|
Na podlagi določil 64. člena
zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US
RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) je
Občinski svet občine Moravske Toplice na seji dne 25. 4. 1995 sprejel |
|
|
S T A T U T |
|
|
Občine Moravske Toplice |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta statut določa temeljna načela za organizacijo in
delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov,
organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov
pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v
občini. |
|
|
2. člen |
|
|
Občina Moravske Toplice je temeljna lokalna samoupravna
skupnost, ki je bila ustanovljena z zakonom o ustanovitvi občin ter
določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94). |
|
|
3. člen |
|
|
Območje Občine Moravske Toplice obsega območja naselij:
Andrejci, Berkovci, Bogojina, Bukovnica, Čikečka vas, Filovci, Fokovci,
Ivanci, Ivanjševci, Ivanovci, Kančevci, Krnci, Lončarovci, Lukačevci,
Martjanci, Mlajtinci, Moravske Toplice, Motvarjevci, Noršinci,
Pordašinci, Prosenjakovci, Ratkovci, Sebeborci, Selo, Središče, Suhi
Vrh, Tešanovci in Vučja Gomila. |
|
|
V naseljih Čikečka vas – Csekefa, Motvarjevci –
Szentlászló, Pordašinci – Kisfalu, Prosenjakovci – Pártosfalva in
Središče – Szerdahaly živijo tudi pripadniki madžarske narodne
skupnosti. |
|
|
4. člen |
|
|
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru
ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge,
ki so nanjo prenesene z zakoni, ter naloge, ki jih z njenim soglasjem
prenese v občinsko pristojnost država. |
|
|
Občina zagotavlja enakopravnost in vse ustavne pravice
občanov avtohtone madžarske narodne skupnosti, ki živi na narodnostno
mešanih območjih občine. |
|
|
5. člen |
|
|
Občani odločajo o zadevah lokalne samouprave posredno
preko organov občine in neposredno – na svojih zborih, z referendumom in
preko ljudske iniciative. |
|
|
6. člen |
|
|
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na
katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najpozneje v tridesetih
dneh. |
|
|
7. člen |
|
|
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in
sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi
skupnostmi. |
|
|
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih
držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
8. člen |
|
|
Občina Moravske Toplice je pravna oseba. |
|
|
Sedež občine je v Moravskih Toplicah, Kranjčeva 12. |
|
|
Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike. V zgornji
krožnici je napis OBČINA MORAVSKE TOPLICE, v liniji premera pa je napis
MORAVSKE TOPLICE. |
|
|
Občina ima tudi pečat z dvojezično vsebino. Pečat je
okrogle oblike. V zgornji krožnici je napis OBČINA MORAVSKE TOPLICE, v
spodnji polovici krožnice pa napis MORAVSKE TOPLICE KÖZSÉG. V liniji
premera je napis MORAVSKE TOPLICE. |
|
|
Pečat z dvojezično vsebino se uporablja pri poslovanju na
dvojezičnem območju oziroma za vsebino, ki je neposredno povezana s
poslovanjem na dvojezičnem območju. |
|
|
Občina ima lahko svoj grb in zastavo. Obliko in vsebino
grba ter zastave določi občinski svet. |
|
|
Občina ima svoj praznik. Praznik občine Moravske Toplice
je kulturno-turistični teden, ki se odvija prvi teden v mesecu juliju. |
|
|
9. člen |
|
|
Občino Moravske Toplice predstavlja in zastopa župan. |
|
|
10. člen |
|
|
V občini so naslednje krajevne skupnosti: |
|
|
1. Krajevna skupnost Bogojina, |
|
|
2. Krajevna skupnost Martjanci, |
|
|
3. Krajevna skupnost Moravske Toplice, |
|
|
4. Krajevna skupnost Prosenjakovci, |
|
|
5. Krajevna skupnost Ratkovci, |
|
|
6. Krajevna skupnost Selo-Fokovci in |
|
|
7. Krajevna skupnost Tešanovci. |
|
|
Krajevna skupnost je pravna oseba in nastopa v pravnem
prometu v svojem imenu in za svoj račun in je lahko nosilec lastninske
pravice na svojem premoženju. |
|
|
11. člen |
|
|
Občina se lahko povezuje v pokrajino. Odločitev o
povezovanju v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino
vseh članov sveta. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
12. člen |
|
|
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse
lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakoni, zlasti
pa: |
|
|
1. na področju normativnega urejanja: |
|
|
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske
akte; |
|
|
– sprejema občinski proračun in zaključni račun; |
|
|
– sprejema načrt razvoja občine; |
|
|
– sprejema prostorske plane in prostorsko izvedbene
akte; |
|
|
– predpisuje lokalne davke; |
|
|
– ureja upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in
drugimi komunalnimi objekti; |
|
|
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge
javne površine; |
|
|
– ureja javni red v občini; |
|
|
– ustanavlja sklade; |
|
|
– ureja delovanje občinske uprave; |
|
|
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem
občine; |
|
|
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s
katerimi se kršijo predpisi občine; |
|
|
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje
vrednost svojega premoženja; |
|
|
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena; |
|
|
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
|
|
– določi organizacijo in način dela v vojni; |
|
|
2. pospešuje: |
|
|
– službe socialnega skrbstva, osnovnega zdravstva,
predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, službe za
socialno ogrožene, invalide in ostarele; |
|
|
– vzgojno, izobraževalno, kulturno, turistično,
raziskovalno, informacijsko-dokumentacijsko in društveno dejavnost; |
|
|
– razvoj športa in rekreacije; |
|
|
– razvoj podjetništva, kmetijstva, drobnega
gospodarstva in obrti, trgovine, turizma in drugih gospodarskih
dejavnosti; |
|
|
– osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter
dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih
nesreč; |
|
|
3. na področju upravljanja: |
|
|
– upravlja občinsko premoženje; |
|
|
– upravljanja lokalne javne službe in druga javna
podjetja; |
|
|
– upravlja občinske javne površine in drugo javno
dobro; |
|
|
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi
potmi; |
|
|
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč; |
|
|
4. s svojimi sredstvi: |
|
|
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste, javne poti,
rekreacijske in druge javne površine; |
|
|
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično
dejavnost; |
|
|
– zagotavlja delovanje občinskega sveta madžarske
narodne skupnosti; |
|
|
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge
komunalne objekte in naprave; |
|
|
– zagotavlja finančna sredstva za delovanje političnih
strank v skladu z zakonom o financiranju političnih strank; |
|
|
– gradi stanovanja za socialno ogrožene; |
|
|
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb; |
|
|
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana,
uprave in delovnih teles; |
|
|
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju
osnovnega izobraževanja, kulture, socialnega varstva, otroškega varstva,
zdravstvenega varstva, raziskovalne dejavnosti, športa in drugih
dejavnosti; |
|
|
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v
gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost,
cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti); |
|
|
– zagotavlja izvajanje požarne varnosti, opravljanje
pokopališke, pogrebne in mrliške ogledne službe; |
|
|
– zagotavlja druge dejavnosti v okviru proračuna
občine; |
|
|
5. s svojimi ukrepi: |
|
|
– spodbuja gospodarski razvoj občine; |
|
|
– pospešuje razvoj športa in rekreacije; |
|
|
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno
pomoč; |
|
|
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo
pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov; |
|
|
6. zagotavlja in organizira: |
|
|
– službe socialnega skrbstva; |
|
|
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč; |
|
|
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami; |
