Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP in
43/11 ZKZ-C), 16. člena
Statuta Občine Kranjska Gora
(Uradni list RS, št. 55/07, 122/08, 45/10) in 88. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Kranjska Gora
(Uradni list RS, št. 55/07) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 10.
seji dne 22. 10. 2011 sprejel |
O D L O K |
o delnem občinskem
podrobnem prostorskem načrtu OPPN za Dovje – zahod (DM S3) |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(podlaga za pripravo
delnega občinskega podrobnega prostorskega načrta za Dovje – zahod (DM
S3)) |
S tem odlokom se v
skladu z dolgoročnim družbenim planom Občine Jesenice za obdobje
1986–1995/00 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/86, 2/88 in 2/90),
Odlokom o družbenem planu Občine Jesenice za obdobje 1986–1990 (Uradni
vestnik Gorenjske, št. 8/88, 6/89, in Uradni list RS, št. 28/90, 31/90,
20/94) ter Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega in družbenega plana Občine Jesenice za Občino Kranjska Gora
(Uradni list RS, št. 30/96, 46/96, 58/98, 61/99, 49/00, 58/01 in 99/01)
sprejme občinski delni podrobni prostorski načrt OPPN za Dovje – zahod (DM
S3) (v nadaljevanju: OPPN). |
2. člen |
(vsebina OPPN) |
OPPN
obsega besedilni del v obliki odloka in grafični del, poleg tega pa še
obrazložitev in utemeljitev odloka, seznam smernic nosilcev urejanja
prostora in njihovo obrazložitev ter strokovne podloge.
|
OPPN v
odloku določa merila in pogoje za arhitekturne, krajinske in prostorske
ureditve, načrt parcelacije, etapnost izvedbe, rešitve in ukrepe za
celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo narave in naravnih virov
ter ohranjanje narave, za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
določa vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in
dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev. |
II.
UREDITVENO OBMOČJE |
3. člen |
(območje OPPN) |
Predmetni OPPN
obravnava le JV del zemljišč, ki so skladno z dolgoročnim in družbenim
planom Občine Jesenice za Občino Kranjska Gora opredeljena kot območje
DM S3, ki se ureja z OPPN (prej ZN). Obravnava se le del. |
Glede na to, da je za
zagotovitev pogojev za posege v prostor na tem območju zainteresiran le
del lastnikov zemljišč oziroma je preostali del lastnikov izrecno
izrazilo nezainteresiranost, se obseg izdelave omejuje na JV del
območja, in sicer na zemljišča s parcelnimi številkami 4/2, 4/3, 4/1,
5/7, 3, 5/6, del 6/1, del 5/3 in del 1996/3, vse k.o. Dovje.
|
Skupna površina
območja urejanja meri 5.042 m2 in obsega naslednja zemljišča s parc. št.
(vsa k.o. Dovje): |
+----------------------------+-------------------+--------------+ |
|Zemljišče (parc.
št.) |Površina | | |
+----------------------------+-------------------+--------------+ |
|4/2 |378 |m2 | |
+----------------------------+-------------------+--------------+ |
|4/3
|771 |m2 | |
+----------------------------+-------------------+--------------+ |
|4/1 |631 |m2 | |
+----------------------------+-------------------+--------------+ |
|5/7 |683 |m2 | |
+----------------------------+-------------------+--------------+ |
|3 |653 |m2 | |
+----------------------------+-------------------+--------------+ |
|5/6 |665 |m2 | |
+----------------------------+-------------------+--------------+ |
|del
6/1 |185 |m2 | |
+----------------------------+-------------------+--------------+ |
|del
5/3 |978 |m2 | |
+----------------------------+-------------------+--------------+ |
|del
1996 |98 |m2 | |
+----------------------------+-------------------+--------------+ |
|Skupaj |5042 |m2 | |
+----------------------------+-------------------+--------------+ |
Vir: GURS, Prostor
(Prostorski portal) |
4. člen |
(funkcija
ureditvenega območja) |
Območje predstavlja
še nepozidano zemljišče v vasi Dovje. Tvorba novega stavbnega tkiva bo
zapolnila prazno, nepozidano vrzel. |
Območje je
opredeljeno kot S, namenjeno stanovanjem in spremljajočim dejavnostim.
