polj
morajo biti zagotovljeni s potmi, minimalna širina poti je 2,5m. |
|
(4)
Nagrobniki se oblikujejo v skladu s pokopališkim redom. |
|
(5)
Pokopališče mora imeti zagotovljen prostor za množične pokope v slučaju
naravnih in drugih nesreč. |
|
(6)
Pokopališče mora imeti zagotovljen primeren prostor za pokopališke
komunalne odpadke, ki vizualno ni izpostavljen. |
|
(7) Na
območju pokopališča je možno urediti parkirna mesta. |
|
(8)
Pokopališče mora biti ograjeno in ustrezno ozelenjeno. Znotraj
pokopališča je možna členitev prostora z oblikovanimi zelenimi
površinami. |
|
26.
člen |
|
(oblikovanje drugih posegov) |
|
(1)
Ureditve vodotokov in hudournikov se izvajajo kot sanacija erodiranih
brežin predvsem z uporabo naravnih materialov, tako da je čim manj
vidnega betona. |
|
(2) Z
urejanjem kmetijskih zemljišč se ne sme sprožiti erozijskih procesov,
porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda.
Potrebno je ohranjati pasove vegetacije in posamezna drevesa in gozdni
rob. |
|
(3)
Izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja po zakonu o rudarstvu. |
|
(4)
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba
zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je potrebno zatraviti
ali zasaditi, v primeru strmejših brežin so dovoljeni tudi betonski
oporni zidovi, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali
ozelenjeni. |
|
VI.
Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel |
|
27.
člen |
|
(1)
Velikost gradbenih parcel se določi v projektni dokumentaciji. |
|
(2) Obliko
gradbene parcele na stavbnih zemljiščih izven ureditvenih območij
naselij je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev
objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in
zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu. |
|
(3) V
primeru, da je razpoložljivo stavbno zemljišče večje od maksimalne
velikosti posameznega stavbnega zemljišča za tovrstno stavbno
tipologijo, mora lastnik tega zemljišča naročiti ustrezno parcelacijo
celotnega stavbnega zemljišča z upoštevanjem navedenih pogojev in meril
ter cestno navezavo na javno cesto. |
|
(4) Pri
določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je
potrebno upoštevati: |
|
namembnost
in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge
omejitve rabe prostora, |
|
urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči
promet, odprte površine), |
|
sanitarno
tehnične zahteve. |
|
(5)
Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta
z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh
potreb zagotovljen na drugem zemljišču. |
|
(6) V
spodnji tabeli so določene minimalne in maksimalne velikosti parcel v
ureditvenih območjih naselij po posamezni tipologiji individualne
stanovanjske gradnje ter za samostojno stoječe stavbe grajene za
dejavnosti na stanovanjskih površinah (morfološka enota SS -
stanovanjske površine) in površinah podeželskega naselja (morfološka
enota SK - površine podeželskega naselja). Parcela je lahko večja v
primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove
gradbene parcele. |
|
|
|
vrsta gradnje |
velikost parcele |
eno in dvostanovanjska prostostoječa stavba |
300-1000 m2 |
dvojček (vertikalno razdeljeni stanovanjski enoti) |
250-500 m2 |
samostojno stoječa stavba grajena za dejavnost na površinah za
stanovanja |
največ 2000 m2 |
|
|
(7) V
morfoloških enotah SD-SS 8 in ZD-SS 2 je določen način parcelacije
zemljišč zaradi zagotavljanja prometne dostopnosti posameznim gradbenim
parcelam in racionalne izrabe stavbnih zemljišč. Odstopanja od
parcelacije, ki je prikazana na karti št. 3/1 »Prikaz morfoloških enot v
ureditvenem območju naselja Spodnji Duplek« in karti št. 3/2 »Prikaz
morfoloških enot v ureditvenem območju naselja Zgornji Duplek« so
dovoljena na podlagi natančnega geodetskega načrta. V vsakem primeru pa
je treba zagotoviti v morfološki enoti SD-SS 8 koridor za predvideno
javno cesto, ki dopolnjuje cestno omrežje, v širini najmanj 7.50 m in
dovozno pot na zahodnem robu morfološke enote v širini najmanj 3.50 m. V
morfološki enoti ZD-SS 2 je treba zagotoviti dovozno pot v širini
najmanj 3.50 m. |
|
VII.
Merila in pogoji za urejanje prometa |
|
28.
člen |
|
(varovalni
pasovi ob prometnicah) |
|
(1)
Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v
prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti je
dovoljena le ob upoštevanju pogojev upravljavca ceste oz. z njegovim
soglasjem. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je
na vsako stran javne ceste širok: |
|
pri
regionalni cesti (R) 15 m, |
|
pri
lokalni cesti (LC) 8 m, |
|
pri javni
poti (JP) 6 m, |
|
pri
državni kolesarski poti 5 m, |
|
pri javni
poti za kolesarje 3 m. |
|
29.