|
|
– izvensodno poravnavo sporov; |
|
|
– komunalno in ekološko nadzorno službo; |
|
|
7. pridobiva in razpolaga: |
|
|
– z vsemi vrstami premoženja; |
|
|
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine; |
|
|
8. sklepa: |
|
|
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in
nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih
razmerjih, v katere občina vstopa; |
|
|
– pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o
opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in
pomoči; |
|
|
9. pomaga: |
|
|
– pri organiziranju kurirske službe in izvajanju
mobilizacije; |
|
|
– pri pripravah in organiziranju proizvodnje in
storitev v vojni. |
|
|
13. člen |
|
|
Poleg lokalnih zadev javnega pomena iz prejšnjega člena
opravlja občina še naloge, ki se nanašajo na razvoj turizma, zlasti pa: |
|
|
– skrbi za razvoj turizma na območju celotne občine; |
|
|
– določa turistične ceste in poti; |
|
|
– določa namembnost izkoriščanja prostora na tem
področju; |
|
|
– skupaj z nosilci turistične dejavnosti skrbi za
informativno dejavnost na področju turizma; |
|
|
– sodeluje s turističnimi asociacijami pri razvoju
turizma na regijski in državni ravni. |
|
|
Občina Moravske Toplice lahko opravlja tudi določene
funkcije pokrajine, če tako določijo občine, povezane v pokrajino, in
opravlja upravna, strokovna in ostala opravila za druge občine po
njihovem pooblastilu. |
|
|
14. člen |
|
|
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na: |
|
|
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni
svet, |
|
|
– občinsko upravno nadzorstvo, |
|
|
– statistično, evidenčno in analitično funkcijo za
svoje potrebe, |
|
|
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in
javnih prireditev, |
|
|
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za
potrebe občine, |
|
|
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč, |
|
|
– odločanje o rabi prostora, |
|
|
– izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in
reševanja; |
|
|
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo, |
|
|
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje, |
|
|
– varstvo naravne in kulturne dediščine, |
|
|
– ukrepe za zaščito okolja, |
|
|
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov, |
|
|
– odločanje o namembnosti urbanega prostora, |
|
|
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj, |
|
|
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter
lekarniško dejavnost, |
|
|
– mrliško ogledno službo, |
|
|
– določanje komunalnih dejavnosti, |
|
|
– organizacijo dimnikarske službe, |
|
|
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz
lokalnih omrežij, |
|
|
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti
varstva okolja, |
|
|
– graditev in vzdrževanje vodovodnih, energetskih in
drugih komunalnih objektov, |
|
|
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in
trgov, |
|
|
– vzdrževanje gozdnih cest, |
|
|
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje
naravne krajine, |
|
|
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred
hrupom, |
|
|
– urejanje lokalnega prometa, |
|
|
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva
in turizma, |
|
|
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje
parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja, |
|
|
– predpisovanje prometne ureditve, |
|
|
– urejanje lokalnega potniškega prometa, |
|
|
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj, |
|
|
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za
pomoč na domu, |
|
|
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov, |
|
|
– opravlja ustanoviteljske oziroma soustanoviteljske
pravice do javnih zavodov in javnih podjetij, ki imajo sedež v občini. |
|
|
Občina je odgovorna za stanje na področju varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, obrambo in požarnim varstvom. V ta namen
organizira, usposablja in opremlja ustrezne štabe, enote in službe ter
vodi zaščitno reševalne aktivnosti. |
|
|
Skrbi tudi za različne oblike financiranja prostovoljnih
združenj občanov, ki so pomembna za zaščito in reševanje ter skrbi za
vzdrževanje in posodabljanje opreme za zaščito, reševanje in pomoč. |
|
|
Občina ima štab civilne zaščite, ki ga imenuje župan v
skladu z zakonom. |
|
|
Občinski svet sprejme in določi organiziranost sistema
zaščite in reševanja v občini. |
|
|
15. člen |
|
|
Občina predpisuje, pod pogoji, ki jih določa zakon,
naslednje davke in druge občinske dajatve: |
|
|
– davek od premoženja, |
|
|
– davek na dediščine in darila, |
|
|
– davek na dobitke od iger na srečo, |
|
|
– davek na promet nepremičnin, |
|
|
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča,
stanovanja, lokale in druge občinske objekte, |
|
|
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega
premoženja, |
|
|
– predpisuje občinske takse in druge pristojbine. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
16. člen |
|
|
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. |
|
|
Člani organov občine, razen župana, opravljajo svojo
funkcijo nepoklicno. |
|
|
17. člen |
|
|
Organi občine se volijo za štiri leta. |
|
|
18. člen |
|
|
Delo občinskih organov je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil
na sejah občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu
delovnih teles sveta. |
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in
drugih občinskih organov, ki so zaupne narave, če tako določi občinski
svet ali župan, in so s strani predlagatelja označeni kot zaupni. |
|
|
19. člen |
|
|
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah
navzoča večina njihovih članov. |
|
|
2. Občinski svet |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini. |
|
|
Občinski svet ima naslednje pristojnosti: |
|
|
– sprejema statut občine, |
|
|
– sprejema odloke in druge občinske akte, |
|
|
– sprejema poslovnik za svoje delo, |
|
|
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja
občine, |
|
|
– potrjuje začasne nujne ukrepe, |
|
|
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
– ustanavlja delovna telesa ter imenuje in razrešuje
njihove člane, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, |
|
|
– imenuje volilne komisije za občinske volitve, |
|
|
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, |
|
|
– voli predstavnike v pokrajinski svet, |
|
|
– daje soglasja k imenovanju poslovodnih organov
javnih zavodov in javnih podjetij ter soglasja k statutom le-teh, |
|
|
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave
glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, |
|
|
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote, |
|
|
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu
načelnika upravne enote, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin občine, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo
uporabnikov javnih dobrin, |
|
|
– opravlja imenovanje ulic in naselij, |
|
|
– določa organizacijo in delovno področje občinske
uprave na predlog župana, |
|
|
– odloča o najemu posojila nad višino 3% zneska letnih
prihodkov proračuna občine, |
|
|
– razpisuje referendum, |
|
|
– daje pobudo za sklice zborov občanov, |
|
|
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter
nadomestila podžupana, članov občinskega sveta, delovnih teles in
nadzornega odbora, |
|
|
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter
javne gospodarske službe, |
|
|
– določa vrste in višine prispevkov za opravljanje
komunalnih storitev, |
|
|
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne
pristojnosti na občino, |
|
|
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
|
– sprejme program in letni načrt varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
|
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter
način njihovega delovanja v vojni, |
|
|
– odloča o drugih zadevah, ki jih določajo posamezni
