|
Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena
Zakona
o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 18. člena
Statuta občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95, 47/98) ter na
predlog Javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine – enota Ljubljana
je Občinski svet občine Škofja Loka na 12. redni seji dne 5. 5. 2005
sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o razglasitvi kmečkih objektov in domačij |
|
|
za kulturne spomenike lokalnega pomena |
|
|
1. člen |
|
|
Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo enote
dediščine: |
|
|
1. Križna gora – Hiša Križna gora 17 (EŠD 8094) |
|
|
2. Zgornja Luša – Hiša Zgornja Luša 6 (EŠD 14315) |
|
|
3. Staniše nad Zmincem – Domačija Staniše 2 (EŠD 14317) |
|
|
4. Sv. Ožbolt – Domačija Sv. Ožbolt 24 (EŠD 14319) |
|
|
Enote imajo zaradi kulturnih, etnoloških, arhitekturnih,
zgodovinskih, likovnih in krajinskih lastnosti poseben pomen za širše
lokalno območje Občine Škofja Loka. Zato jih razglašamo za kulturne
spomenike lokalnega pomena z lastnostmi etnoloških spomenikov. |
|
|
2. člen |
|
|
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitve za spomenike
lokalnega pomena: |
|
|
1. Križna gora – Hiša Križna gora 17 (EŠD 8094) |
|
|
»Krajnikova« hiša – muzej je sestavljena iz stavbnih in
gradbenih elementov petnajstih hiš iz škofjeloškega območja iz obdobja
od 16. do 19. stoletja in je kot taka sestavljenka edinstvena v
slovenskem prostoru. |
|
|
2. Zgornja Luša – Hiša Zgornja Luša 6 (EŠD 14315) |
|
|
»Kovkarjeva« kajža je nastala kot logarska koča loškega
gospostva, kasneje je bila dom ljudskega pesnika Franca Vidmarja –
Pustotnika in pesnika in pisatelja Janeza Okorna. Domnevno je nastala v
drugi polovici 18. stoletja. Pomembna je predvsem kot izrazito krajevno
opredeljiv tip doma vaškega kajžarja in sodi med najpomembnejše primere
podeželskega stavbarstva na ravni vsakdanjosti na loškem ozemlju. |
|
|
3. Staniše nad Zmincem – Domačija Staniše 2 (EŠD 14317) |
|
|
V okviru domačije pri »Jamniku« je najpomembnejša delno
zidana stanovanjska hiša z letnico nastanka 1786 na hišnem tramu
lesenega dela, ki je z ugodno gospodarsko rastjo v sredini 19. stoletju
doživela predelavo. Predstavlja regionalno opredeljiv tip dobro
ohranjene domačije srednjega kmeta v loškem hribovju. |
|
|
4. Sv. Ožbolt – Domačija Sv. Ožbolt 24 (EŠD 14319) |
|
|
Domačijo pri »Aliču« sestavljata stanovanjska hiša z
letnico 1805 in ohranjenimi freskami iz začetka 20. stoletja, delo
ljudskega slikarja Pohlevna s Črnega vrha in delno zidano gospodarsko
poslopje. Kompleks predstavlja značilen, kakovosten in krajevno
opredeljiv tip podeželskega stavbarstva na loškem ozemlju. |
|
|
3. člen |
|
|
Meje spomenikov so vrisane na katastrskih načrtih v merilu
1: 2880 in na temeljnih topografskih načrtih v merilu 1:5000. Meje
vplivnih območij, če jih kulturni spomeniki imajo, so vrisane na
temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnike načrtov, ki so
sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, Območna enota Ljubljana. |
|
|
1. Spomenik obsega parc. št. 342/6 k.o. Križna gora. |
|
|
2. Spomenik obsega parc. št.: 91/1, 765, 764/8 in zahodni
del 764/1 k.o. Zg. Luša. |
|
|
3. Spomenik obsega parc. št.: *27 in 322/3 k.o. Staniše. |
|
|
4. Spomenik obsega parc. št.: 26, k.o. Ožbolt. (V
varovanem območju se nahajata dva objekta, ki sta izvzeta). |
|
|
4. člen |
|
|
Za spomenike velja varstveni režim, ki določa: |
|
|
– varovanje kulturnih, etnoloških, arhitekturnih,
krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti, |
|
|
– ohranjanje funkcije, gabaritov, primarnih tlorisnih
razporedov, izvirne gradbene substance ter značilne opreme vseh
spomeniških objektov, |
|
|
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekte in v
dvoriščnem prostoru ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških
lastnosti, |
|
|
– omogočanje predstavitve celot in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenikov. |
|
|
Za vplivna območja spomenikov velja varstveni režim, ki
določa: |
|
|
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov ohranjanju ter
varovanju vedut na spomeniške objekte. |
|
|
Spomenik je zavarovan z namenom, da se: |
|
|
– ohranijo kulturne, etnološke, arhitekturne, krajinske,
likovne in zgodovinske vrednote spomenikov, |
|
|
– poveča pričevalnost kulturnih spomenikov, |
|
|
– predstavi kulturne vrednote spomenikov in premične
dediščine in situ, v tisku in drugih medijih, |
|
|
– spodbudi znanstveno-raziskovalno in učno-demonstracijsko
delo. |
|
|
5. člen |
|
|
Za vsako spremembo funkcije kulturnih spomenikov ali
njihovih delov in za vsak poseg v spomenike, njihove dele ali zemljišča
so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi
podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne območne enote Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
|
|
6. člen |
|
|
Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega
odloka izdati lastnikom spomenikov odločbo o varstvu na podlagi 13.
člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). |
|
|
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za
raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje,
pravni promet, način upravljanja in rabe spomenikov, dostopnost
spomenikov za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge
ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenikov. |
|
|
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v
obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenikov. |
|
|
Razglašeni objekti in domačije imajo prednost pri razpisih
za pridobivanje in dodeljevanje sredstev finančnih pomoči pri prenovi
kvalitetne stavbne dediščine na območju Občine Škofja Loka. |
|
|
7. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat
Republike Slovenije za področje kulturne dediščine. |
|
|
8. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu RS. |
|
|
Škofja Loka, dne 5. maja 2005. |
|
|
Župan |
|
|
Občine Škofja Loka |
|
|
Igor Draksler l. r. |
|