Glavni namen novega naselja so stanovanja. |
5. člen |
V območju so dopustne
naslednje vrste dejavnosti: |
– stanovanja in sicer
objekti, ki so skladno z enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI)
uvrščeni v skupini 111 – enostanovanjske stavbe in 112 – večstanovanjske
stavbe |
– gostinstvo in sicer
objekti, ki so skladno z enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI)
uvrščeni v podrazred 12111 – hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno
nastanitev |
– dejavnosti, ki ne
motijo okolice in sicer objekti, ki so skladno z enotno klasifikacijo
vrst objektov (CC-SI) uvrščeni: |
v skupino 1220 –
upravne in pisarniške stavbe |
v podrazred 12301
trgovske stavbe |
v podrazred 12304
stavbe za druge storitvene dejavnosti |
v podrazred 12420
garažne stavbe |
v podrazred 1262
muzeji in knjižnice |
v podrazred 1264
stavbe za zdravstvo (a le ambulante) |
v podrazred 12714
druge nestanovanjske kmetijske stavbe. |
Ureditev dodatnih
dejavnosti je dopustna kot dopolnilo osnovnemu stanovanjskemu namenu,
kar pomeni, da mora biti v vsaki stavbi vsaj 51 %
stanovanjskih površin. |
6. člen |
V območju so dopustne
naslednje vrste gradnje: |
– nove gradnje
|
– rekonstrukcije,
prizidave, nadzidave, odstranitve |
– spremembe
namembnosti znotraj dopustnih dejavnosti. |
V območju je dopustno
graditi tudi gradbeno inženirske objekte, in sicer tiste, ki po CC-SI
sodijo v: |
+------------------+-------------------------------------------+ |
|– razred
2112: |lokalne ceste in javne poti, | |
| |nekategorizirane ceste in gozdne ceste | |
+------------------+-------------------------------------------+ |
|– oddelek
22: |cevovodi, komunikacijska omrežja | |
| |in elektroenergetski vodi | |
+------------------+-------------------------------------------+ |
|– skupina
241: |objekti za šport, rekreacijo in drugi | |
| |objekti za prosti čas | |
+------------------+-------------------------------------------+ |
7. člen |
V območju je dopustno
graditi tudi vse vrste pomožnih objektov (nezahtevnih in enostavnih
objektov), in sicer pod pogoji, ki jih določa predpis o vrstah objektov
glede na zahtevnost. Izjema so bazne postaje, objekti za oglaševanje
(razen oznake, ki obveščajo o dejavnostih v stavbah na predmetnem
območju velikosti do 1 m2 na vsako posamezno dejavnost), prijavnice,
objekti za telekomunikacijsko opremo in čebelnjaki. |
8. člen |
(zmogljivost) |
V posameznem objektu
je dovoljeno urediti največ 3 stanovanjske enote, vkolikor velikost
zemljišča in objekta to dopuščata in je urejeno zadostno število
parkirnih mest. |
Ostale dejavnosti
lahko obsegajo največ do 49 %
neto tlorisne površine posameznega objekta. |
III. POGOJI ZA
URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE |
9. člen |
(urbanistična
zasnova) |
Znotraj območja je
potrebno urediti prometno in komunalno infrastrukturo. Gradnja novih
objektov je možna na zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno
komunalno oskrbo (to je: oskrba s pitno vodo, električno energijo,
odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste), skladno z drugim in
tretjim odstavkom 66. člena ZGO-1. |
Lega objektov je
določena v grafičnem delu OPPN, možna so odstopanja v okviru toleranc,
določenih v 40. in 41. členu tega odloka. |
Na obravnavanem
območju delnega OPPN je možno zgraditi največ 7 objektov, lahko jih je
manj. Pri tem niso upoštevani enostavni in nezahtevni objekti. |
10. člen |
(regulacijski
elementi) |
V obstoječem naselju
ni izrazitih gradbenih linij, obstoječi objekti tvorijo zgoščeno vaško
jedro. Gradbena meja ni določena. Objekti naj se locirajo na zemljišča
tako, da bo zagotovljena neovirana gradnja, uporaba in vzdrževanje
objektov. Upoštevati je potrebno 0.5-metrski prosti profil ceste, v
katerem ni dopustno postavljati ograj in drugih grajenih ovir.
|
Lega osnovnih stavb
na parcelah je lahko vzporedna s pobočjem (plastnicami) ali pravokotna
na pobočje. Dopustna je toleranca 5° obojestransko. Pomožni objekti
morajo biti orientirani vzporedno ali pravokotno na lego osnovne stavbe. |
11. člen |
(indeks pozidanosti) |
Indeks pozidanosti
posameznega zemljišča, ki pripada objektu, ne sme presegati 0.3.
|
Pri tem indeks
pozidanosti predstavlja razmerje med zazidano površino objekta (zid
pritličja na terenu) in velikostjo zemljišča. V indeks pozidanosti se
štejejo tudi enostavni in nezahtevni objekti. |
V indeks pozidanosti
se površina kleti ne šteje, kadar je klet v celoti vkopana in ne sega
nad koto novo urejenega terena. Kadar je klet večja od pritličja in sega
nad koto novo urejenega terena, se površina kleti šteje v zazidano
površino. |
12. člen |
(merila in pogoji za
arhitekturno oblikovanje) |
Oblikovanje objektov:
|
Tloris: Arhitekturno
oblikovanje objektov oziroma gradenj se mora zgledovati po oblikovnih
kvalitetah krajevno značilne arhitekture. |
Objekti morajo biti
pravokotnih tlorisov, z razmerjem stranic osnovnega tlorisa vsaj 1:1,2.