zakoni in ta statut. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet ima 17 članov. |
|
|
Pripadniki madžarske narodne skupnosti imajo dva
predstavnika v občinskem svetu. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo
župana, podžupana in člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v
občinski upravi. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s
funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote
v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih
mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom
nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov
občine. |
|
|
22. člen |
|
|
Člani občinskega sveta se volijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. |
|
|
Člana sveta – predstavnika madžarske narodne skupnosti –
pa se volita tudi na podlagi posebne volilne pravice. |
|
|
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno
prebivališče. |
|
|
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu, če zakon
ne določa drugače. |
|
|
Za volitve občinskega sveta se občina razdeli na volilne
enote, ki jih določi odlok občinskega sveta. |
|
|
23. člen |
|
|
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji. |
|
|
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik
občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi
sejo najstarejši član sveta. |
|
|
24. člen |
|
|
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in
podpredsednika sveta. |
|
|
Predsednik sveta predstavlja svet ter sklicuje in vodi
seje občinskega sveta. |
|
|
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu,
ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem
pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. |
|
|
Delo sekretarja občinskega sveta opravlja vodja splošnega
oddelka občinske uprave. Sekretar pomaga predsedniku občinskega sveta
pri pripravi in vodenju sej in opravlja administrativna dela za občinski
svet in za komisije ter odbore občinskega sveta. |
|
|
25. člen |
|
|
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga
najmanj četrtina članov sveta. |
|
|
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če
pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se
glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. |
|
|
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj
četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za
razrešitev glasuje večina vseh članov sveta. |
|
|
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi
podpredsednik sveta. |
|
|
26. člen |
|
|
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje
predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na
zahtevo najmanj četrtine članov sveta, nadzornega odbora in župana. |
|
|
Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v
treh mesecih. |
|
|
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta na lastno
pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko
predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta,
skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet. |
|
|
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti posebna točka,
rezervirana za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta, in za odgovore
nanje. |
|
|
27. člen |
|
|
Seje občinskega sveta so javne. |
|
|
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da je seja
zaprta za javnost. |
|
|
Člani delovnih teles, nadzornega odbora in župan imajo
pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča
večina njegovih članov. |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih
članov, razen, če zakon ali ta statut ne določata drugačne večine. |
|
|
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako
določa zakon, ta statut ali kadar pred glasovanjem tako sklene večina
članov sveta. |
|
|
29. člen |
|
|
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje
ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih
organov. |
|
|
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih
članov. |
|
|
30. člen |
|
|
Članu občinskega sveta preneha mandat: |
|
|
– če izgubi volilno pravico v občini, |
|
|
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen za nepogojno kazen
zapora, daljšo od 6 mesecev, |
|
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega
sveta, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost,
ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, |
|
|
– če odstopi. |
|
|
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski
svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
3. Župan |
|
|
31. člen |
|
|
Občina ima župana, lahko pa ima enega ali več podžupanov,
če tako odloči občinski svet. |
|
|
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa
voli na pedlog župana občinski svet z večino glasov članov. |
|
|
Mandatna doba župana in podžupana traja štiri leta. |
|
|
Župan opravlja svojo funkcijo praviloma poklicno. O tem,
ali bo župan opravljal svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno se izreče
župan sam. |
|
|
32. člen |
|
|
V primeru, da je član občinskega sveta imenovan za
podžupana, v času opravljanja te funkcije ne more opravljati funkcije
člana občinskega sveta. V tem času opravlja funkcijo člana občinskega
sveta naslednji kandidat z iste liste kandidatov. |
|
|
Če takega kandidata ni, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela
lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. |
|
|
33. člen |
|
|
Župan opravlja naslednje naloge: |
|
|
– predstavlja in zastopa občino, |
|
|
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega
sveta, |
|
|
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave, |
|
|
– odloča o nakupu in prodaji premičnin v skladu s
sprejetim proračunom, |
|
|
– odloča o nakupu nepremičnin, če je le-to sprejeto s
proračunom občine, |
|
|
– pripravi predloge aktov, ki jih sprejema svet, |
|
|
– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi, |
|
|
– odloča o kratkoročnem plasiranju sredstev, |
|
|
– sodeluje z gospodarskimi organizacijami, ki imajo
sedež v občini, |
|
|
– zastopa občino v okviru odnosa z državno upravo v
sosvetu načelnika upravne enote, |
|
|
– zastopa občino v urejanju pravnega nasledstva
oziroma premoženjsko-pravnih medsebojnih razmerjih med pravnimi
naslednicami Občine Murska Sobota, |
|
|
– zastopa občino v svetu županov občin – pravnih
naslednic dosedanje Občine Murska Sobota, |
|
|
– zastopa občino v urejanju tekočega dela javnih
lokalnih služb (komunala, požarna dejavnost, zaščita in reševanje
oziroma drugo...), javnih zavodov (zdravstvo, sociala, šolstvo, vzgoja,
kultura in šport), sklada stavbnih zemljišč dosedanje Občine Murska
Sobota in stanovanjskega fonda pravnih subjektov, katerih poslovanje je
bilo organizirano na teritoriju dosedanje Občine Murska Sobota, razen v
zadevah, ki so po zakonu v pristojnosti občinskega sveta
(ustanoviteljstvo in promet z nepremičninami), |
|
|
– izdaja akte o organizaciji in delovanju uprave, |
|
|
– sprejema delavce uprave v delovno razmerje, |
|
|
– sodeluje z organi krajevnih in vaških skupnosti, |
|
|
– predlaga svetu plane občine, |
|
|
– imenuje višje upravne delavce, |
|
|
– sklepa pravne posle v okviru sprejetega plana
občine, |
|
|
– daje soglasja za podelitev koncesij, oziroma
podeljuje le-te, če je to v pristojnosti občine, |
|
|
– najema kratkoročne in dolgoročne kredite, katerih
znesek letno ne sme presegati 3% letnih prihodkov občine, |
|
|
– sklicuje zbore občanov, |
|
|
– skrbi za izvajanje priprav in predpisov za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov
ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč ter obrambe in v
skladu z zakonom opravlja druge naloge s tega področja, |
|
|
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta
statut. |
|
|
34. člen |
|
|
Župan sprejme začasne nujne ukrepe v primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati. Te ukrepe mora
župan predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko
sestane. |
|
|
35. člen |
|
|
