|
Na podlagi 64. člena
zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US
RS in Uradni list RS, št. 57/94) in
zakona
o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list
RS, št. 14/95) je Občinski svet občine Gornji Petrovci na seji dne 21.
aprila 1995 sprejel |
|
|
S T A T U T |
|
|
Občine Gornji Petrovci |
|
|
1. SPLOŠNE DOLOČBE TER
OBMOČJE IN DELI OBČINE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem statutom se urejajo temeljna načela za organizacijo
in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov,
organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov
pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v
občini. |
|
|
2. člen |
|
|
Občina Gornji Petrovci je temeljna lokalna samoupravna
skupnost, ki je bila ustanovljena z zakonom o ustanovitvi občin ter o
določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in št. 69/94). |
|
|
3. člen |
|
|
Območje Občine Gornji Petrovci obsega območje naslednjih
naselij: Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Košarovci, Križevci, Kukeč,
Lucova, Martinje, Neradnovci, Panovci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci in
Ženavlje. |
|
|
4. člen |
|
|
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. Občina Gornji
Petrovci (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakonov
samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve, ki zadevajo prebivalce
občine in izvršuje naloge, ki so nanjo – po njenem predhodnem soglasju –
prenesene z zakoni. |
|
|
5. člen |
|
|
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno
in prek organov občine. |
|
|
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in
sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi
samoupravnimi skupnostmi. |
|
|
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi
sosednjih držav ali njihovimi organizacijami. |
|
|
6. člen |
|
|
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na
kateri koli organ občine, ki mora odgovoriti nanjo najkasneje v 30 dneh. |
|
|
7. člen |
|
|
Občina je pravna oseba. Sedež Občine Gornji Petrovci je v
Gornjih Petrovcih 31/d. |
|
|
Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike. V zgornji
krožnici je napis “Občina Gornji Petrovci”, v liniji premera pa napis
“Gornji Petrovci”. |
|
|
Občina Gornji Petrovci ima lahko svoj grb in zastavo. |
|
|
Obliko in vsebino grba in zastave določi občinski svet z
odlokom. |
|
|
8. člen |
|
|
Občino Gornji Petrovci predstavlja in zastopa župan. |
|
|
9. člen |
|
|
Občina ima svoj občinski praznik. Datum praznovanja
sprejme in določi občinski svet z odlokom. |
|
|
10. člen |
|
|
Zaslužnim občanom in drugim fizičnim ter pravnim osebam
lahko občinski svet podeli priznanja in nagrade občine. |
|
|
Pogoje in postopek za podeljevanje nagrad in priznanj
določi občinski svet s posebnim odlokom. |
|
|
11. člen |
|
|
V občini so ustanovljene kot pravne osebe, naslednje
krajevne skupnosti: |
|
|
Krajevna skupnost Gornji Petrovci z naseljema Gornji
Petrovci in Peskovci |
|
|
Krajevna skupnost Križevci z naselji Košarovci, Križevci,
Kukeč in Panovci |
|
|
Krajevna skupnost Šulinci z naselji Adrijanci, Boreča,
Lucova, Martinje, Neradnovci, Stanjevci, Šulinci in Ženavlje. |
|
|
Vaške skupnosti niso pravne osebe. |
|
|
12. člen |
|
|
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje
določenih zadev iz občinske pristojnosti v pristojnost krajevne
skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva. |
|
|
13. člen |
|
|
Občina se lahko povezuje v pokrajino. Odločitev o
povezovanju v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino
vseh članov sveta. |
|
|
2. NALOGE OBČINE |
|
|
14. člen |
|
|
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse
lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakoni, zlasti
pa: |
|
|
1. na področju normativnega urejanja: |
|
|
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte, |
|
|
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
– sprejema načrt razvoja občine, |
|
|
– sprejema prostorske plane in prostorske izvedbene akte, |
|
|
– predpisuje lokalne davke, |
|
|
– ureja opravljanje z energetskimi, vodovodnimi in drugimi
komunalnimi objekti, |
|
|
– urejuje javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge
javne površine, |
|
|
– ureja javni red v občini, |
|
|
– ureja delovanje občinske uprave, |
|
|
– ureja delovanje občinskih javnih služb, |
|
|
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine, |
|
|
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi
se kršijo predpisi občine, |
|
|
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje
vrednost svojega premoženja, |
|
|
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena, |
|
|
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
|
– določi organizacijo in način dela v vojni. |
|
|
2. pospešuje: |
|
|
– službe socialnega skrbstva, osnovnega zdravstva,
predšolskega varstva, osnovnega varstva |
|
|
– otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in
ostarele, |
|
|
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko,
dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost, |
|
|
– razvoj športa in rekreacije, |
|
|
– razvoj podjetništva, kmetijstva, drobnega gospodarstva
in obrti, trgovine, turizma in drugih gospodarskih dejavnosti, |
|
|
– osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za
preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč. |
|
|
3. na področju upravljanja: |
|
|
– upravlja občinsko premoženje, |
|
|
– upravlja lokalne javne službe in druga javna podjetja, |
|
|
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro, |
|
|
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi, |
|
|
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč. |
|
|
4. s svojimi sredstvi: |
|
|
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste, javne poti,