člen |
|
(gradnja
ali rekonstrukcija cest in dostopov do objektov in zemljišč) |
|
(1) Za
vsako stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste, pri
čemer je treba dovoze in dostope praviloma navezati na javne ceste nižje
kategorije in preko teh na javne ceste višje kategorije. Gradnja ne sme
onemogočiti izgradnje dovozov do zemljišč predvidenih za gradnjo in
ovirati dovozov do kmetijskih zemljišč in lesno-pridelovalnega gozda.
Direktni priključki zemljišč oz. objektov na javno cesto se preko
pločnikov uredijo s spuščenim robnikom. |
|
(2) Pri
novogradnji ali rekonstrukciji cest je treba upoštevati prometni tok,
funkcijo ceste, vplive na okolje, podobo okoliškega prostora,
ekonomičnost in zagotoviti varno odvijanje prometa, preglednost, dobro
orientacijo, kontinuiteto optičnega vodenja in oblikovno enotnost.
|
|
(3) Ceste
je treba izgraditi minimalno z naslednjimi elementi prečnega profila:
|
|
regionalne
ceste (R): vozišče min. širine 6.5 m, ustrezno utrjene bankine, skozi
ureditvena območja naselij obojestranski pločnik, na regionalni cesti
R3-710 pa skozi ureditvena območja naselij tudi kolesarsko stezo ali
skupno peš in kolesarsko površino izven njih pa z zelenico od vozišča
ločen kolesarski pas; |
|
lokalne
ceste (LC) in zbirne krajevne ceste (LZ): vozišče min. širine 5.5 m,
skozi ureditvena območja naselij obojestranski ali enostranski pločnik,
ustrezno utrjene bankine; |
|
javne poti
(JP): vozišče min. širine 3.0 m in utrjene bankine, v naseljih pa kot
skupna prometna površina min. širine 5.5 m. |
|
(4) Profil
je lahko simetričen ali asimetričen. Kadar zaradi prostorskih omejitev
ni moč zagotoviti minimalnih elementov ceste, se posamezni elementi
ceste mestoma izpustijo, vozišča pa so lahko tudi ožja. Kadar pa
minimalnih elementov ceste ni moč zagotoviti na daljšem odseku, je treba
z režimskimi ukrepi, kot so: zmanjšanje hitrosti, preusmeritev prometa,
enosmerni prometni režim spremeniti prometne razmere, na primernih
preglednih razdaljah pa urediti izogibališča (razširitev vozišča).
Izogibališča je treba urediti za vozila, ki vozijo navzdol, izjemoma za
tiste, ki vozijo navzgor. Širina ceste mora vedno omogočati dovoz na
zemljišča. Ceste naj se križajo čim bolj pravokotno. |
|
(5) Na
koncu slepih ulic, kadar vozila nimajo v bližini možnosti za obračanje,
je treba urediti obračališča. Priključki, križišča in obračališča morajo
biti prilagojeni predvidenim prostorskim ureditvam in oblikovani tako,
da bo zagotovljena preglednost pri vključevanju osebnih vozil v promet
in prevoznost merodajnega vozila. Raba prostora pregledne površine v
križiščih in priključkih je omejena, prosta mora biti ovir višjih od 1,0
m. |
|
(6)
Priporočljivo je izvajanje geološko geotehničnih raziskav pri
novogradnjah in rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju sanacijskih
ukrepov za stabilizacijo plazov, ki ogrožajo manj prometne ceste in za
potrebe dimenzioniranja pri obnovah voziščnih konstrukcij. |
|
(7) Gozdne
prometnice morajo biti načrtovane, izgrajene in vzdrževane skladno z
veljavnim pravilnikom o gozdnih prometnicah. |
|
30.
člen |
|
(mirujoči
promet) |
|
(1) V
primeru novogradenj, dozidav, nadzidav ali sprememb namembnosti
obstoječih stavb je treba dodatna parkirna mesta urediti na lastnem
zemljišču na odprtih parkirnih površinah ali garažah. Kadar parkirnih
mest ni moč urediti na lastnem zemljišču, jih je izjemoma moč urediti na
javnih parkirnih površinah ob soglasju pristojnega organa občinske
uprave. Javne parkirne površine se urejajo kot parkirni pas ob javni
cesti in sicer le ob lokalni cesti ali javni poti, na parkiriščih ali v
garažah. Potrebno število parkirnih mest se določi v odvisnosti od vrste
in obsega dejavnosti, ki se odvija v stavbah. |
|
(2)
Parkirne hiše, skupinske garaže in parkirišča, ki pripadajo poslovnim
objektom, objektom družbenega standarda in tistim stanovanjskim
objektom, ki jih določa veljavni pravilnik o zahtevah za zagotavljanje
neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter
večstanovanjskih stavb, morajo imeti 5% parkirnih mest, vendar najmanj
eno parkirno mesto, namenjenih vozilom oseb z invalidskimi vozički. Ta
parkirna mesta morajo biti ustrezno označena, omogočati morajo
manevriranje z invalidskim vozičkom in biti čim bliže objektu, ki mu
pripadajo. |
|
31.