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in
na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega
sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega
sveta. |
|
|
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih
aktov občine. |
|
|
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče
seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan. |
|
|
36. člen |
|
|
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če
meni, da je neustaven ali nezakonit, in mu predlaga, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
|
|
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni
akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno
njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z
zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
37. člen |
|
|
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v
odsotnosti ali v primeru zadržanosti. Župan lahko pooblasti podžupana za
opravljanje posameznih nalog iz njegove pristojnosti. |
|
|
38. člen |
|
|
Glede prenehanja mandata župana veljajo določbe tega
statuta glede prenehanja mandata članov občinskega sveta. |
|
|
39. člen |
|
|
Župan lahko za določena področja iz svoje pristojnosti
ustanavlja in imenuje komisije oziroma druga delovna telesa. Z aktom o
ustanovitvi določi župan delovno področje, pristojnosti in sestavo teh
teles. |
|
|
4. Nadzorni odbor |
|
|
40. člen |
|
|
Nadzorni odbor: |
|
|
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem
občine, |
|
|
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe
proračunskih sredstev, |
|
|
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov
proračunskih sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor poroča svetu o svojih ugotovitvah
najmanj enkrat letno. Občinski svet sprejme ustrezne sklepe na podlagi
poročila nadzornega odbora. |
|
|
41. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima pet članov. |
|
|
Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega
sveta, delavci občinske uprave in drugi javni uslužbenci ter člani
poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. |
|
|
IV. STALNA IN OBČASNA DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA |
|
|
42. člen |
|
|
Občinski svet ima lahko naslednja delovna telesa: |
|
|
I. odbori |
|
|
– odbor za urbanizem, varstvo okolja in urejanje
prostora, |
|
|
– odbor za gospodarstvo, podjetništvo, drobno
gospodarstvo in turizem, |
|
|
– odbor za kmetijstvo in prehrano, |
|
|
– odbor za proračun, finance in delitev premoženja, |
|
|
– odbor za družbene dejavnosti, |
|
|
– odbor za gospodarsko infrastrukturo, |
|
|
– odbor za civilno zaščito, požarno varnost in
redarstvo; |
|
|
II. komisije |
|
|
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, |
|
|
– komisija za narodnostna vprašanja in obmejno
sodelovanje, |
|
|
– komisija za statut in pravna vprašanja, |
|
|
– komisija za prošnje in pritožbe; |
|
|
III. sveti |
|
|
– svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin. |
|
|
43. člen |
|
|
Občinski svet lahko po potrebi ustanovi tudi druga stalna
in občasna delovna telesa. |
|
|
44. člen |
|
|
Delovna telesa občinskega sveta v okviru svojega delovnega
področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo
občinskemu svetu mnenja in predloge. |
|
|
45. člen |
|
|
Predsednika in člane odborov, komisij in svetov imenuje
občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja izmed članov občinskega sveta in drugih občanov. |
|
|
Predsednika delovnega telesa imenuje občinski svet izmed
članov občinskega sveta. |
|
|
46. člen |
|
|
Predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja imenuje občinski svet izmed članov občinskega
sveta. Komisija ima pet članov. |
|
|
47. člen |
|
|
Delovna telesa imajo po pet članov, od tega sta dva člana
občinskega sveta, izmed katerih se imenuje predsednika delovnega telesa. |
|
|
Delovno telo je sklepčno, če so prisotni vsaj trije člani. |
|
|
Delovna telesa sprejemajo svoje odločitve z večino glasov
prisotnih članov. |
|
|
Delovno področje delovnih teles in njihov sestav določi
občinski svet s posebnim aktom, ki ga sprejme občinski svet. |
|
|
V. SVET PREDSTAVNIKOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI |
|
|
48. člen |
|
|
Svet predstavnikov krajevnih skupnosti predstavlja
interese krajevnih skupnosti v občini. |
|
|
Svet sestavljajo predstavniki krajevnih skupnosti. Svet
vodi predsednik, ki ga izvolijo predstavniki sveta izmed svojih članov. |
|
|
Vsaka krajevna skupnost izvoli v svet po enega
predstavnika. |
|
|
49. člen |
|
|
Svet daje mnenje občinskemu svetu, nadzornemu odboru in
županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na
interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na
občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine. |
|
|
VI. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV |
|
|
50. člen |
|
|
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so
zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
1. Zbor občanov |
|
|
51. člen |
|
|
Zbori občanov se lahko skličejo za vso občino, za eno ali
več krajevnih skupnosti in za eno ali več vaških skupnosti. |
|
|
52. člen |
|
|
Zbori občanov v občini: |
|
|
– razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami širše
samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
– razpravljajo o lokalni problematiki, |
|
|
– razpravljajo o delu občinskega sveta, župana,
podžupana in drugih občinskih organov, |
|
|
– razpravljajo o spremembah območja občine, |
|
|
– dajejo pobude, predloge in mnenja o stanju in
izboljšanju razmer v občini, |
|
|
– dajejo mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. |
|
|
53. člen |
|
|
Zbori občanov v krajevnih skupnostih oziroma vaških
skupnostih: |
|
|
– razpravljajo o problematiki v svoji skupnosti, |
|
|
– razpravljajo o delu svojega sveta oziroma o njegovem
poročilu, |
|
|
– razpravljajo o delu svojega predstavnika v svetu
predstavnikov krajevnih skupnosti, |
|
|
– razpravljajo o spremembah območja občine, |
|
|
– razpravljajo o delu občinskih organov z vidika
interesov svoje skupnosti, |
|
|
– dajejo mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. |
|
|
54. člen |
|
|
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo
občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Zbor občanov v krajevni skupnosti oziroma vaški skupnosti pa skliče tudi
na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo
njenega sveta oziroma drugega ustreznega organa. |
|
|
2. Referendum |
|
|
55. člen |
|
|
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi
odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če
to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini. |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki
imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
|
|
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje
večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
56. člen |
|
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo
lokalne volitve. |
|
|
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki
niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o
ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi
določbe zakona o lokalnih volitvah. |
|
|
57. člen |
|
|
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o
posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov. |
|
|
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali
za njen del. |
|
|
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj
pet odstotkov volivcev v občini, krajevni skupnosti oziroma vaški
skupnosti. |
|
|
Svetovalni referendum ne zavezuje organov občine. |
|
|
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno
uporabljajo določbe 55. in 56. člena tega statuta. |
|
|
3. Ljudska iniciativa |
|
|
58. člen |
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva
izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta
občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih. |