rekreacijske in druge javne površine, |
|
|
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižničarsko
dejavnost, |
|
|
– gradi komunalne objekte in naprave, |
|
|
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov
ter občinske uprave, |
|
|
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju
osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa,
socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih
dejavnosti, |
|
|
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske
javne službe (komunalno dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna
dejavnost, gospodarjenje s prostorom in druge dejavnosti), |
|
|
– zagotavlja izvajanje požarne varnosti, opravljanje
pokopališke, pogrebne in mrliške ogledne službe, |
|
|
– organizira, usposablja in opremlja občinske enote,
službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč, |
|
|
– organizira sistem alarmiranja, |
|
|
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in
oskrbo ogroženih prebivalcev, |
|
|
– zagotavlja druge dejavnosti v okviru proračuna občine. |
|
|
5. s svojimi ukrepi: |
|
|
– spodbuja gospodarski razvoj občine, |
|
|
– pospešuje razvoj športa in rekreacije, |
|
|
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč, |
|
|
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred
hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov. |
|
|
6. zagotavlja in organizira: |
|
|
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč, |
|
|
– izvensodno poravnavo sporov, |
|
|
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami. |
|
|
7. pridobiva in razpolaga: |
|
|
– z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine. |
|
|
8. sklepa: |
|
|
– pogodbe o pridobivanju in odtujevanju premičnin in
nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih
v katere stopa občina. |
|
|
15. člen |
|
|
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na: |
|
|
– vodenje evidence volilne pravice, |
|
|
– razgrinjanje volilnih imenikov, |
|
|
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet, |
|
|
– občinsko upravno nadzorstvo, |
|
|
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih pravnih služb in
javnih prireditev, |
|
|
– evidenca občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe
občine, |
|
|
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč, |
|
|
– odločanje o rabi prostora, |
|
|
– varstvo naravne in kulturne dediščine, |
|
|
– ukrepe za zaščito okolja, |
|
|
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov, |
|
|
– izdelavo in usklajevanje načrta zaščite in reševanja, |
|
|
– odločanje o namembnosti urbanega prostora, |
|
|
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj, |
|
|
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter
lekarniško dejavnost, |
|
|
– mrliško ogledno službo, |
|
|
– določanje komunalnih dejavnosti, |
|
|
– organizacijo dimnikarske službe, |
|
|
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti
varstva okolja, |
|
|
– graditev in vzdrževanje vodovodnih, energetskih in
drugih komunalnih objektov, |
|
|
– organizacijo veterinarske službe, |
|
|
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest in ulic, |
|
|
– vzdrževanje gozdnih cest, |
|
|
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne
krajine, |
|
|
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom, |
|
|
– določanje pogojev opravljanja obrti, gostinstva in
turizma, |
|
|
– urejanje lokalnega prometa, |
|
|
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje
parkirnih površin, načina parkiranja, prepoved parkiranja, |
|
|
– predpisovanje prometne ureditve, |
|
|
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj, |
|
|
– delovanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na
dom, |
|
|
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov, |
|
|
– izdelava in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja. |
|
|
16. člen |
|
|
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon,
naslednje davke in druge občinske dajatve: |
|
|
– davek od premoženja, |
|
|
– davek na dediščino in darila, |
|
|
– davek na dobitke od iger na srečo, |
|
|
– davek na promet nepremičnin, |
|
|
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča,
stanovanja, lokale in druge občinske objekte, |
|
|
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega
premoženja, |
|
|
– predpisuje občinske takse in druge pristojbine. |
|
|
3. ORGANI OBČINE |
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
17. člen |
|
|
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Organ občine je tudi občinska volilna komisija. Člani organov občine
opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno, razen župana. |
|
|
18. člen |
|
|
Organi občine se volijo za štiri leta. |
|
|
19. člen |
|
|
Delo občinskih organov je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov
javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge
načine, ki jih določa statut in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu
delovnih teles sveta. |
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo sveta in
drugih občinskih organov, ki so zaupne narave, če tako določi občinski
svet. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah
navzoča večina njihovih članov. |
|
|
2. Občinski svet |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini. |
|
|
Občinski svet ima naslednje pristojnosti: |
|
|
– sprejema statut občine, |
|
|
– sprejema odloke in druge občinske akte, |
|
|
– sprejema poslovnik za svoje delo, |
|
|
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
– potrjuje začasne nujne ukrepe, |
|
|
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
– ustanavlja delovna telesa (odbore, komisije in svete), |
|
|
– imenuje in razrešuje člane odborov, komisij in svetov, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, |
|
|