Iz osnovnega tlorisa lahko segajo tudi sestavljeni deli – členitve ali
izzidki. Razmerje stranic ne velja za vkopane kleti. V nadstropjih nad
pritličjem (mansarda) se v razmerje stranic lahko štejejo tudi balkoni.
|
Strehe: Strehe nad
vsemi objekti morajo biti dvokapnice v naklonu 38°–45°, sleme mora
potekati v smeri daljše stranice. Strehe so lahko tudi sestavljene iz
več dvokapnic nad razgibanim tlorisom, ki pa morajo biti v istem
naklonu. Dovoljen je zaključek strešin s čopi, katerega naklon je lahko
strmejši od osnovne strešine, a znotraj dovoljenih naklonov. Odpiranje
streh je dopustno s frčadami, katerih oblika in naklon sta poljubna (za
frčade ne velja določilo o dopustnih naklonih). Pogoj je, da je na enem
objektu dopustna le ena oblika frčad. Dolžina frčad ne sme presegati ene
polovice dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne
strehe, čopi na frčadah niso dopustni. |
Dovoljena je
namestitev elementov za izrabo sončne energije na objekte, ki pa ne
smejo segati preko slemena strehe. |
Dopustne so ravne
strehe na nižjih delih objektov, kadar se na njih uredijo pohodne
površine (terase nad kletjo ali balkoni nad izzidki v pritličju).
|
Višina: Maksimalna
etažnost objektov je K+P+M, s kolenčnim zidom max. 120 cm. Kolenčni zid
predstavlja zid od gotovega tlaka do vrh horizontalne AB vezi (brez
kapne lege in oblog). Višina pritličja pri vhodu je lahko največ 100 cm
nad terenom. Izvedba kleti ni nujna, je pa možna. Dimenzije kleti so
lahko večje ali manjše od dimenzij objekta, če to dopušča velikost
zemljišča. Minimalni odmiki morajo biti zagotovljeni tudi od stene
kleti, izjema je uvozna rampa. |
Fasade: Fasade morajo
biti obdelane v svetlih tonih, fasade so lahko tudi lesene (delno ali v
celoti). Pri zatrepih, ki so delno ometani, delno obloženi z lesom, mora
biti delitev izvedena vodoravno. |
Dopustni so balkoni v
vseh etažah. Balkoni so lahko urejeni tudi nad izzidki. |
Gradbeni materiali:
Uporabljajo naj se krajevno značilni materiali. Kjer se izvede klet,
mora biti le-ta v betonski izvedbi. Po obodu kleti se predvidi drenaža
(s filternim zasipom in ločilnim geosintetikom) ter uredi kontroliran
odvod zaledne vode. |
Strehe morajo biti
krite s kritino sive, rdeče ali rjave barve. Kritina mora biti
strukturirana in neodsevna. |
13. člen |
Temelji |
Objekti morajo biti
temeljeni pod globino zmrzovanja. V primeru, da bi se na nivoju dna
pasovnih temeljev pojavile glinasto meljne zemljine, jih je potrebno
odstraniti in nadomestiti s tamponom – kamnitim drobljenim materialom po
plasteh. Kjer se naleti na samice apnenca in dolomita, jih je prav tako
potrebno odstraniti in jih nadomestiti s tamponom. |
Izkop za temelje
posameznega objekta naj pregleda geomehanik in ob tem poda ustrezna
dodatna navodila za temeljenje in gradnjo. |
14. člen |
Enostavni in
nezahtevni objekti |
Za oblikovanje
enostavnih in nezahtevnih objektov velja, da morajo biti oblikovani
skladno z osnovnim objektom. Dopustne so tudi enokapnice in ravne
strehe. Gradbeni materiali se morajo prilagoditi materialom osnovnega
objekta. |
Tloris objekta ni
nujno pravokoten. Objekti se lahko gradijo kot samostoječi ali tako, da
se držijo osnovnega objekta. |
Na posameznem
zemljišču je dopustno graditi le en enostaven oziroma nezahteven objekt
iste vrste na stanovanjsko enoto. |
IV. MERILA IN POGOJI
ZA PARCELACIJO |
15. člen |
(parcelacija) |
Glede na zasnovo OPPN
je potrebno izvesti parcelacijo zemljišč, s katero se zagotovi
zemljišča, ki pripadajo posameznim objektom. Parcelacija je določena v
grafičnem delu OPPN. Zemljišče za prometne površine predstavlja svojo
parcelo (ali več parcel). Pred izgradnjo ceste B je potrebno izvesti
parcelacijo, pri kateri se meje zemljišč premaknejo v smeri proti
vzhodu. |
Pred pričetkom
gradnje oziroma pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za posamezne
objekte, mora biti urejena parcelacija, vključno z urejenim lastništvom