|
|
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov,
mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu. |
|
|
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega
člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski
iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo. |
|
|
VII. POSEBNE PRAVICE MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI IN NJENIH PRIPADNIKOV
NA NARODNOSTNO MEŠANEM OBMOČJU OBČINE |
|
|
59. člen |
|
|
Občina varuje narodnostni značaj, zagotavlja enakopravnost
in uresničuje posebne pravice madžarske narodne skupnosti in njenih
pripadnikov ter skrbi za njen vsestranski razvoj. |
|
|
Na narodnostno mešanem območju je uradni jezik slovenščina
in madžarščina. Oba jezika sta enakopravna. Občanom madžarske narodne
skupnosti je zagotovljena uporaba materinega jezika v javnem in
družabnem življenju. |
|
|
60. člen |
|
|
Organi občine in vse javne službe poslujejo na narodnostno
mešanem območju občine v slovenskem in madžarskem jeziku. Pri svojem
delu so dolžni upoštevati uradne priimke in imena pripadnikov madžarske
narodne skupnosti. |
|
|
Organi občine, državni organi, javna podjetja in ustanove
uporabljajo na narodnostno mešanem območju dvojezične napise, pečate,
žige, tiskovine in druge obrazce, v skladu z zakonom. |
|
|
Zakonske zveze se na narodnostno mešanem območju sklepajo
v slovenskem oziroma madžarskem jeziku, na željo mladoporočencev pa v
obeh jezikih. |
|
|
61. člen |
|
|
Na narodnostno mešanem območju so napisne table z označbo
krajev, ulic, razglasi, obvestila in opozorila ter drugi javni napisi,
dvojezični. Dvojezične napisne table morajo imeti na tem območju vsi
občinski in državni organi, podjetja, gospodarske organizacije,
zasebniki, javni zavodi, društva ter druge organizacije in skupnosti. |
|
|
Dvojezični napisi morajo zagotoviti enakopraven videz obeh
jezikov. |
|
|
62. člen |
|
|
Na narodnostno mešanem območju se zbori občanov, javne
manifestacije, zborovanja in vse ostale prireditve izvajajo v slovenskem
in madžarskem jeziku. |
|
|
63. člen |
|
|
Statut in drugi akti občine se prevedejo v madžarski jezik
in objavijo v slovenskem in madžarskem jeziku. |
|
|
Predstavniki madžarske narodne skupnosti imajo pri svojem
delu v občinskem svetu in njegovih organih pravico do uporabe materinega
jezika. |
|
|
64. člen |
|
|
Na narodnostno mešanih območjih občina še posebej skrbi za
razvoj in delovanje dvojezičnih vrtcev in šol. |
|
|
Občina skupaj z občinskim svetom samoupravne narodne
skupnosti podpira in spodbuja kulturno dejavnost madžarske narodne
skupnosti, tisk, RTV in založniško dejavnost, izobraževanje kadrov za
potrebe madžarske narodne skupnosti ter podpira stike z njenim matičnim
narodom in obmejnimi županijami v Republiki Madžarski. |
|
|
65. člen |
|
|
Občinski svet in druge lokalne skupnosti zagotavljajo
samoupravni narodni skupnosti nujno potrebne prostore in druge
materialne možnosti za delovanje. |
|
|
V okviru svojih pristojnosti občina s posebnimi akti ureja
vprašanja, ki zadevajo uresničevanje pravic ter financiranje narodne
skupnosti. K tem predpisom daje soglasje svet narodne skupnosti prek
predstavnikov narodne skupnosti v občinskem svetu. |
|
|
66. člen |
|
|
Občinski svet, odbor ali drug organ mora obravnavati
pobude sveta občinske madžarske samoupravne narodne skupnosti o zadevah,
ki se nanašajo na položaj narodne skupnosti in ohranjanje značilnosti
narodnostno mešanih območij. O svojih sklepih, mnenjih in odločitvah
občinski svet pisno obvesti občinsko madžarsko samoupravno narodno
skupnost. |
|
|
Za medsebojno obveščenost so si organi občine in občinske
narodne skupnosti dolžni dostavljati zapisnike svojih sej. |
|
|
Ko organi občine odločajo o zadevah, ki se nanašajo na
položaj pripadnikov madžarske narodne skupnosti, morajo predhodno
pridobiti soglasje samoupravne narodne skupnosti. |
|
|
67. člen |
|
|
V okviru pristojnosti občinskega sveta iz tretjega
odstavka 66. člena tega statuta, občinski svet madžarske narodne
skupnosti prek članov občinskega sveta – predstavnikov madžarske narodne
skupnosti – daje soglasje k naslednjim aktom: |
|
|
– k statutu in spremembam statuta občine, |
|
|
– o simbolih občine, |
|
|
– o imenovanju naselij, ulic in trgov na narodnostno
mešanih območjih v občini, |
|
|
– o ureditvi javnih napisnih tabel in oznak vidne
dvojezičnosti, |
|
|
– o ustanovitvi javnih zavodov madžarske narodnosti,
če svet samoupravne narodne skupnosti ni ustanovitelj tega zavoda, |
|
|
– o soglasju k imenovanju direktorjev dvojezičnih
zavodov in javnih zavodov za potrebe madžarske narodne skupnosti, |
|
|
– o drugih zadevah, ki urejajo posebne pravice
madžarske narodne skupnosti. |
|
|
68. člen |
|
|
Svet občinske samoupravne narodne skupnosti daje predhodno
mnenje k: |
|
|
– razvojnim načrtom občine, |
|
|
– proračunu občine, |
|
|
– razvojnim usmeritvam na področju kulture,
izobraževanja in informiranja, |
|
|
– drugim zadevam, ki se nanašajo na uresničevanje
posebnih pravic madžarske narodne skupnosti. |
|
|
VIII. OBČINSKA UPRAVA |
|
|
Organizacija občinske uprave |
|
|
69. člen |
|
|
Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
|
70. člen |
|
|
Občinsko upravo vodi župan. Lahko pa jo vodi tajnik, ki ga
imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana. |
|
|
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbijo vodje
notranjih organizacijskih enot občinske uprave oziroma tajnik občinske
uprave. |
|
|
Župan lahko pooblasti tajnika oziroma vodje notranjih
organizacijskih enot uprave za podpisovanje določenih aktov poslovanja. |
|
|
71. člen |
|
|
Skladno z zakoni in akti občine uprava opravlja naslednje
naloge: |
|
|
– spremlja stanje in razvoj na svojih področjih, |
|
|
– izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki
jih izdajata občinski svet in župan, |
|
|
– izvršuje zakone in druge predpise države, kadar
upravni organi v skladu z zakoni odločajo o upravnih zadevah iz državne
pristojnosti, |
|
|
– izdaja upravne akte, |
|
|
– opravlja upravna, strokovna in ostala opravila za
druge občine, po njihovem pooblastilu, |
|
|
– opravlja strokovne, organizacijske in druge naloge |
|
|
– občinski svet seznanja s stanjem na svojem področju
in predlaga potrebne ukrepe. |
|
|
72. člen |
|
|
Uprava se v skladu z naravo in obsegom nalog organizira
kot upravni organ – urad, ki ima v sestavi notranje organizacijske
enote. |
|
|
Uprava občine se organizira kot samostojna uprava oziroma
kot skupna uprava zainteresiranih občin za določene upravne naloge. |
|
|
Za določene potrebe izvajanja del uprave se lahko
organizira tudi del uprave v obliki upravne organizacije ali zavoda. |
|
|
73. člen |
|
|
Upravne naloge občinske uprave opravlja tajnik – če je
imenovan, višji upravni, upravni in strokovno-tehnični delavci. |
|
|
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi
župan. |
|
|
74. člen |
|
|
Višji upravni, upravni in strokovno-tehnični delavci so
upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ter
sistemizacijo delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju določi župan. |
|
|
75. člen |
|
|
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz
lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja
župan, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske
pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj
v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah. |
|
|
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih
zadevah iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih
pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
76. člen |
|
|
V upravnem postopku o upravnih zadevah iz občinske
pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, o pritožbah zoper
posamične akte izvirne pristojnosti občinske uprave na drugi stopnji pa
župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. Zoper
odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
|
77. člen |