– imenuje volilne komisije za občinske volitve, |
|
|
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, |
|
|
– voli predstavnike v pokrajinski svet, |
|
|
– daje soglasje k imenovanju poslovodnih organov javnih
zavodov in javnih podjetij ter soglasje k statutom, |
|
|
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave
glede izvrševanja odločitev (sklepov) občinskega sveta, |
|
|
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote, |
|
|
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu
načelnika upravne enote, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov
javnih dobrin, |
|
|
– odloča o najemu posojila, |
|
|
– razpisuje referendum, |
|
|
– daje pobudo za sklic zborov občanov, |
|
|
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestilo
podžupana, članom občinskega sveta, delovnih teles in nadzornega odbora, |
|
|
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne
gospodarske službe, |
|
|
– daje koncesije oziroma soglasje k podelitvi koncesij, |
|
|
– določa vrste in višino prispevkov za opravljanje
komunalnih storitev, |
|
|
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog, |
|
|
– odloča o drugih zadevah, ki jih določajo posamezni
zakoni in ta statut, |
|
|
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
|
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi
sredstvi požarnega sklada, |
|
|
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način
njihovega delovanja v vojni. |
|
|
22. člen |
|
|
Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih
pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon oziroma akt o prenosu ne
določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ. |
|
|
23. člen |
|
|
Občinski svet ima 13 članov. |
|
|
Župan, podžupan, člani nadzornega odbora, predsedniki in
člani svetov KS, predsedniki in člani vaških odborov ter delavci
zaposleni v občinski upravi ne morejo biti člani občinskega sveta. |
|
|
24. člen |
|
|
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne
pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. |
|
|
Občinski svet se voli po večinskem sistemu. |
|
|
Za volitve občinskega sveta se občina razdeli na volilne
enote, ki jih odloči odlok občinskega sveta. |
|
|
25. člen |
|
|
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji. |
|
|
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik
občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi
sejo najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
26. člen |
|
|
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in
podpredsednika sveta. |
|
|
Predsednik sveta predstavlja občinski svet ter sklicuje in
vodi seje občinskega sveta. |
|
|
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku sveta pri njegovem
delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega
delovnega področja. V primeru zadržanosti ali odsotnosti ga nadomešča
podpredsednik. |
|
|
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju
sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles zagotavlja župan z
zaposlenimi v občinski upravi. |
|
|
Občinski svet za opravljanje teh del lahko imenuje
sekretarja občinskega sveta. |
|
|
Funkciji sekretarja sveta in tajnika občine se
izključujeta. |
|
|
Predsednik, podpredsednik in člani občinskega sveta so
občinski funkcionarji. Njihov položaj, pravice in obveznosti se v skladu
z zakoni uredijo v poslovniku občinskega sveta. Člani občinskega sveta
niso kazensko odgovorni za mnenja ali glas, ki so ga izrekli na sejah
občinskega sveta. |
|
|
27. člen |
|
|
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga
skupina najmanj treh članov sveta. |
|
|
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če
pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se
glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. |
|
|
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj
tretjine članov sveta. Predsednik sveta je razrešen, če za predlog o
razrešitvi glasuje najmanj večina vseh članov sveta. |
|
|
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi
podpredsednik sveta. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje
predsednik sveta na lastno pobudo, na zahtevo najmanj četrtine članov
sveta, nadzornega odbora in župana. |
|
|
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta praviloma
enkrat mesečno, vendar pa najmanj enkrat v treh mesecih. |
|
|
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik na lastno pobudo
ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko
predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta,
skupaj z zahtevo za sklic. O sprejemu dnevnega reda odloči svet. |
|
|
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti posebna točka,
rezervirana za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta ter za odgovore
nanje. |
|
|
29. člen |
|
|
Seje občinskega sveta so javne. |
|
|
Če to zahteva javni interes, lahko svet sklene, da se
javnost izključi. |
|
|
Člani delovnih teles sveta, nadzornega odbora in župan
imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. |
|
|
30. člen |
|
|
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča
večina njegovih članov. |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov,
razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino. |
|
|
Glasovanje je javno. |
|
|
Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut in
če to zahteva večina navzočih članov sveta. |
|
|
31. člen |
|
|
Članu občinskega sveta preneha mandat: |
|
|
– če izgubi volilno pravico, |
|
|
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen za nepogojno kazen
zapora,daljšo od 6 mesecev, |
|
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega
sveta, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki
ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, |
|
|
– če odstopi, |
|
|