in ustrezne služnosti. Kot dokazilo o urejenem lastništvu se šteje
predlog za vpis v zemljiško knjigo in pogodba ali druga ustrezna
listina. |
Zemljišča, ki
pripadajo objektom, so lahko tudi manjša od določenih v grafičnem delu,
vendar pa morajo biti zagotovljeni minimalni odmiki objekta in indeks
pozidanosti. |
16. člen |
Zemljišča, ki
pripadajo objektom, so razvidna iz grafičnega dela OPPN. Velikosti
zemljišč so naslednja: |
Objekt 1: 490 m2
|
Objekt 2: 652 m2
|
Objekt 3: 723 m2
|
Objekt 4: 625 m2
|
Objekt 5: 562 m2
|
Objekt 6: 496 m2
|
Objekt 7: 495 m2.
|
Parcelacija se lahko
razlikuje od parcelacije, določene v grafičnem delu OPPN, ob strinjanju
vseh lastnikov zemljišč, ki so predmet parcelacije. Zagotovljeni morajo
biti minimalni predpisani odmiki objektov od sosednjih zemljišč in
predpisan indeks pozidanosti. |
17. člen |
(odmiki) |
Objekti morajo biti
od parcelnih mej oddaljeni min. 2.50 m, merjeno od zidu objekta,
izvedenega na terenu. |
Enostavni in
nezahtevni objekti morajo biti od meje odmaknjeni min. 1.50 m, merjeno
od zidu objekta. |
Oddaljenost od
parcelnih meja je lahko manjša od predpisane, če s tem pisno soglaša
lastnik sosednjega zemljišča. Ob tem mora biti podeljena tudi pravica
uporabe sosednjega zemljišča zaradi gradnje in investicijsko
vzdrževalnih del, ki mora biti podeljena v najmanj taki širini, kot je
predpisan najmanjši odmik, glede na vrsto stavbe oziroma objekta.
|
Gradbeno-inženirski
objekti se lahko gradijo tudi do parcelne meje. |
18. člen |
(zakoličba) |
Zakoličba objektov je
določena z dvema točkama v Gaus-Kruegerjevem koordinatnem sistemu za
vsak objekt. Točke zakoličbe določajo lego in smer objekta v prostoru.
|
Zakoličba se lahko
spreminja v okviru dovoljenih toleranc. |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
| |X |Y | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|Objekt
1 | | | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|
T1 1|419369.12 |147578.25 | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|
T1 2|419378.25 |147579.38 | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|Objekt
2 | | | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|
T2 1|419386.38 |147580.39 | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|
T2 2|419397.50 |147581.77 | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|Objekt
3 | | | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|
T3 1|419363.51 |147617.36 | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|
T3 2|419379.38 |147619.40 | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|Objekt
4 | | | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|
T4 1|419386.95 |147620.38 | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|
T4 2|419398.06 |147621.81 | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|Objekt
5 | | | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|
T5 1|419406.62 |147618.75 | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|
T5 2|419415.59 |147620.79 | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|Objekt
6 | | | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|
T6 1|419357.59 |147638.40 | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|
T6 2|419372.30 |147640.01 | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|Objekt
7 | | | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|
T7 1|419383.23 |147641.21 | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
|
T7 2|419398.64 |147642.90 | |
+-------------------+--------------------+---------------------+ |
19. člen |
(krajinska ureditev) |
Proste površine naj
se v največji meri ozelenijo in zasadijo z zelenjem. Kjer je mogoče, se
ohranja obstoječa drevesa in skupine dreves. |
Ograje in oporni
zidovi se lahko postavljajo na parcelno mejo, razen ob dovoznih cestah,
kjer morajo biti ograje odmaknjene 0.5 m, ki predstavlja prosti profil
ceste. |
Vrste ograj naj se
zgledujejo po ograjah v okolici. Višina ograj ne sme presegati 2.00 m.