|
|
Vodje notranjih organizacijskih enot skrbijo in so
odgovorni za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in
drugih predpisov o upravnem postopku. |
|
|
78. člen |
|
|
O izločitvi župana v upravnem postopku odloča občinski
svet. |
|
|
O izločitvi drugih upravnih delavcev v upravnem postopku
odloča župan. |
|
|
IX. KRAJEVNE SKUPNOSTI |
|
|
79. člen |
|
|
Zaradi učinkovitejšega uresničevanja skupnih interesov je
Občina Moravske Toplice razdeljena na krajevne skupnosti. |
|
|
Krajevna skupnost je razdeljena v skladu s statutom
krajevne skupnosti na vaške skupnosti. |
|
|
Krajevna skupnost sprejme svoj statut. |
|
|
80. člen |
|
|
Pristojnost krajevne skupnosti je: |
|
|
– upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in
sredstvi v soglasju z občinsko upravo; |
|
|
– sprejema program razvoja v skladu z občinskim
programom; |
|
|
– upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte; |
|
|
– daje mnenje in predloge k prostorskim planom in
prostorsko izvedbenim aktom; |
|
|
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno
pomoč; |
|
|
– opravlja druge naloge v okviru pristojnosti krajevne
skupnosti. |
|
|
81. člen |
|
|
Pristojnost vaškega odbora je: |
|
|
– sprejema program razvoja v skladu z občinskim
programom; |
|
|
– upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte; |
|
|
– upravlja in vzdržuje pokopališča; |
|
|
– vzdržuje vaške ceste in druge javne površine; |
|
|
– daje mnenja in predloge k prostorskim planom in
prostorsko izvedbenim aktom; |
|
|
– opravlja druge naloge v okviru pristojnosti vaške
skupnosti. |
|
|
82. člen |
|
|
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Organ
vaške skupnosti je vaški odbor. |
|
|
83. člen |
|
|
Svet krajevnih skupnosti volijo za dobo štirih let volivci
s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti. |
|
|
Vaški odbor volijo za štiri leta volivci s stalnim
prebivališčem v vasi. |
|
|
84. člen |
|
|
Za volitve članov sveta krajevnih skupnosti in odborov
vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih
volitvah. |
|
|
Volitve navedenih organov se opravijo po večinskem
sistemu. |
|
|
85. člen |
|
|
Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru
nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost. |
|
|
Glede načina dela sveta krajevne skupnosti se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega
sveta. |
|
|
Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom. |
|
|
86. člen |
|
|
Svet krajevne skupnosti izvoli izmed svojih članov
predsednika in podpredsednika. |
|
|
87. člen |
|
|
Samoupravna organiziranost delov občine, določena s tem
statutom, se lahko spremeni, če se za to ugotovi interes prebivalcev
posameznih delov. Interes prebivalcev se ugotovi na zborih krajanov
krajevne skupnosti oziroma zborih vaške skupnosti, če je prisotnih
najmanj deset odstotkov volivcev skupnosti. |
|
|
Obrazložen predlog za spremembo organiziranosti z
zapisnikom zbora krajanov krajevne skupnosti se pošlje občinskemu svetu
in županu. |
|
|
Predlog zbora krajanov iz prejšnjega odstavka se smatra
kot pobuda za spremembo statuta občine. |
|
|
Ob obravnavi pobude občinski svet upošteva, ali so podani
razlogi za spremembo samoupravne organiziranosti s prostorskimi,
zgodovinskimi, upravno-gospodarskimi ali kulturnimi razlogi. |
|
|
Občinski svet lahko, da bi preveril izraženi interes
krajanov na zboru, razpiše svetovalni referendum. |
|
|
Sprememba samoupravne organiziranosti začne veljati z
veljavnostjo spremembe statuta občine. |
|
|
88. člen |
|
|
Statut krajevnih skupnosti predvsem določa: |
|
|
– območje krajevnih skupnosti in delitev na ožje dele
teh skupnosti, |
|
|
– naloge krajevnih skupnosti, |
|
|
– organe krajevnih skupnosti in njihove pristojnosti, |
|
|
– volitve organov krajevnih skupnosti, |
|
|
– sredstva krajevnih skupnosti, |
|
|
– način financiranja, zbiranja sredstev in njihovo
uporabo, |
|
|
– način odločanja v krajevni skupnosti, |
|
|
– druga pomembna vprašanja za delo krajevne skupnosti. |
|
|
X. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
89. člen |
|
|
Občina lahko samostojno oziroma skupaj z drugimi lokalnimi
skupnostmi organizira javne službe na naslednjih področjih: |
|
|
– oskrba s pitno vodo, |
|
|
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in
padavinskih voda, |
|
|
– ravnanje s komunalnimi odpadki, |
|
|
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, |
|
|
– javna snaga in čiščenje javnih površin, |
|
|
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih
površin, |
|
|
– na področju zaščite, reševanja in gašenja, |
|
|
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih
naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, |
|
|
– na drugih področjih v skladu z zakoni in tem
statutom. |
|
|
90. člen |
|
|
Občina skrbi tudi za: |
|
|
– javno razsvetljavo, |
|
|
– plakatiranje in okraševanje naselij, |
|
|
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno
dejavnost, |
|
|
– urejanje lokalnih cest, |
|
|
– deratizacijo in dezinfekcijo, |
|
|
– organiziranje tržnic, |
|
|
– vzdrževanje stanovanjskega fonda, |
|
|
– druge zadeve v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
91. člen |
|
|
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov lahko
ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje
koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave ali pa
zagotavlja javne dobrine z javnimi kapitalskimi vložki. |
|
|
Občina lahko prenese upravljanje določenih dejavnosti iz
90. člena na krajevne skupnosti oziroma vaške skupnosti. |
|
|
92. člen |
|
|
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah
določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja. |
|
|
Občinski svet z odlokom ustanovi javno podjetje ali javni
zavod. |
|
|
93. člen |
|
|
Občina lahko sama ali skupaj z drugimi občinami ustanovi
zaradi učinkovitejšega zagotavljanja izvajanja gospodarskih javnih služb
direkcijo, kot del svojih upravnih služb ali javni holding za področje
posamezne ali več gospodarskih javnih služb. |
|
|
94. člen |
|
|
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin imenuje občinski svet
posebno telo, sestavljeno iz predstavnikov uporabnikov javnih dobrih. |
|
|
95. člen |
|
|
S stavbnimi zemljišči v lasti občine upravlja in razpolaga
sklad stavbnih zemljišč Občine Moravske Toplice. |
|
|
S stanovanjskim fondom občine upravlja in razpolaga
stanovanjski sklad Občine Moravske Toplice. |
|
|
Sklada iz prejšnjih odstavkov nimata statusa pravne osebe,
temveč se njihovo poslovanje vodi v okviru podpartije proračuna. |
|
|
Pristojnosti in način dela skladov se določijo z aktom o
njihovi ustanovitvi. |
|
|
XI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
96. člen |
|
|
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične
stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
Občina svoje premoženje lahko poveča s pridobitvijo in
zmanjša z odtujitvijo premičnin in nepremičnin. Zmanjšanje premoženja je
možno praviloma le odplačno, razen v izjemnih primerih, ko gre za
brezplačen prenos oziroma podaritev, če gre za humanitarne,
izobraževalne, vzgojnovarstvene, kulturne ali druge tovrstne namene. O
brezplačni odtujitvi premoženja odloča občinski svet z dvetretjinsko
večino. V primeru prodaje premoženja postane kupnina del premoženja
občine. |
|
|
V smislu racionalnih in drugih družbenih interesov se
določeno premoženje občine lahko zamenja za premoženje drugih lastnikov,
če tako odloči občinski svet. |
|
|
97. člen |
|
|
Občina ima lahko svoje premoženje oziroma svoj delež v
premoženju javnih gospodarskih podjetij in javnih gospodarskih zavodov
na področju gospodarske in komunalne dejavnosti, kot tudi v javnih
zavodih na področju družbenih dejavnosti. |
|
|
98. člen |
|
|
Premoženje krajevnih in vaških skupnosti je last teh
skupnosti. S tem premoženjem krajevna skupnost oziroma vaška skupnost
upravlja in razpolaga ob soglasju občinskega upravnega organa. V smislu