– če je izvoljen za župana ali imenovan za podžupana. |
|
|
Članom občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski
svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
Če članu občinskega sveta preneha mandat, se opravijo
nadomestne volitve. |
|
|
32. člen |
|
|
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje
ureja način dela, vrste sej, postopek odločanja in razmerja do drugih
občinskih organov. |
|
|
Svet sprejme poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih
članov. |
|
|
3. Župan |
|
|
33. člen |
|
|
Občina ima župana in podžupana. |
|
|
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa na
predlog župana imenuje občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov
občinskega sveta. |
|
|
Mandatna doba župana in podžupana traja 4 leta. |
|
|
Župan opravlja svojo funkcijo poklicno. |
|
|
34. člen |
|
|
Funkciji župana in podžupana nista združljivi s funkcijo
člana občinskega sveta, člana nadzornega odbora, predsednika in člana
sveta KS, predsednika in člana vaških odborov ter z delom v občinski
upravi. |
|
|
35. člen |
|
|
Župan opravlja naslednje naloge: |
|
|
– predstavlja in zastopa občino, |
|
|
– zastopa občino v sosvetu načelnika upravne enote, |
|
|
– predlaga občinskemu sveta, v sprejem proračun občine in
zaključni račun proračuna, |
|
|
– predlaga v sprejem občinskemu svetu odloke in druge akte
iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
– skrbi za izvajanje odločitve občinskega sveta, |
|
|
– določa sistemizacijo delovnih mest, razmerja in
nadzoruje delo občinske uprave, |
|
|
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
|
|
– imenuje poveljnika in štab Civilne zaščite občine in
krajevnih skupnosti ter poverjenike za Civilno zaščito, |
|
|
– sprejema načrt zaščite in reševanja, |
|
|
– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči, |
|
|
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
|
|
– določi ostale gospodarske družbe, zavode in druge
organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in
reševanja, |
|
|
– ugotavlja in razglaša stanje požarne ogroženosti v
naravnem okolju na območju občine, |
|
|
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski
svet ne more sestati, |
|
|
– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev
delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v
CZ ter uresničevanje materialne dolžnosti, |
|
|
– opravlja druge zadeve, ki jih določi zakon in ta statut. |
|
|
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz
pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. |
|
|
36. člen |
|
|
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in
na njih razpravljati, predlagati sklice redne ali izredne seje
občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji
občinskega sveta. |
|
|
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih
aktov občine. |
|
|
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče
seje svete v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče
župan. |
|
|
37. člen |
|
|
Župan ima pravico in dolžnost zadržati objavo splošnega
akta občine ali odločitev občinskega sveta, če smatra, da je ta
nezakonit ali nezakonita. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje
take odločitve na prvi seji občinskega sveta. |
|
|
Če se odločitve sveta nanašajo na zadeve, ki so bile z
zakonom poverjene občine, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost odločitve. |
|
|
38. člen |
|
|
Operativno in strokovno vodenje civilne zaščite in drugih
sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab
CZ občine, poveljnik in štab CZ krajevnih skupnosti ter poverjeniki
civilne zaščite. |
|
|
Poveljniki in poverjeniki za CZ iz prejšnjega odstavka so
za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom CZ. |
|
|
Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi
posebna pooblastila. |
|
|
39. člen |
|
|
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v
primeru njegove odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za
opravljanje posameznih nalog iz njegove pristojnosti. |
|
|
4. Nadzorni odbor |
|
|
40. člen |
|
|
Nadzorni odbor: |
|
|
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih
sredstev, |
|
|
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu
svetu o svojih ugotovitvah. |
|
|
41. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima 3 člane. |
|
|
Nadzorni odbor občinski svet imenuje izmed občanov. |
|
|
Predsednika in člana nadzornega odbora imenuje občinski
svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
42. člen |
|
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega
sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so
uporabniki proračunskih sredstev. |
|
|
5. Stalna in občasna
delovna telesa občinskega sveta |
|
|
43. člen |
|
|
Občinski svet ima naslednja delovna telesa: |
|
|
a) Odbori |
|
|
– odbor za proračun in finance, |
|
|
– odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, |
|
|
– odbor za šolstvo, vzgojo, izobraževanje in kulturo, |
|
|
– odbor za urejanje prostora, gospodarsko in cestno
infrastrukturo, |
|
|
– odbor za gospodarstvo, turizem in gostinstvo, |
|
|
– odbor za šport in rekreacijo, |
|
|
– odbor za zdravstvo, socialno varstvo ter dom in družino, |
|
|
– odbor za varstvo okolja, |
|
|
– odbor za zaščito in reševanje. |
|
|
b) Komisije |
|
|
– volilna komisija, |
|
|
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
|
|
– komisija za statut in pravna vprašanja, |
|
|
– komisija za prošnje in pritožbe, |
|
|
– komisija za nagrade in priznanja, |
|
|
– komisija za delitev premoženja (začasno), |
|
|
– komisija za mednarodne odnose. |
|
|
c) Sveti |
|
|
– svet za varstvo in preventivo v prometu, |
|
|
– svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, |
|
|
– svet za izvensodno poravnavo sporov. |
|
|
Odbori, komisije in sveti so strokovno-svetovalni organi