|
V grafičnem delu so
zarisane parkirne površine znotraj zemljišč posameznih objektov, ki pa
lahko odstopajo od grafičnega dela, vendar morajo biti zagotovljene
znotraj posameznega zemljišča. Spremeni se lahko tudi točka uvoza na
zemljišče. Ob večstanovanjskih enotah v enem objektu je lahko tudi več
uvozov na eno zemljišče. |
Za premostitev
višinskih razlik se uporabljajo blage ozelenjene brežine. Večje višinske
razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi. Oporni zidovi so lahko
betonski, iz kamna v betonu ali obloženi s kamnom. Oporni zidovi so
lahko ozelenjeni. Kolikor pride do velikih višinskih razlik in
nevarnosti padca, naj se na oporni zid namesti zaščitna ograja.
|
Ulične svetilke
morajo biti izbrane tako, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor,
enak 0 %. |
V. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE |
20. člen |
Območje se lahko
gradi postopoma. Pogoj je, da imajo objekti, ki se gradijo, zagotovljeno
minimalno komunalno oskrbo, ki je določena v 9. členu tega odloka.
|
Gradnja komunalne in
prometne infrastrukture lahko poteka postopno, vendar mora tvoriti
zaključene celote, ki se kasneje lahko dopolnjujejo. |
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
21. člen |
Obravnavano območje
se nahaja v območju »S«. Zato je potrebno oblikovanje prilagoditi
obstoječim objektom, temu primerni naj bodo tudi materiali. |
Kolikor se ob gradnji
objektov naleti na arheološke ostanke, je potrebno to nemudoma sporočiti
pristojnemu zavodu. |
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE |
22. člen |
(narava) |
V obravnavanem
območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih
za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pozidava znotraj OPPN ne bo imela
negativnih vplivov na naravno dediščino. |
23. člen |
Izvajalec gradbenih
del mora med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po
končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material
ter urediti okolico. |
Odlaganje odpadnega
gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna
zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno.
Odpadke v času gradnje je potrebno odvažati na urejeno deponijo. |
24. člen |
(voda) |
Obravnavano območje
se ne nahaja v območju varovanja vodnih virov. |
Objekti morajo biti
za odvajanje odpadne vode priključeni na javno kanalizacijsko omrežje.
Interna kanalizacija mora biti grajena vodotesno. Meteorne vode je treba
prioritetno ponikati. Meteorne vode s parkirnih površin je potrebno
očistiti preko lovilcev olj. Drenažne in zaledne vode je potrebno
neškodljivo odvajati oziroma ponikati, ne da bi prišlo do erodiranj,
zamakanja in poplavljanja okoliških površin. |
Odvajanje in čiščenje
komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o
vodah in predpisi s področja varstva okolja: |
– Uredba o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09), |
– Uredba o emisiji
snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni
list RS, št. 45/07, 63/09), |
– Uredba o emisiji
snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav
(Uradni list RS, št. 98/07), |
– Pravilnik o
nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
(Uradni list RS, št. 109/07, 33/08). |
Vse morebitne
tehnološke vode in vse vrste odpadnih voda morajo biti speljane in
očiščene na način, kot to predvidevajo Uredbe o emisiji snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja. |
VIII. REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
25. člen |
(obramba) |
V obravnavanem
območju ni posebnih zahtev s področja obrambe. |
26. člen |
(požarna varnost) |
Požarna varnost
objektov je zagotovljena z ustreznimi dovozi za intervencijska vozila
preko obstoječega in projektiranega omrežja cest. Znotraj območja OPPN
se zgradi novo vodovodno in hidrantno omrežje, iz katerega se zagotavlja
ustrezna količina vode v primeru požara. |
Za objekte, za katere
je predpisana požarna študija, skladno z veljavno zakonodajo s področja
varovanja pred požarom, se le-ta izdela v fazi pridobivanja gradbenega
dovoljenja za posamezen objekt ter pridobi požarno soglasje Uprave RS za
zaščito in reševanje. |
27. člen |
(potresna ogroženost) |
Obravnavano zemljišče
v celoti leži v coni, kjer je predpisan g = 0,175 po karti »Potresna
nevarnost Slovenije – projektni pospeški tal«, s povratno dobo 475 let.
