|
Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena
Zakona
o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 18. člena
Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) ter
na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota
Ljubljana je Občinski svet Občine Škofja Loka na 7. redni seji dne 7.
junija 2007 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o razglasitvi Ajmanovega gradu v Svetem Duhu pri Škofji Loki za
kulturni spomenik lokalnega pomena |
|
|
1. člen |
|
|
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi
naslednja enota dediščine z lastnostmi arhitekturnega spomenika: Sveti
Duh pri Škofji Loki – Ajmanov grad (EŠD 13999). |
|
|
2. člen |
|
|
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik
lokalnega pomena: |
|
|
Dvorec je sezidal svetovalec freisinškega in
regensburškega škofa Franc Matija Lampfrizhaimb, med leti 1659–1684
glavar freisinškega škofjeloškega posestva. Stavba je v nasprotju s
fevdalnimi dvorci 17. stoletja, ki so zasnovani simetrično, sestavljena
iz dveh v zamiku stikajočih enot. Nekateri stavbni elementi južnega dela
kažejo na zgodnejši nastanek v obliki prvotnega dvora (verjetno že iz
16. stoletja). Osrednji del dvorca je zasnovan simetrično, osrednja veža
s portaloma na vzhodni in zahodni strani predstavlja os, na katero se
navezujejo ostali grajski prostori. Jedro današnjega dvorca tako
predstavlja njegovo južno krilo, v katerem se skriva prvotni renesančni
dvor, F. M. Lampfritzhaimb pa je k temu renesančnemu dvoru prizidal
osrednji del dvorca s prislonjenim stolpičem. Nekoliko pozneje pa so k
zahodni fasadi prislonili še arkade. Stavba je bil med II. vojno (1944)
zažgana, leta 1956 pa so razpadajočo stavbo odkupile škofjeloške
uršulinke in jo obnovile. |
|
|
3. člen |
|
|
Grad, obdan z nekdanjim parkom (sedaj obzidanim
sadovnjakom) stoji v ravnini ob vzhodnem robu naselja na parceli št.
851, k.o. Dorfarje. |
|
|
Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 863, 869,
857, 860/4, 859, 850/2, 850/11, 850/9, 1695/1 del, vse k.o. Dorfarje. |
|
|
Meje varovanega območja spomenika so vrisane na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000 in preglednem katastrskem načrtu v
merilu 1:1000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka,
hranita: |
|
|
Ministrstvo za kulturo; |
|
|
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna
enota Ljubljana. |
|
|
4. člen |
|
|
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
|
– varovanje kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih,
zgodovinskih ter krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in
neokrnjenosti; |
|
|
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin
stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika; |
|
|
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt in
bližnji odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju spomeniških lastnosti; |
|
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih
prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepremične in premične
notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe; |
|
|
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v
smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika; |
|
|
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne
zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove obstoječe opreme z
rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in
dodajanjem posameznih prvin; |
|
|
– prepoved spreminjanja spreminjanja višinskih gabaritov
objektov v neposredni bližini spomenika zaradi ohranjanja funkcije
prostora, njegovega zgodovinskega pomena in vedutnih pogledov na
spomenik. |
|
|
Spomenik je zavarovan z namenom, da se: |
|
|
– ohranijo kulturne, umetnostne, zgodovinske in krajinske
vrednote spomenika; |
|
|
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika; |
|
|
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v
medijih; |
|
|
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno
delo. |
|
|
5. člen |
|
|
Za vsako spremembo funkcije ali dela spomenika in vsak
poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni
pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno
soglasje zavoda. |
|
|
6. člen |
|
|
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega
odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena
Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). |
|
|
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za
raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje,
pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika
za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in
prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. |
|
|
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v
obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika. |
|
|
7. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat
Republike Slovenije za področje kulturne dediščine. |
|
|
8. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 35001-0008/2005 |
|
|
Škofja Loka, dne 7. junija 2007 |
|
|
Župan
Občine Škofja Loka
Igor Draksler l.r. |
|
|
|