občinskega sveta. |
|
|
č) Štab Civilne zaščite |
|
|
Občina ima štab civilne zaščite, ki ga imenuje v skladu z
zakonom župan občine. |
|
|
Občinski svet sprejme in določi organiziranost sistema
zaščite in reševanja v občini. |
|
|
44. člen |
|
|
Občinski svet lahko po potrebi ustanovi tudi druga stalna
in občasna delovna telesa. |
|
|
45. člen |
|
|
Predsednika in člane odborov imenuje občinski svet na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed
članov sveta. Predsednika in člane komisij in svetov imenuje občinski
svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
izmed članov sveta in občanov. Če je kandidatov več se o njih glasuje. |
|
|
46. člen |
|
|
Delovno področje delovnih teles in njihov sestav določi
občinski svet s posebnim aktom pred imenovanjem. |
|
|
Delovna telesa sprejemajo odločitve z večino glasov
prisotnih članov. |
|
|
47. člen |
|
|
Predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja imenuje občinski svet izmed članov sveta. |
|
|
48. člen |
|
|
Na predlog četrtine članov lahko občinski svet izreče
nezaupnico delovnemu telesu. |
|
|
Delovno telo je razrešeno, ko svet z večino glasov na seji
prisotnih članov imenuje nove člane delovnega telesa. |
|
|
6. Krajevna skupnost v
povezavi z občino |
|
|
49. člen |
|
|
Predsedniki posameznih svetov krajevnih skupnosti
predstavljajo interese svojih krajevnih skupnosti v občini. |
|
|
50. člen |
|
|
Predsedniki svetov krajevnih skupnosti dajejo mnenje in
pobude občinskemu svetu, županu, nadzornemu odboru in delovnim telesom o
vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese svojih
krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski
proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine. |
|
|
7. Organi krajevne
skupnosti |
|
|
51. člen |
|
|
Zaradi učinkovitejšega uresničevanja skupnih potreb in
interesov je občina razdeljena na krajevne skupnosti. |
|
|
Krajevne skupnosti so razdeljene v skladu s statutom
krajevnih skupnosti na vaške skupnosti. |
|
|
52. člen |
|
|
Krajevne skupnosti sprejmejo svoj statut. |
|
|
53. člen |
|
|
Pristojnosti krajevnih skupnosti so: |
|
|
– upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sredstvi, |
|
|
– sprejema program razvoja, |
|
|
– sprejema zaključni račun, |
|
|
– upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte, |
|
|
– upravlja in vzdržuje pokopališča, |
|
|
– vzdržuje vaške ceste in druge javne površine, |
|
|
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč, |
|
|
– opravlja druge naloge v okviru pristojnosti skupnosti,
določene s statutom, |
|
|
– razpisuje referendum za krajevni samoprispevek. |
|
|
54. člen |
|
|
Viri financiranja krajevnih skupnosti so: |
|
|
– lastni viri iz premoženja, |
|
|
– odstopljen del proračuna občine za financiranje oziroma
sofinanciranje programov skupnosti, |
|
|
– samoprispevek, |
|
|
– odstopljene takse oziroma pristojbine, |
|
|
– rente, |
|
|
– drugi viri. |
|
|
Krajevne skupnosti lahko svoj program financirajo tudi z
najemanjem kreditov, vendar največ do višine 10 % proračuna skupnosti. |
|
|
Kolikor imajo krajevne skupnosti sprejeti krajevni
samoprispevek, se za izvedbo programa samoprispevka, lahko najamejo
večji krediti, vendar odplačilo anuitet ne sme presegati zneska in dobo
trajanja sprejetja samoprispevka. |
|
|
Kriteriji za sofinanciranje krajevnih skupnosti, društev
in drugih porabnikov sredstev proračuna občine se določijo z odlokom. |
|
|
55. člen |
|
|
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Organ
vaške skupnosti je vaški odbor, ki ni pravna oseba. |
|
|
56. člen |
|
|
Za volitve članov sveta krajevne skupnosti in vaških
odborov, se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah. |
|
|
Volitve navedenih organov se opravijo po večinskem
sistemu. |
|
|
Volilno pravico imajo volivci s stalnim prebivališčem v
krajevni skupnosti oziroma vaški skupnosti. |
|
|
V vaški odbor se volijo od dva do štirje člani. |
|
|
Predsednika vaškega odbora se voli neposredno in je hkrati
tudi član sveta krajevne skupnosti. |
|
|
Mandat organov traja 4 leta. |
|
|
57. člen |
|
|
V svetu krajevne skupnosti ima svojega predstavnika vsaka
vaška skupnost. |
|
|
Predsednika sveta krajevne skupnosti se voli neposredno na
volitvah po večinskem sistemu. |
|
|
Svet lahko imenuje tudi tajnika, ki pomaga predsedniku
sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po
nalogu predsednika. |
|
|
58. člen |
|
|
Samoupravna organiziranost dela občine, določene s tem
statutom, se lahko spremeni, če se zato ugotovi interes prebivalcev
posameznih delov. Interes prebivalstva se ugotovi na zborih krajanov
vaške skupnosti. |
|
|
Obrazložen predlog za spremembo organiziranosti z
zapisnikom zbora krajanov se pošlje občinskemu svetu in županu. |
|
|
Predlog zbora krajanov se smatra kot pobuda za spremembo
statuta občine. |
|
|
Ob obravnavi pobude občinski svet upošteva ali so podani
razlogi za spremembo samoupravne organiziranosti s prostorskimi,
zgodovinskimi, upravnogospodarskimi ali kulturnimi razlogi. |
|
|
Občinski svet lahko, da bi preveril izraženi interes
krajanov na zboru, razpiše svetovalni referendum. |
|
|
Sprememba samoupravne organiziranosti stopi v veljavo z
veljavnostjo spremembe statuta občine. |
|
|
59. člen |
|
|
Statut krajevnih skupnosti predvsem določa: |
|
|
– območje krajevne skupnosti in delitev na vaške
skupnosti, |
|
|
– naloge krajevne skupnosti in vaških odborov, |
|
|
– organe krajevne skupnosti oziroma vaške skupnosti in
njihove pristojnosti, |
|
|
– volitve organov krajevne skupnosti in vaške skupnosti, |
|
|
– način financiranja in zbiranja sredstev in njihova
uporaba, |
|
|
– način odločanja v krajevni skupnosti in vaški skupnosti, |
|
|
– oblike sodelovanja z občino, |
|
|
– druga pomembna vprašanja za delo krajevne skupnosti. |
|
|
8. Neposredne oblike