»G« pomeni projektni pospešek in je največja absolutna vrednost zapisa
pospeška na prostem površju. |
Gradbena konstrukcija
objektov mora biti temu prilagojena. |
IX. POGOJI GLEDE
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO
JAVNO DOBRO |
28. člen |
Celotno območje OPPN
se opremi z omrežjem javne komunalne infrastrukture, in sicer s sistemom
za odvod odpadnih vod, sistemom za oskrbo s pitno vodo,
elektroenergetskim omrežjem, kabelskim in telefonskim omrežjem. |
29. člen |
Merila in pogoji za
oskrbo s pitno vodo: |
Izvede se nov sistem
vodovodnega in hidrantnega omrežja DN 100, ki se priključuje na obstoječ
javni primarni vodovod DN 100 na južni in DN 80 na vzhodni strani
obravnavanega območja. |
Zmogljivost
vodovodnega sistema Dovje dovoljuje priklop objektov, ki ne potrebujejo
večje dimenzije kot DN 20. |
Pred priklopom na
obstoječe javno omrežje je potrebno sanirati Aljaževa zajetja in
zgraditi nov rezervoar (250 m3), ki bo dolgoročno zagotavljal zadostno
količino vode za vas Dovje. Ravno tako je pred priključitvijo
obravnavanega območja potrebno povezati oba vodooskrbna sistema (vzhodni
in zahodni rezervoar). |
V novopredvidenem
naselju se predvidita 2 nova nadtalna hidranta. En hidrant je na JZ
strani, ob novopredvidenem uvozu, drugi pa na SV strani naselja.
|
Vsak objekt ima svoj
priključek in vodomerni jašek pred objektom. |
Trasa vodovoda naj v
čimvečji meri poteka pod cestnim telesom. |
30. člen |
Merila in pogoji za
odvajanje odpadnih vod: |
Za odvajanje odpadnih
vod iz objektov se zgradi nov sistem fekalne kanalizacije, ki se
priključuje na obstoječ sistem javne kanalizacije, ki poteka vzdolž
obstoječe občinske ceste na južni strani obravnavanega območja, v jašku
D25140. |
Odpadni kanal poteka
v cesti. Hišni priključki se dimenzionirajo glede na kapaciteto
posameznega objekta. |
Meteorne vode se
ponikajo. Za posamezne objekte se uredijo ponikovalnice na lastnih
zemljiščih. Meteorne vode s parkirnih površin se pred ponikanjem
očistijo v lovilcu olj. Odvodnjavanje z dvorišč objektov mora biti
urejeno tako, da se meteorne vode z dvorišč ne stekajo na cesto.
|
Za odvod meteornih
vod s ceste se uredi interni sistem meteorne kanalizacije, ki se
zaključi s ponikovalnico in lovilcem olj. |
Razvod kanalizacije
je podrobneje obdelan v strokovnih podlogah, in sicer v: »Odloku o
delnem OPPN za Dovje – zahod (DM S3), Fekalna in meteorna kanalizacija
in zbirnik komunalnih vodov, št. I/3278-1/09 – K, APP Jesenice d.o.o.,
Pod gozdom 2, Jesenice, april 2011«. |
31. člen |
Merila in pogoji za
oskrbo z električno energijo |
Za napajanje
novopredvidenih objektov se predvidi izgradnja novega NN kabelskega
omrežja od transformatorske postaje TP »T296 20/0,4 TP Dovje vas« do
priključno merilnih omaric, ki bodo locirane na posameznih zemljiščih.
|
Na skrajnem južnem
delu obravnavanih zemljišč potekajo obstoječi vodi SN kablovoda K0327
(TP Dovje vas – TP Dovje Trata) in NN kablovoda za napajanje obstoječih
objektov. |
V sklopu objektov (na
strehe ali ograje) je možna postavitev sončnih elektrarn (fotovoltaika). |
32. člen |
Merila in pogoji za
ogrevanje |
Objekti se ogrevajo
individualno. Za ogrevanje objektov je možno uporabljati plin, kurilno
olje, trda goriva, alternativni viri kot npr. toplotne črpalke, biomasa,
izraba sončne energije in podobno. |
33. člen |
Merila in pogoji za
oskrbo s telekomunikacijami |
V območju OPPN se
izvede novo TK omrežje, ki se priključi na obstoječe omrežje pri objektu
Dovje 106b. |
Po obravnavanem
območju potekajo obstoječi zemeljski Telekom kabli, ki jih je potrebno
pred pričetkom gradnje zakoličiti in ustrezno zaščititi, po potrebi pa
tudi prestaviti. |
Priključitev
novopredvidenih objektov na KKS omrežje je možno z izgradnjo nove
kabelske kanalizacije s PVC cevjo Ø 110 mm v območju OPPN in z dovodnimi
PVC cevmi Ø 50 mm od revizijskih jaškov do vsakega od objektov (sistem
zvezdišča). Priključno mesto na KKS je v jašku kot je prikazano v
grafiki TID Telemach d.o.o.. Priključevanje se izvede skladno s tehnično
dokumentacijo Telemach d.o.o. |
34. člen |
Javna razsvetljava
|
Predvidi se
osvetlitev ceste v območju. Napajanje se predvidi iz obstoječe TP. |
35. člen |
Zbiranje in odvoz
odpadkov |
Vsak objekt mora
imeti zagotovljen prostor za zbiranje odpadkov ob poti smetarskega
vozila. Kolikor je posoda za zbiranje odpadkov predvidena drugje, jo je
v času odvoza smeti potrebno prestaviti ob pot smetarskega vozila.