člen |
|
(intervencija in dostava) |
|
Do vseh
stavb mora biti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila, ob stavbah
pa zagotovljena možnost za postavne in delovne površine za gasilsko
službo. Intervencijske poti so lahko tudi po peš površinah. Dovozna pot
za gasilska vozila mora biti široka minimalno 3.0 m. Do stavb, v katerih
so locirane nestanovanjske dejavnosti, mora biti zagotovljen dovoz za
dostavna vozila, po potrebi tudi za kmetijska vozila, in urejena
manipulativna površina. Če ni druge možnosti, se lahko dostavna mesta
uredijo ob vozišču javne ceste. Vse intervencijske poti, dostavne poti,
dostavna mesta in manipulativne površine morajo biti ustreznih dimenzij,
primerno utrjene in urejene brez ovir. |
|
32.
člen |
|
(površine
za pešce in kolesarje) |
|
Pešci se
lahko izven ureditvenih območij naselij vodijo v sklopu motornega
prometa, po regionalnih in lokalnih cestah v ureditvenih območjih
naselja pa ločeno od motornega prometa. Kolesarji se vodijo ločeno od
motornega prometa po regionalni cesti R3-710, v sklopu motornega ali peš
prometa pa po ostalih cestah. Vse površine namenjene pešcem in
kolesarjem morajo ostati nezazidane in urejene brez arhitektonskih ovir,
zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki od vozišča in vertikalnih ovir.
Vse rekreacijske kolesarske povezave in pohodniške poti morajo biti
označene s prometno signalizacijo; njihov potek ne sme biti prekinjen,
na njih pa ne sme biti fizičnih ovir. Ob vseh pomembnih ciljih potovanj
se za parkiranje koles uredijo parkirišča oz. stojala za kolesa. |
|
33.
člen |
|
(umirjanje
prometa) |
|
V
stanovanjskih območjih, v bližini šol, vrtcev in na šolskih poteh, se
izvedejo ukrepi umirjanja prometa kot npr: sistemski, regulativni in
opozorilni ukrepi, grbine in ploščadi, zožitev vozišča in razmejitev
smernih vozišč, zamik osi vozišča. |
|
34.
člen |
|
(javni
potniški promet) |
|
Ob
regionalni cesti R3-710 se avtobusna postajališča urejajo v zalivu izven
vozišča, ob ostalih cestah pa so lahko urejena tudi na vozišču ali ob
pomolu, lahko so tudi vključena v ureditev oz. ukrep umirjanja prometa.
Postajališča morajo biti ustrezno dimenzionirana ter opremljena z
nadstreški (enotno oblikovani), s klopmi, koši za odpadke ter
informacijami o prevozu. |
|
|
|
VIII.
Merila in pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter
omrežja elektronskih komunikacij |
|
35.
člen |
|
(splošni
pogoji) |
|
(1) Poteki
komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. |
|
(2) Vse
objekte je možno priključiti na komunalno (kanalizacija, vodovod) in
energetsko omrežje (električno, plinovodno, toplovodno omrežje) ter
omrežje elektronskih komunikacij. Stavbe je treba obvezno priključiti na
komunalno in energetsko omrežje. Pogoje za priključitev podajo
upravljavci komunalnih in energetskih naprav ter omrežja elektronskih
komunikacij. Predvideni energetski in telekomunikacijski vodi v naseljih
morajo biti izvedeni zemeljsko, v območjih izven naselja so lahko
prostozračni. |
|
36.
člen |
|
(vodooskrba) |
|
(1) Vsi
objekti morajo biti priključeni na javni vodovod. Novi objekti se lahko
gradijo le, v kolikor upravljavec obstoječih vodovodnih sistemov lahko
zagotovi potrebne količine neoporečne vode. |
|
(2) Na
območju je dovoljeno, ob novogradnjah vodovodnih cevovodov tudi
rekonstruirati obstoječe vodovodno omrežje v naseljih oz. izven njih
(odprti prostor) tam, kjer je to potrebno. Natančnejši pogoji za izvedbo
rekonstrukcij in novogradenj vodovodnih cevovodov bodo podani v
projektnih pogojih za posamezni poseg v prostor. Obnoviti in dopolniti
je treba obstoječe omrežje tako, da bo nudilo požarno zaščito in
omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov. |
|
(3)
Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode (proizvodni
objekti s tehnološko vodo) je možna po predhodni proučitvi zadostnih
količin ustrezne vode. |
|
(4) V
primeru razpršene gradnje, kjer gre za oskrbovanje posameznih objektov z
vodo, si ti lahko zgradijo individualno vodooskrbno napravo (lastno
zajetje ali vodnjak) v skladu z veljavnim pravilnikom o pitni vodi. |
|
(5) Vse
obstoječe vodne vire (vodnjaki) je potrebno ustrezno sanirati ter
zagotoviti stalen zdravstveni nadzor. |
|
37.