odločanja občanov |
|
|
60. člen |
|
|
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so
zbori občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
Zbor občanov |
|
|
61. člen |
|
|
Zbori občanov v občini: |
|
|
– razpravljajo o spremembah statuta občine, |
|
|
– razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami v širše
samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
– razpravljajo o lokalni problematiki, |
|
|
– razpravljajo o delu občinskega sveta, župana, podžupana
in drugih občinskih organov, |
|
|
– razpravljajo o spremembah območja občine, |
|
|
– dajejo mnenja o zadevi iz prejšnjih alinej. |
|
|
62. člen |
|
|
Zbori občanov v krajevni skupnosti oziroma vaški
skupnosti: |
|
|
– razpravljajo o problematiki v svoji skupnosti, |
|
|
– razpravljajo o delu svetu, oziroma o njegovem poročilu, |
|
|
– razpravljajo o delu svojega predstavnika v svetu
krajevnih skupnosti, |
|
|
– razpravljajo o delu občinskih organov z vidika interesa
svoje skupnosti, |
|
|
– dajejo mnenja iz prejšnjih alinej. |
|
|
63. člen |
|
|
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo
občinskega sveta ali na zahtevo najmanj 5 % volivcev v občini. |
|
|
Zbor krajanov v krajevni skupnosti ali vaški skupnosti pa
župan, predsednik sveta krajevne skupnosti, predsednik vaškega odbora na
lastno pobudo, na pobudo sveta krajevne skupnosti ali na zahtevo najmanj
5 % volivcev v tej skupnosti. |
|
|
Referendum |
|
|
64. člen |
|
|
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi
odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če
to zahteva najmanj 10 % volivcev v občini. |
|
|
Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki
imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
|
|
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje
večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
65. člen |
|
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo
lokalne volitve. |
|
|
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki
niso urejena s tem statutom, veljajo določbe zakona o referendumu in
ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi
določbe zakona o lokalnih volitvah. |
|
|
66. člen |
|
|
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o
posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov. |
|
|
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali
le za njen del. |
|
|
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj
deset odstotkov volivcev v občini. |
|
|
Svetovalni referendum ne zavezuje organov občine. |
|
|
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno
uporabljajo določbe 64. in 65. člena tega statuta. |
|
|
Ljudska iniciativa |
|
|
67. člen |
|
|
Najmanj 5 % volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta
občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve vrniti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih. |
|
|
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov,
mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu. |
|
|
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega
člena se smiselno uporabaljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski
iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo. |
|
|
4. OBČINSKA UPRAVA |
|
|
Organizacija občinske
uprave |
|
|
68. člen |
|
|
Organizacija in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana. Župan lahko predlaga spremembo občinske
uprave, določene s tem statutom. |
|
|
69. člen |
|
|
Občinsko upravo vodi
župan. |
|
|
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev
občinskega sveta odgovoren občinskemu svetu. |
|
|
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske
uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet za nedoločen čas
in je za svoje delo odgovoren županu. |
|
|
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih
aktov poslovanja. |
|
|
70. člen |
|
|
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji
upravni delavci, upravni in strokovno tehnični delavci. |
|
|
Sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi določi
župan. O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v
občinski upravi odloča župan. |
|
|
71. člen |
|
|
Tajnik, višji upravni in strokovno tehnični delavci so
upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ter
sistematizacijo delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju določi
župan. |
|
|
72. člen |
|
|
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in
navodila, ki jih izvajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta. |
|
|
Občinska uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise
države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih
stvareh iz državne pristojnosti. |
|
|
73. člen |
|
|
Za izvajanje posamičnih aktov izvirne pristojnosti občine,
ki jih izdaja župan (upoštevajoč 77. člen, drugi odstavek), lahko
pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v
upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za
vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
Osebe iz prejšnjega odstavka lahko odločajo tudi o
upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti in na podlagi javnih
pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
74. člen |
|
|
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in
prenesene državne pristojnosti se uradne osebe ravnajo po zakonu o
splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom. |
|
|
75. člen |
|
|
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske
pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa
župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
76. člen |
|
|
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona
o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku. |
|
|
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh
v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve. |