|
Na zemljišču vsakega
posameznega objekta se predvidi kompostnik za odlaganje zelenega odpada.
|
Za celotno naselje
skupaj se predvidi ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov, ob
obstoječi občinski cesti JP 690 433. |
Za odlaganje snega s
posameznih zemljišč objektov je potrebno zagotoviti prostor na lastnih
zemljiščih. |
36. člen |
Trase komunalnih
vodov naj potekajo večinoma v cestnem telesu. Trase in hišni priključki
so razvidni v grafičnem delu OPPN. |
37. člen |
(prometna ureditev) |
Dostop, prometna
ureditev |
Območje se nahaja
severno od obstoječe občinske ceste JP 690 433. |
Na J strani območja
je ob obstoječi občinski cesti 4 metrski varovalni pas, v katerem je ob
poseganju v omenjeni pas potrebno pridobiti soglasje upravljalca
(Komunala Kranjska Gora). |
Dostop v območje se
uredi z JZ strani, z obstoječe občinske ceste. |
Cestno omrežje
znotraj območja je sestavljeno iz dveh cest, in sicer: |
– cesta A:
predstavlja J del ceste in sicer dovoz z obstoječe občinske ceste in
nato cesto, ki zavije proti vzhodu in predstavlja dovozno cesto do
objektov na zemljiščih št. 1, 2, 3 in 4. Cesta je široka 3.50 m in mora
imeti zagotovljen prosti profil 0.50 m na vsaki strani. |
Cesta A predstavlja:
|
159 m2
zemljišča, s parc. št. 3, |
13 m2
zemljišča, s parc. št. 5/6, |
12 m2
zemljišča, s parc. št. 4/1, |
44 m2
zemljišča, s parc. št. 4/3. |
Lastniki ceste A so
lastniki zemljišč št. 1, 2, 3, 4. |
– cesta B:
predstavlja cesto, ki se od ceste A nadaljuje proti severu in nato
zavije proti vzhodu. Predstavlja dovoz k objektom na zemljiščih št. 5, 6
in 7. Cesta je široka 3.00 m in mora imeti zagotovljen prosti profil
0.50 m na vsaki strani. |
Cesta B predstavlja:
|
119 m2
zemljišča s parc. št. 4/3, |
25 m2
zemljišča s parc. št. 5/3, |
133 m2
zemljišča s parc. št. 4/2. |
Lastniki ceste B so
lastniki zemljišč št. 5, 6, 7. Pogoj za izgradnjo ceste B je zamik
parcelnih mej v smeri proti vzhodu in urejeno lastništvo. |
Cesti morata biti
asfaltirani. Pred izvedbo cest mora biti nujno urejeno lastništvo. Ob
interesu Občine Kranjska Gora in lastnikov cesti A in B lahko postaneta
občinski cesti. |
Hišni priključki
morajo biti široki min. 3.00 m. Uvozi k objektom se lahko tudi
združujejo. |
Cestno omrežje je
podrobneje obdelan v strokovnih podlogah, in sicer v: »Odloku o delnem
OPPN za Dovje – zahod (DM S3), Cestno omrežje, št. I/3278-1/09 – P, APP
Jesenice d.o.o., Pod gozdom 2, Jesenice, april 2011«. |
38. člen |
Parkirna mesta
|
Parkirna mesta se
uredijo ob objektih ali v objektih (garaže, kleti). |
Za vsako stanovanje
je potrebno predvideti 2 parkirni mesti. Parkirna mesta morajo biti
zagotovljena na lastnem zemljišču. |
Za potrebe drugih
dejavnosti se za izračun potrebnih parkirnih mest upoštevajo PTI –
Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin
(FAGG, Prometno-tehnični inštitut). |
X. VPLIVI IN POVEZAVE
S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA |
39. člen |
Obravnavano območje
ne bo povzročalo prekomernih vplivov na sosednje enote urejanja. Vplivi
ne bodo presegali mejnih vrednosti, ki jih določa okoljska zakonodaja za
posamezna področja, razen v primeru hrupa v času gradnje. |
Zato je v času
gradnje potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe: |
– gradbeni stroji ne
smejo obratovati sočasno, |
– tovorna vozila
morajo biti v času nakladanja gradbenega materiala ugasnjena,
|
– gradbena dela lahko
potekajo v dnevnem času med 6. in 18. uro. |
XI.
DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
40. člen |
(tolerance) |
Objekti |
Dimenzije objektov
lahko odstopajo od dimenzij, določenih v grafičnem delu OPPN (+1.00 m,
lahko pa so manjši), ob tem, da morajo biti zagotovljeni minimalni
predpisani odmiki od sosednjih zemljišč in ne sme biti presežen indeks
pozidanosti. |
Kolikor se dimenzije
objektov spreminjajo v okviru dovoljenih toleranc, morajo biti stranice
še vedno v razmerju najmanj 1:1,2. |
Objekte je možno
projektirati tudi z manjšimi izzidki, ki pa ne smejo presegati 15 %
zazidane površine in morajo upoštevati minimalne predpisane odmike.
Osnovnim objektom se lahko priključujejo enostavni in nezahtevni
objekti, ki jih je možno prekrivati s podaljški strešine osnovnega
objekta. |
Kota pritličja +-0,00
naj se prilagaja koti dovozne ceste, vendar kota pritličja ne sme biti
višja kot 1,00 m nad koto terena pri vhodu. |
Lega objekta in s tem
zakoličba se lahko spreminjata (+-2,00 m), vendar morajo biti
zagotovljeni minimalni predpisani odmiki. Objekte je možno tudi
rotirati, a največ za 5°. Tiste objekte, za katere je tako določeno v
grafičnem delu, je možno postavljati vzporedno ali pravokotno na
plastnice. V tem primeru se točke zakoličbe lahko spremenijo (skladno z
grafičnim delom) tudi za več kot 2 m. |
Parcele |
Parcelacija lahko
odstopa od parcelacije, ki je določena v grafičnem delu OPPN. Vendar pa
morajo biti upoštevani minimalni predpisani odmiki od sosednjih zemljišč
in ne sme biti presežen indeks pozidanosti. Z drugačno parcelacijo se
morajo strinjati tudi vsi lastniki predmetnih zemljišč. |
Zemljišča je možno
parcelirati na več delov. Kolikor se na zemljišču zgradi dvojček, je
možno zemljišče parcelirati na dva dela. V tem primeru lahko poteka meja
zemljišča vzdolž skupnega zidu. |
Ožanje
zemljišča za ceste ni dopustno. |
Komunalna
infrastruktura |
Potek glavnega
razvoda vseh komunalnih vodov lahko odstopa od razvoda, določenega v
grafičnem delu OPPN, če se ugotovi, da je to tehnično in ekonomsko
boljša rešitev. Ob zagotavljanju ustreznih medsebojnih odmikov se
zaporedje komunalnih vodov lahko spremeni. |
Priključki na
komunalne vode za posamezne objekte lahko odstopajo od tistih, določenih
v grafičnem delu OPPN in se prilagajajo tlorisu posameznega objekta.
|
Objekt mora imeti
zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, ostali komunalni
priključki niso nujni. |
Gradnja komunalnih
vodov lahko poteka postopno, skladno s soglasjem Komunale Kranjska Gora.
|
Pri odstopanju od
tehničnih rešitev, ki se nanašajo na priključevanje objektov na
komunalno infrastrukturo, morajo s spremembami soglašati upravljalci
obravnavanih komunalnih vodov. V tem primeru lahko odstopajo od rešitev,
predpisanih v OPPN. |
41. člen |
Odstopanja od
tehničnih rešitev |
Pri realizaciji OPPN
so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to ureditvijo,
če se v nadaljnem podrobnejšem proučevanju prometnih, geomehanskih,
hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in
oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in
primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega
vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in
okoljevarstveni pogoji. |
XII.
OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN LASTNIKOV NEPREMIČNIN PRI IZGRADNJI
KOMUNALNE OPREME NA OBMOČJU OPPN |
42. člen |
(gradnja komunalne
opreme) |
Gradnjo komunalne in
prometne infrastrukture zagotovijo lastniki predmetnih zemljišč. |
XIII.
KONČNE DOLOČBE |
43. člen |
Odlok je stalno na
vpogled na Občini Kranjska Gora, službi, ki je pristojna za urejanje
prostora, na Krajevni skupnosti Dovje - Mojstrana in na Upravni enoti
Jesenice. |
Odlok začne veljati
osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 3505/6-12/2009-BP |
Kranjska Gora, dne
22. oktobra 2011 |
Župan |
Občine Kranjska Gora
|
Jure Žerjav l.r. |