člen |
|
(vodnogospodarske ureditve in raba vode) |
|
(1) Zaradi
preprečevanja onesnaženosti voda je treba: |
|
zgraditi
kanalizacijsko omrežje; |
|
urediti
ustrezne načine čiščenja odpadnih voda za objekte razpršene gradnje, po
veljavnih sanitarnih predpisih; |
|
meteorne
vode iz manipulativnih in parkirnih površin samo predhodno prečiščene
voditi v vodotoke. |
|
(2)
Zagotoviti je potrebno sanacije poškodb in vzdrževanje strug in brežin
nastalih zaradi erozivnih procesov. |
|
(3) Na
mestih, kjer je to potrebno, je treba izvršiti regulacije potokov. |
|
(4) Pri
urejanje voda na območjih z naravovarstvenim statusom je pri načinu in
obsegu vodnogospodarskega urejanja potrebno upoštevati usmeritve,
omejitve in varstvene cilje posameznih območij ohranjanja narave. |
|
38.
člen |
|
(zbiranje,
odvajanje in čiščenje onesnaženih voda) |
|
(1)
Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v
ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih
padavinskih vod. Sistem se zaključi na komunalni čistilni napravi. |
|
Izjeme so
dopustna na območjih, kjer se načrtovana kanalizacija priključuje na
predhodno že zgrajeno mešano kanalizacijsko omrežje |
|
(2) Vse
odpadne vode, razen padavinskih, morajo biti obvezno priključene na
javni kanalizacijski sistem. |
|
(3) Na
območjih, kjer še ni zgrajenega sistema javne kanalizacije, je, kot
začasna rešitev, obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje
onesnaženih voda (nepropustne greznice, male čistilne naprave). Prevzem
blata iz male komunalne čistilne naprave v čiščenje na čistilno napravo
najmanj enkrat na štiri leta ali odvoz blata iz nepretočne greznice mora
biti zagotovljen z uporabo storitev javne službe. |
|
(4) Po
izgradnji kanalizacijskega sistema, je treba zagotoviti priključek
objektov na ta sistem ter opustiti odvodnjo komunalnih odpadnih voda v
vodotesno greznico brez iztoka ali malo komunalno čistilno napravo, ki
se dovoljujeta kot začasna rešitev. |
|
(5)
Objekti z agresivnimi odpadnimi vodami morajo imeti svoj sistem
čiščenja. |
|
(6)
Neonesnažene padavinske vode je treba odvajati v ponikovalnice in odprte
jarke. Meteorne vode iz manipulativnih in parkirnih površin je treba po
ustreznem predčiščenju (lovilec olj ali usedalnik) ponikati oziroma,
kjer to ni možno, voditi v vodotoke. |
|
(7)
Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmečkih gospodarstev
se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). |
|
39.
člen |
|
(elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava) |
|
(1) Pri
načrtovanju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo
elektroenergetskega omrežja in naprav, predpisane širine varovalnih
pasov in veljavne predpise, ki se nanašajo na pogoje in omejitve
gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. Za vsak poseg v koridor
elektroenergetskega voda je treba pridobiti projektne pogoje upravljavca
in soglasje k projektnim rešitvam. |
|
(2) Na
obravnavanem območju bo treba zgraditi: |
|
nove
transformatorske postaje 20/0,4 kV; |
|
20 kV
priključne daljnovode oziroma kablovode novih transformatorskih postaj; |
|
pripadajoče nizkonapetostno omrežje. |
|
(3) Novi
objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji
upravljavca za dobavo in odjem električne energije. |
|
(4)
Izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega
omrežja (20 kV in 0,4 kV) je predvidena v primeru povečanja obremenitev
ter v primeru pojave slabih napetostnih razmer pri odjemalcih
priključenih na obstoječe elektroenergetske vode. Nove transformatorske
postaje bo možno graditi kot samostojne objekte, v sklopu drugih
objektov ali v njihovi neposredni bližini. Locirati jih je treba v
težišče potrošnje. Pri tem je potrebno izpolniti predpisane zahteve
glede elektromagnetnega sevanja in hrupa, ki jih določajo veljavni
predpisi, ki se nanašajo na elektroenergetsko sevanje v naravnem in
življenjskem okolju in na mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju. |
|
(5) Iz
predvidenih TP je treba do posameznih odjemalcev položiti ustrezno
nizkonapetostno omrežje. Nizko in srednje napetostno omrežje je treba v
naseljih zgraditi v podzemni oz. kabelski izvedbi. Prav tako morajo biti
priključki odjemalcev na omrežje zemeljski. |
|
(6)
Dovoljeno je zgraditi sončne elektrarne na strehah objektov tako, da
ležijo na poševnini strehe. |
|
(7) Za
potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oz. proizvodnih objektov, za
katere bo potrebna večja priključna moč, je treba izdelati raziskavo o
možnosti napajanja z električno energijo. |
|
(8)
Omrežje javne razsvetljave v naselju mora biti zemeljsko. Kabli se
polagajo praviloma v cestnem svetu. |
|
(9) Vse
prenosne elektroenergetske objekte je možno rekonstruirati. |
|
40.