|
|
77. člen |
|
|
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko
odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in
ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne
usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim
zakonom. Ob prej navedenih pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih
upravnih stvareh s pooblastilom župana odloča tudi uradna oseba, ki ima
srednjo strokovno izobrazbo. |
|
|
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje
dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi
uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po
zakonu in tem statutu. |
|
|
78. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti
občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni
spor. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz
državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno
področje, oziroma njegov organ v sestavi. |
|
|
79. člen |
|
|
O izločitvi župana v upravnem postopku odloča občinski
svet. |
|
|
O izločitvi tajnika v upravnem postopku odloča župan. |
|
|
O izločitvi uradne osebe v upravnem postopku odloča župan,
če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi
uradnih oseb tajnik. |
|
|
Nadzor nad
zakonitostjo dela uprave |
|
|
80. člen |
|
|
Ministrstvo vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost
splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti
izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
|
V zadevi, ki jih na organe občine prenese država,
opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in
strokovnostjo njihovega dela. |
|
|
Pri izvajanju nadzorstva navedenega v prejšnjem odstavku
lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje
nalog in državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh
delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz
državne pristojnosti. |
|
|
81. člen |
|
|
Kolikor občani zaznajo nepravilnosti pri odločanju
občinskih organov, se lahko najprej pritožijo na občinski svet. Kolikor
z odgovorom niso zadovoljni, lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki
nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če
ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v
skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi. |
|
|
5. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
|
|
82. člen |
|
|
Za izvajanje nalog javnih služb lahko ustanavlja občina
javno podjetje in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in
oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave. |
|
|
83. člen |
|
|
Občinski svet lahko z odlokom o gospodarskih javnih
službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega
izvajanja. |
|
|
Občina lahko prenese del dejavnosti tudi na krajevne
skupnosti. |
|
|
6. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
84. člen |
|
|
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premičnine v
lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
Občinski svet odloča o pridobitvi, odtujitvi premičnin in
nepremičnin, denarnih sredstvih ter pravic občine. |
|
|
85. člen |
|
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov,
taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
86. člen |
|
|
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne
porabe so zajeti v letnem proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet
najkasneje do 31. marca tekočega leta oziroma po sprejetju proračuna
države. |
|
|
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov
ter račun financiranja. |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtani
prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi prihodki
ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in
načrtani odhodki. |
|
|
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in
zadolževanje občine. |
|
|
87. člen |
|
|
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki
so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti
le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
|
|
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni
vsi s statutom in zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
|
Začasno prosta likvidna sredstva se lahko posojajo ali
vežejo. O tem odloča občinski svet. |
|
|
88. člen |
|
|
Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska
rezerva, kot nerazporejeni del prihodkov, za finansiranje namenov, ki
jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo dovolj sredstev. |
|
|
O uporabi tekoče proračunske rezerve odloča župan. O
uporabi teh sredstev je dolžan poročati občinskemu svetu ob obravnavi
porabe proračunskih sredstev v občinskem svetu. |
|
|
89. člen |
|
|
Za izvrševanje proračuna občine je odgovoren župan. |
|
|
90. člen |
|
|
Če se zaradi neenakomernega dotoka prihodkov proračuna
izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje
odhodkov uporabijo sredstva občine ali najame posojilo v višini največ 5
% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega
leta. O najetju posojila odloča župan v soglasju občinskega sveta. |
|
|
91. člen |
|
|
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno
doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako
leto s proračunom, vendar najmanj 0,2 % letnega prihodka. Odstotek
izločanja sredstev v rezerve določi občinski svet na predlog župana. |
|
|
Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar
najpozneje do 31. decembra tekočega leta. |
|
|
Izločanje prihodkov v rezervo preneha, ko dosežejo rezerve
občine 2 % letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov
za zadnje leto. |
|
|
92. člen |
|
|
Rezerva se uporablja: |
|
|
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot
so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke
nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne
bolezni in rastlinski škodljivci; |