širših interesov je lahko del premoženja, ki služi skupnim namenom tudi
v lasti občine. |
|
|
99. člen |
|
|
Premoženje, ki ga upravljajo skladi, je last občine. |
|
|
100. člen |
|
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks,
pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
101. člen |
|
|
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne
porabe so zajeti v letnem proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet
na predlog župana. |
|
|
102. člen |
|
|
Sredstva proračuna se uporabljajo za namene, ki so
določeni s proračunom oziroma zakonom. |
|
|
103. člen |
|
|
Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska
rezerva, kot nerazporejeni del prihodkov, za financiranje namenov, ki
jih ni bilo mogoče predvideti. |
|
|
O uporabi tekoče proračunske rezerve odloča župan občine
in o tem sproti seznanja občinski svet. |
|
|
104. člen |
|
|
Proračun občine sprejme občinski svet v roku, ki velja za
državni proračun. Če proračun občine ni sprejet pravočasno, se izvaja
začasno financiranje mesečno, na osnovi ene dvanajstine proračuna občine
za preteklo leto. |
|
|
105. člen |
|
|
Za izvrševanje proračuna občine je odgovoren župan. |
|
|
106. člen |
|
|
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun,
sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. |
|
|
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in
doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in
dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. |
|
|
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom
proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za
katero se sprejema zaključni račun. |
|
|
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca
marca tekočega leta za preteklo leto. |
|
|
107. člen |
|
|
Javna podjetja, javni zavodi in skladi, katerih
ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem
ustanovitelja. |
|
|
O soglasju za zadolžitev odloča župan. |
|
|
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih
podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do
5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. |
|
|
108. člen |
|
|
Za financiranje nalog občine se zagotavljajo prihodki iz
naslednjih virov: |
|
|
– iz prihodkov za financiranje zagotovljene porabe, |
|
|
– iz prihodkov za financiranje drugih nalog. |
|
|
109. člen |
|
|
Financiranje krajevnih skupnosti v okviru občine je
urejeno z njihovim statutom. |
|
|
Viri financiranja krajevnih skupnosti so: |
|
|
– lastni viri iz premoženja, |
|
|
– samoprispevek, |
|
|
– drugi viri. |
|
|
Poleg lastnih virov teh skupnosti, lahko zagotavlja za
njihovo delovanje in usklajeni razvoj sredstva tudi občina, v okviru
razpoložljivih sredstev proračuna, po sprejetih kriterijih. |
|
|
Krajevne skupnosti lahko svoj program financirajo tudi z
najemanjem kreditov, vendar največ do višine, določene s proračunom
občine. |
|
|
110. člen |
|
|
Finančno-računovodsko poslovanje občine se opravlja v
okviru finančno-računovodske službe uprave občine. |
|
|
Finančno-računovodska služba lahko opravlja
finančno-računovodske storitve tudi za potrebe krajevnih skupnosti v
okviru občine, kot tudi za potrebe drugih občin. |
|
|
Delo finančno računovodske službe nadzoruje župan in
nadzorni odbor. |
|
|
XII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
111. člen |
|
|
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo
občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in
navodila kot splošne pravne akte. |
|
|
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun ter druge akte, določene s
tem statutom in z zakoni. |
|
|
112. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet
z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
|
113. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko
večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega
sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
114. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje
pristojnosti. |
|
|
115. člen |
|
|
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen
pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
|
116. člen |
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali
odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
|
117. člen |
|
|
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela
organov občinske uprave pri izrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
118. člen |
|
|
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet
sklep. |
|
|
119. člen |
|
|
Z letnim proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in
izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. |
|
|
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se
začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh
članov občinskega sveta. |
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
|
120. člen |
|
|
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan ali
najmanj pet odstotkov volivcev v občini. |
|
|
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega
sveta, ki ga uvrsti na dnevni red seje občinskega sveta. |
|
|
121. člen |
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod,
besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje
in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel
sprejem odloka. |
|
|
122. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval
v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
|
123. člen |
|
|
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom
občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj pet
dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka. |
|
|
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh
obravnavah. |
|
|
124. člen |
|
|
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih,
ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih, načelih in temeljnih rešitvah
predloga odloka. |
|
|
Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom
zavrne. |
|
|
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni
predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob
prvi obravnavi predloga odloka. |
|
|
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu
o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o
posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
|
|
Predlagatelj lahko umakne predlog odloka po končani prvi
ali drugi obravnavi. |
|
|
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo pripomb in
bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu
predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet, na predlog
predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji tako, da se prva in
druga obravnava predloga odloka združita. |
|
|
125. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče
ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet
sprejme odlok po hitrem postopku. |
|
|
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava
predloga odloka na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami
seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
|
Amandma lahko predlaga župan, kadar ni predlagatelj
odloka. |
|
|
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku
seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak
predlagatelj odloka. |
|
|
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejem odloka po
hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo
obravnavo predloga odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za
posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
|
126. člen |
|
|
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove
spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z
amandmaji. |
|
|
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam
predlagatelj odloka. |
|
|
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v
pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za
sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h
kateremu je predlagan amandma. |