člen |
|
(omrežje
elektronskih komunikacij) |
|
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki omrežja elektronskih
komunikacij v naselju morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne
infrastrukture je potrebno predvideti cevne prepuste. |
|
41.
člen |
|
(ogrevanje) |
|
(1)
Ogrevanje objektov v naseljih in pri razpršeni gradnji je lahko
individualno ali skupno za več objektov z ekološko sprejemljivimi gorivi
(ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, biomasa, bioplin,
sončna energija ipd.), s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolje.
V slučaju ogrevanja s tekočim naftnim plinom, naj bodo rezervoarji
locirani na dostopnih mestih. Način skladiščenja tekočih naftnih
derivatov mora biti v skladu z veljavnim pravilnikom o tem, kako morajo
biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne
in škodljive snovi. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni
dopustno. |
|
(2) Možno
je ogrevanje preko daljinskega toplovodnega omrežja. |
|
(3) Za
ogrevanje vode je dovoljeno postavljati sončne kolektorje na strehah
objektov tako, da ležijo na poševnini strehe. |
|
42.
člen |
|
(plinovodno in toplovodno omrežje) |
|
Možna je
izgradnja plinovodnega in toplovodnega omrežja, ki mora biti zemeljske
izvedbe. Cevi je treba položiti praviloma v cestnem svetu. |
|
|
|
(ravnanje
z odpadki) |
|
(1) Treba
je zagotoviti deponiranje in odvoz odpadkov v skladu z veljavnim
občinskim odlokom o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe
zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave
ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Duplek. |
|
(2) Pri
vseh objektih je treba predvideti ustrezne prostore za smetiščne posode,
ki so tipizirane. Posode za odpadke morajo biti nameščene na dostopnih
mestih. Na določenih lokacijah v občini se morajo namestiti kesoni za
zbiranje večjih odpadkov. Odvoz opravlja organizacija, ki je za to
registrirana. |
|
IX.
Merila in pogoji za varovanje okolja |
|
43.
člen |
|
(varstvo
voda) |
|
(1) Pri
predvidenih posegih je treba upoštevati varovanje priobalnega zemljišča
in sicer pri vodotokih 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča v
območjih naselij in najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča zunaj
območij naselij ter pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega
zemljišča. Ti odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami
vodotokov. Na območju občine Duplek je reka Drava vodotok 1. reda, vsi
ostali vodotoki so vodotoki 2. reda. |
|
(2) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane vse dejavnosti in posegi,
ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih ali priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja ter onemogočali obstoj in razmnoževanje
vodnih in obvodnih organizmov. Prav tako na vodnem ali priobalnem
zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi
preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. |
|
(3)
Rekonstrukcija, adaptacija ali obnova obstoječih objektov, ki se
nahajajo na vodnih ali priobalnih zemljiščih je dovoljena če se bistveno
ne spreminja namembnost in velikost objektov. |
|
(4) Na
vodno in priobalno zemljišče je prepovedano: izlivati, odlagati in
pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlagati
ali pretovarjati odkopan ali odpadni material. V površinskih vodah ter
na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano pranje vseh vozil in
drugih strojev ali naprav. Na priobalnem zemljišču je prepovedano
gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin. |
|
(5) Za
posamezne določene posege na vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja, ki jih je možno graditi, je treba
v fazi izdelave projektne dokumentacije izdelati revidirano analizo
tveganja za onesnaženje. |
|
(6)
Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode ter odvajanje
odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne
zbiralnike, gramoznice in opuščene gramozne jame ali peskokope, ki so v
stiku s podzemno vodo, je prepovedano. Prav tako je prepovedana takšna
raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje. |
|
(7)
Padavinske vode s streh, parkirišč, cest in drugih utrjenih površin je
treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo,
prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven
vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora
biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če ponikanje ni možno,
je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa
razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvodnje biti načrtovana
tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko
ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali
plazoviti ogroženi brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali
drugače utrjenih muldah. |
|
(8) Pri
gradnji večjih utrjenih površin in strešin v urbanih območjih, je treba
predvideti ukrepe za zmanjšanje hitrosti odtoka padavinskih voda, kar
pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred
iztokom v površinske odvodnike (zatravitev travne plošče, zadrževalni
bazeni, suhi zadrževalniki…..). |
|
(9) Pri
urejanju vodnega režima je treba upoštevati principe sonaravnega
urejanja vodotokov. Upoštevati je treba naravno dinamiko in ohranjati
naravno retencijsko sposobnost prostora. Rabo, ki lahko vpliva na
spremembe vodnega režima je treba usmerjati izven tega prostora. |
|
(10) Ne
glede na vrsto gradnje, mora investitor med gradnjo z ustreznimi ukrepi
skrbeti, da ne pride do onesnaževanja površinskih voda ali podtalnice. |
|
(11)
Investitor mora po končanem projektiranju in pred izgradnjo objektov
pridobiti vodno soglasje. |
|
44.
člen |
|
(varstvo
zraka) |
|
(1) Treba
je dosledno upoštevati določila tega odloka, ki se nanašajo na ogrevanje
objektov. |
|
(2) Pri
projektiranju živilskih obratov je treba zagotoviti protiprašno ureditev
okolice. |
|
(3)
Gradnja na območju lahko predstavlja vir onesnaženja zraka, zato je med
njo potrebno upoštevati omilitvene ukrepe, kot so uporaba gradbene
mehanizacije in naprav, ki ustrezajo normam kakovosti, ustrezno
nalaganje in čiščenje prevoznih sredstev, ko zapuščajo gradbišče in se
vključujejo v promet, čiščenje javnih prometnih površin, prekrivanje
deponij, prekrivanje transportnih sredstev v času prevozov sipkega
materiala… Omilitvene ukrepe določi projektant v projektni
dokumentaciji. |
|
|
|
45.
člen |
|
(varovanje
tal) |
|
(1)
Ohranjati je treba naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagajati
reliefnim značilnostim prostora. |
|
(2) Zaradi
zaznanih erozivnih procesov je projektant dolžan oblikovati posege tako,
da ne povzročajo erozijskih procesov. Pred posegi v prostor je treba
zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. |
|
(3) Na
erozijskih in plazljivih območjih so prepovedani posegi, ki pospešujejo
erozijo in oblikovanje hudournikov, ali posegi, ki bi lahko povzročili
dodatno zamakanje zemljišč, dodatno obremenjevanje, ali razbremenjevanje
zemljišč. Prepovedano je ogoljevanje in krčenje površin, zadrževanje
vode, omejevanje pretoka hudourniških voda, zasipavanje izvirov in
podobne dejavnosti, ki ogrožajo stabilnost erozijskih in plazljivih
območij. |
|
(4) Pred
vsako gradnjo se mora odrgniti plodna zemlja in ista uporabiti za zelene
površine ali kmetijske površine. |
|
46.
člen |
|
(varstvo
pred hrupom) |
|
(1)
Območje občine Duplek je razdeljeno na dve območji varstva pred hrupom:
|
|
IV.
stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori je določena
na območju za obrtno cono, ki se s tem odlokom ureja začasno in kjer je
dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja
hrupa, |
|
III.
stopnja varstva pred hrupom za vse ostale površine. |
|
(2)
Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa
kot posledica uporabe ali obratovanja dejavnosti ob upoštevanju stopnje
varovanja pred hrupom ne presegajo mejnih ravni za vir hrupa, določenih
z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
|
(3)
Obstoječe vire prekomernega hrupa je potrebno sanirati tako, da ravni
hrupa, ki so posledica njihovega obratovanja, ne presegajo mejnih ravni
za vir hrupa. V projektni dokumentaciji za nove objekte ali naprave, ki
so vir hrupa, spremembe namembnosti obstoječih objektov ali naprav in
objekte ali naprave v rekonstrukciji mora biti izdelana strokovna ocena
obremenitve s hrupom. |
|
47.
člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1)
Območja varstva narave so zavarovana območja, naravne vrednote, ekološko
pomembna območja in posebna varstvena območja. Razvidna so iz grafičnega
dela odloka. |
|
(2) Na
zavarovanih območjih in območjih naravnih vrednot veljajo pri gradnji in
drugih posegih v prostor veljavni varstveni režimi za posamezno naravno
dediščino, krajinski park ali naravni spomenik. V primeru neskladja
ostalih določb tega odloka z veljavnim varstvenim režimom, veljajo
določila varstvenega režima za posamezno naravno dediščino, krajinski
park ali naravni spomenik. |
|
(3) V
območju vpliva na drevesne naravne vrednote (tloris krošnje drevesa) se
ne postavlja objektov ali naprav. V primeru, da drugih prostorskih
možnosti ni, se manjše objekte, kot so odri, kioski, spominska obeležja,
vodnjaki, svetilke, klopi in podobno, postavlja v primerni oddaljenosti
na način, da se ekološke razmere na rastišču ne spremenijo ter da je
vidna podoba drevesne naravne vrednote čim manj spremenjena. Življenjske
razmere drevesne naravne vrednote se ohranja nespremenjene, ne
odstranjuje se zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča oz.