|
|
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina
članov občinskega sveta in predlagatelj odloka. |
|
|
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi, kadar on ni
predlagatelj odloka. |
|
|
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca
obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
127. člen |
|
|
Amandma, člen odloka, in odlok v celoti je sprejet, če
zanj na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih članov. |
|
|
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
|
128. člen |
|
|
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se
sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejem odloka. |
|
|
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega
proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi. |
|
|
129. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi občinski svet, in pričnejo
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere
tako določi občinski svet. |
|
|
3. Posamični akti občine |
|
|
130. člen |
|
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
|
S posamičnimi akti – sklepom in odločbo – odloča občina o
upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
|
|
131. člen |
|
|
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih
posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravicah, koristih v
upravnih stvareh v upravnem postopku. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi
občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če
ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah
iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi
zakon. |
|
|
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov
odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
XIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
132. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v
ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine
ali sosednje občine, brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v
njene pravice. |
|
|
133. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim
sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi
predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti
občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v
njeno pristojnost. |
|
|
134. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija
konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo
oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in
zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na
škodo javnih koristi občine. |
|
|
135. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot
stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih
oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine,
določene z ustavo in zakoni. |
|
|
136. člen |
|
|
Delovna telesa občinskega sveta so dolžna za potrebe
občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov,
ki se nanašajo na koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje
občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru. |
|
|
XIV. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE |
|
|
137. člen |
|
|
Občina Moravske Toplice se zaradi urejanja in opravljanja
lokalnih zadev širšega pomena lahko povezuje v drugimi občinami v
pokrajino. |
|
|
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski
svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta. |
|
|
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se
določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S
potrditvijo statuta pokrajine občinski svet določi prenesene občinske
pristojnosti pokrajine. |
|
|
138. člen |
|
|
S statutom pokrajine občine opredelijo lokalne zadeve
širšega pomena, ki jih pokrajina opravlja v svoji pristojnosti, organe
pokrajine in način financiranja. |
|
|
Pokrajina v skladu z zakonom na podlagi svojih programov
zlasti: |
|
|
– skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih,
energetskih, prometnih in drugih infrastrukturnih objektov ter za
funkcionarje ustreznih dejavnosti širšega pomena, |
|
|
– skrbi za graditev in vzdrževanje objektov in za
funkcioniranje služb na področju družbenih dejavnosti (šolstvo, kultura,
zdravstvo, socialno varstvo itd.), ki so pomembne za razvoj regije in
niso del obveznih nalog republike na teh področjih, |
|
|
– skrbi za odlaganje komunalnih in drugih odpadkov, za
kontrolo in urejanje odplak in za druge oblike varstva okolja z
napravami regionalnih zmogljivosti, |
|
|
– pospešuje razvoj gospodarstva, zlasti kmetijstva,
obrti in turizma na svojem območju, |
|
|
– skrbi za zaščito, reševanje in gašenje, |
|
|
– opravlja druge zadeve, v skladu z zakonom. |
|
|
139. člen |
|
|
Člane pokrajinskega sveta izvoli na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinski svet izmed članov
sveta in župana. |
|
|
140. člen |
|
|
Občina lahko izstopi iz pokrajine, če tako odloči občinski
svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. Odločitev o izstopu iz
pokrajine mora občinski svet sprejeti najkasneje šest mesecev pred
zaključkom proračunskega leta. Pred začetkom postopka za izstop občine
iz pokrajine, morata pokrajina in občina izdelati premoženjsko,
delitveno in kadrovsko bilanco. |
|
|
141. člen |
|
|
Občina se lahko poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več
občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega
pomena, pomembnih za občino. |
|
|
Odločitev o povezovanju občine v skupnost ali zvezo
sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. |
|
|
142. člen |
|
|
Občina in njeni organi se glede na interese in potrebe
povezujejo in sodelujejo z ustreznimi organi drugih občin v Republiki
Sloveniji, tako da izmenjujejo izkušnje in mnenja o zadevah lokalnega
pomena. Povezovanje je v pristojnosti župana. |
|
|
143. člen |
|
|
Zaradi povezovanja na gospodarskem, kulturnem, športnem in
drugih področjih občina navezuje občasne ali trajne prijateljske vezi z
občinami sosednjih držav, še posebej pa z občinami in mesti v državah,
kjer živijo zamejski Slovenci, izseljenci in kjer začasno delajo občani
občine. |
|
|
Občina še posebej razvija sodelovanje z okraji, mesti in
županijami v Republiki Avstriji in Republiki Madžarski. |
|
|
XV. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA |
|
|
144. člen |
|
|
Pobudo za spremembe ali dopolnitve statuta občine lahko
podajo: |
|
|
– občinski svet, |
|
|
– nadzorni odbor, |
|
|
– župan, |
|
|
– 5 odstotkov volivcev občine. |
|
|
Predlagatelj mora utemeljiti predlog za spremembo in
dopolnitev statuta. |
|
|
145. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve statuta pripravi komisija za
statutarna in pravna vprašanja. |
|
|
146. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo po enakem
postopku kot statut. |
|
|
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
147. člen |
|
|
Do dokončne ureditve nalog občine iz njene neposredne
pristojnosti v posameznih splošnih aktih, se uporabljajo v Občini
Moravske Toplice, kot pravni naslednici Občine Murska Sobota, vsi
dosedanji splošni akti, ki so v skladu z zakoni in so veljali na območju
dosedanje občine pred 1. 1. 1995 in niso v neposrednem nasprotju z vlogo
oziroma interesi Občine Moravske Toplice. |
|
|
Občinski svet na predlog župana sprejme program za
uskladitev teh aktov oziroma njihovo nadomestitev. |
|
|
148. člen |
|
|
Obstoječe krajevne skupnosti in njihovi organi nadaljujejo
z delom do konstituiranja novoizvoljenih organov teh skupnosti v skladu
s tem statutom. |
|
|
Prve volitve organov krajevnih skupnosti se opravijo
najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega statuta. |
|
|
149. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutarni
sklep občinskega sveta (Uradni list RS, št. 21/95). |
|
|
150. člen |
|
|
Statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. OS 14/95 |
|
|
Moravske Toplice, dne 25. aprila 1995. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Moravske Toplice
Štefan Kuhar l. r. |
|