površine nad koreninami, ne tepta tal, ne poplavlja rastišča, spreminja
višine podtalnice, kislosti oz. alkalnosti tal, spušča škodljivih
tekočin ali plinastih snovi ter ne odlaga odpadkov. Na deblo, korenine
in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles kot so
plakati, obvestila, svetilke, nosilci žičnih vodov, table, omarice,
antene in podobno. Vej listov, debel, drevesne skorje in korenin se ne
lomi, seka, obsekava ali drugače poškoduje, razen če gre za sanacijske
ukrepe na drevesu. |
|
(4) V
ekološko pomembnih območjih se pri izvajanju posegov in dejavnosti
izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na
habitatne tipe, rastline, živali ter njihove habitate čim manjši. |
|
(5) Na
območju posebnega varstvenega območja Natura 2000 SCI Drava se ohranja
naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in
živalskih vrst. Ohranja se ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih
sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne
procese ali ustrezno rabo. Ohranja ali izboljšuje se kakovost habitata
rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so
bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za
razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in
prehranjevanje živali. Ohranja se povezanost habitatov populacij
rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta
prekinjena. |
|
(6) Na
območju posebnega varstvenega območja Natura 2000 SPA Drava se ohranja
obstoječi obseg in obstoječe ekološke značilnosti poplavnih gozdov,
trstišč, mrtvic in ekstenzivno obdelanih travišč. Zagotovi se ustrezna
rečna dinamika. |
|
(7) Za
posege na območjih varstva narave je potrebno pridobiti naravovarstvene
pogoje in naravovarstveno soglasje. Naravovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi če za gradnjo enostavnega objekta v skladu s predpisi s
področja graditve objektov gradbeno dovoljenje ni potrebno ali če za
gradnjo objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov ni
treba pridobiti projektnih pogojev in soglasja, če gre za posege v
naravo, za katere je treba skladno s predpisi s področja ohranjanja
narave izvesti presojo sprejemljivosti ali določiti pogoje izvedbe. |
|
48.
člen |
|
(celostno
ohranjanje kulturne dediščine) |
|
(1)
Objekti in območja kulturne dediščine so varovani po predpisih s
področja varstva kulturne dediščine. To so kulturni spomeniki, vplivna
območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana
kulturna dediščina in vplivna območja dediščine. Razvidni so iz
grafičnega dela odloka. |
|
(2) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
|
(3)
Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista
dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja
kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco,
ki so nosilci teh vrednot. |
|
(4)
Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne
dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. |
|
(5) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor merila in pogoji za celostno ohranjanje kulturne
dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka z merili in
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo merila in
pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
|
(6)
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo - čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijske infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
|
(7) Za
kulturne spomenika in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo pogoji,
določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege
oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati
konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev
soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so
določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S
kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in
usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
|
|
(8) Za
varstvene območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo pogoji, določeni z
varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. |
|
(9) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo merila in pogoji,
določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno
še merila in pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne
tipe dediščine: |
|
pri
registrirani stavbni dediščini se ohranjajo varovane vrednote kot so
tlorisna in višinska zasnova (gabariti), gradivo (gradbeni material) in
konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in
fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad,
fasadni detajli), funkcionalna zasnova notranjosti objektov in
pripadajočega zunanjega prostora, sestavine in pritikline, stavbno
pohištvo in notranja oprema, komunikacijska in infrastrukturna navezava
na okolico, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih
objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), celovitost dediščine v
prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine)
in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
pri
registrirani memorialni dediščini se ohranjajo varovane vrednote kot so
avtentičnost lokacije, materialna substance in fizična pojavnost objekta
ali drugih nepremičnin ter vsebinski in prostorski kontekst območja z
okolico ter vedute. |
|
pri drugi
registrirani dediščini se ohranjajo varovane vrednote kot so materialna
substanca, ki je še ohranjena, lokacija in prostorska pojavnost ter
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
|
(10) V
vplivnih območjih dediščine morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni
celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta,
pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno
območje določeno. |
|
(11) Za
poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstvene območje dediščine ali registrirano dediščino, je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo
kulturne dediščine. Če se upravičeno domneve, da je v nepremičnini, ki
je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z
načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je
treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi
pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine |
|
(12) Za
poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se
štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve
objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov. |
|
(13) Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke opotrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah - obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
|
(14) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
|
(15)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. |
|
X.
Merila in pogoji za urejanje prostora za obrambo in zaščito pred
nesrečami |
|
49.
člen |
|
(zaščita
pred požarom) |
|
(1)
Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to
področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so
povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno
nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi
območji. Zagotoviti je treba: |
|
pogoje za
varen umik ljudi in premoženja. Pogoje za odmike med stavbami se
izdajajo na podlagi slovenski ali tujih predpisov, potrebne odmike se
lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je
dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z
goreče na sosednjo stavbo. O smereh evakuacijskih poti odloči
projektant. |
|
dovozne
poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako,
da omogočajo osni pritisk 100 kN, |
|
potrebne
površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti
za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za
gasilska vozila. |
|
(2) V
postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je za vsak poseg, potrebno
definirati osnovne in dodatne vire požarne vode. |
|
(3) Za
načrtovanje protipožarnih ukrepov je treba upoštevati tehnično smernico
TSG-1-001:2010. |
|
(4) Za
objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je
treba izdelati študijo požarne varnosti, za druge mora doseganje
predpisov ravni požarne varnosti izhajati iz zasnove požarne varnosti,
ki je del projektne dokumentacije. |
|
50.
člen |
|
(zaščita
pred poplavami) |
|
(1) Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
|
(2) Na
poplavnih območjih ni dopustna gradnja stanovanjskih, gospodarskih, ali
drugih podobnih objektov namenjenih prebivanju ljudi ter kakršnikoli
drugi posegi, še zlasti ni dovoljeno zasipavanje depresij in dvig
obstoječe nivelete raščenega terena. |
|
(3)
Določila prejšnjega odstavka ne veljajo v prostorskih enotah UON (in
*RG), MR ter RG. Do izvedbe protipoplavne zaščite na reki Dravi je treba
objekte načrtovati na nasipanem terenu nad koto 237,30 m n.v. Pri tem je
treba upoštevati da ukrep nezadostno varuje pred katastrofalnimi
poplavami. Za katastrofalne poplave s petdeset ali stoletno povratno
dobo investitor sam prevzema stroške, ki bodo nastali ob vsakokratnem
pojavu poplav. |
|
(4) Na
poplavnih območjih je sprejemljiva le ekstenzivna raba in tiste
dejavnosti, ki niso v nasprotju z osnovno funkcijo območja (npr.
kmetovanje, rekreacija, oddih, ipd.). Sprejemljiva je tudi postavitev
enostavnih in nezahtevnih objektov za navedene namene. |
|
(5) Za
posege na območjih, ki so poplavno ogrožena, je v fazi izdelave
projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev (izdelava elaborata
hidrološko hidravlične analize). Predvideni morajo biti ukrepi varovanja
pred visokimi vodami v skladu s predpisi, ki se nanašajo na pogoje in
omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja. |
|
51.
člen |
|
(zaklanjanje in varovanje prebivalstva in dobrin) |
|
(1)
Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici
(500-letno povratno obdobje s projektnim pospeškom tal 0,10 g) zato je
treba temu primerno predvideti način gradnje. |
|
(2) V
objektih, ki so določeni s predpisi, je treba zgraditi zaklonišča, v
ostalih objektih je treba zagotoviti ojačitev prve plošče. |
|
(3)
Obravnavano območje leži v območju zaznanih erozijskih procesov, zato je
treba, kot sestavni del projektne dokumentacije, izdelati geomehansko
poročilo, iz katerega bo razviden način temeljenja objektov in zmožnost
ponikanja, ter v času gradnje zagotoviti geomehanski nadzor.
|
|
(4) V
primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali
razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in
materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v
vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za
obveščanje, policijo ali gasilsko enoto. |
|
XI.
Dopustna odstopanja |
|
52.
člen |
|
Ne glede
na določila odloka za posamezna območja, so v vseh območjih do
realizacije predvidenih ureditev v skladu s temi prostorsko ureditvenimi
pogoji dopustni naslednji posegi: |
|
·
spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov in
vlaganj v objekte, |
|
·
nujni komunalni posegi, |
|
·
nujni sanacijski posegi. |
|
XII.
Prehodne in končne določbe |
|
53.
člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z
uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati: |
|
Odlok o
zazidalnem načrtu delov naselij izven Maribora (MUV št. 10/72, 12/75,
7/77); |
|
·
Odlok o urbanističnem redu v občini Maribor (MUV št. 7/77, popravek MUV
št. 15/77); |
|
·
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del naselja Zgornji Duplek
(MUV št. 5/88) in |
|
·
Odlok o lokacijskem načrtu za daljnovod 110 kV Maribor-Lenart (MUV št.
14/87). |
|
54.
člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
|
|
|
Občina Duplek |
|
Mitja Horvat, župan |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor - za
območje Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2014)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo |
|
2. člen |
|
Dopolnitev odloka začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah
Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor
za območje Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 39/2014)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
2. člen |
|
Spremembe odloka se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin in
začnejo veljati naslednji dan po objavi. |
|
|
|
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zbirni center na
lokaciji ob čistilni napravi v Spodnjem Dupleku (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 2/2015) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe: |
|
29. člen |
|
(občinski prostorski akti) |
|
Z dnem uveljavitve tega odloka na območju iz 5. člena tega odloka
prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za
podeželje v občini Maribor (MUV št. 11/93, Uradno glasilo slovenskih
občin 27/10, 34/12 in 4/14) za območje občine Duplek. |
|
30. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
|
|
Obvezna
razlaga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko
ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor za območje Občine
Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2015) vsebuje naslednjo
prehodno in
končno določbo: |
|
2. člen |
|
Ta obvezna razlaga je sestavni del Odloka o spremembah in dopolnitvah
prostorsko ureditvenih pogojev za podeželje občine Maribor – za območje
občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 8/14, 39/14)
in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah
Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor
za območje Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/2015)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo |
|
7. člen |
|
Spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih za podeželje v Občini Maribor za območje Občine Duplek (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 24/2015) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo |
|
2. člen |
|
Spremembe in
dopolnitve odloka začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor za območje
Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin št. 67/2015) vsebuje
naslednje prehodnekončne določbe |
|
3. člen |
|
Odlok o PUP je v času uradnih ur na vpogled na sedežu Občine Duplek. |
|
4. člen |
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor za območje
Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/2016)
vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
6. člen |
Odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|