|
|
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki
pritekajo neenakomerno; |
|
|
3. za kritje proračunskega primanjkljaja. |
|
|
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka
se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke
morajo biti vrnjena v rezervo do konca leta. |
|
|
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka
odloča občinski svet, izjemoma pa lahko odloča župan o delni uporabi
sredstev za namene iz 1. točke do zneska, določenega v proračunu za
tekoče leto. O uporabi sredstev iz 2. točke odloča župan. |
|
|
93. člen |
|
|
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun,
sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. |
|
|
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in
doseženi prihodki, planirani in doseženi odhodki ter planirana in
dosežena izvršitev računa finansiranja ter sredstva rezerv. |
|
|
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca
marca tekočega leta za preteklo leto. |
|
|
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom
proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za
katerega se sprejema zaključni račun. |
|
|
94. člen |
|
|
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev
ali z najetjem posojil. |
|
|
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom. |
|
|
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi
zakona. |
|
|
95. člen |
|
|
Občina se lahko zadolži le za finansiranje investicij v
infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje
gospodarskih in javnih služb. |
|
|
O zadolžitvi občine odloča občinski svet. |
|
|
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih
dneh po sprejetju odločitve. |
|
|
96. člen |
|
|
Občina se lahko zadolžuje le v obsegu, ki ne presega 10%
zagotovljene porabe občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo
glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5 %
zagotovljene porabe. |
|
|
97. člen |
|
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je
občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanoviteljice. |
|
|
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih
podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do
5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. |
|
|
98. člen |
|
|
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so: |
|
|
– prihodki iz dohodnine, |
|
|
– davek na dediščine in darila, |
|
|
– davek na dobitke iger na srečo, |
|
|
– davek na promet nepremičnin, |
|
|
– upravne takse, |
|
|
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj
igralnic, |
|
|
– sredstva za finančno izravnavo, |
|
|
– dodeljena sredstva požarne takse, |
|
|
– prispevki občanov. |
|
|
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini,
ki je določena z zakonom o njihovi uredbi. |
|
|
Kolikor občina s prihodki iz tega člena ne more zagotoviti
financiranje zagotovljene porabe, se ji zagotovijo sredstva za finančno
izravnavo v državnem proračunu. |
|
|
Pripadajoči obseg sredstev finančne izravnave za občino
ugotovi ministrstvo pristojno za finance in ga mesečno nakazuje v obliki
akontacij na žiro račun občine. |
|
|
Občina mora ministrstvu, pristojnemu za finance, tekoče
sporočati podatke o prihodkih in odhodkih proračuna, ki so pomembni za
zagotavljanje sredstev za finančno izravnavo. |
|
|
99. člen |
|
|
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so: |
|
|
– davek od premoženja, |
|
|
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, |
|
|
– krajevne takse, |
|
|
– komunalne takse, |
|
|
– pristojbine, |
|
|
– odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega
zemljišča in gozda, |
|
|
– prihodki uprave občine, |
|
|
– najemnine občinskih zemljišč in objektov, |
|
|
– rente, |
|
|
– drugi prihodki, določeni s posebnimi akti. |
|
|
Prihodki iz tega odstavka pripadajo občini v višini, ki je
določen v aktu o njihovi uvedbi. |
|
|
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko občinski
svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do
petkrat večji od višine, ki je določen z zakonom. |
|
|
100. člen |
|
|
Za odhodke občine za financiranje zagotovljene porabe se
štejejo: |
|
|
– sredstva za delo občinske uprave in občinskih organov, |
|
|
– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega
izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega
varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti, |
|
|
– subvencije in tekoče finansiranje v gospodarskih javnih
službah (komunalna dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s
prostorom, druge dejavnosti), |
|
|
– sredstva za požarno varnost in varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
|
|
– sredstva za opravljanje mrliške ogledne službe. |
|
|
Zagotovljeno porabo določa Ministrstvo za finance na
podlagi ustreznih meril. Med zagotovljeno porabo se štejejo tudi nujne
investicije, ki jih v skladu z merili določijo pristojna ministrstva. |
|
|
101. člen |
|
|
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za
primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe. |
|
|
102. člen |
|
|
Finančno-računovodsko poslovanje občine in krajevnih
skupnosti se opravlja v okviru občinske uprave. |
|
|
Delo finančno-računovodske službe nadzoruje župan in
nadzorni odbor. |
|
|
7. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
103. člen |
|
|
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo
občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in
navodila kot splošne pravne akte. |
|
|
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun. |
|
|
104. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet
z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
|
105. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko
večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega
sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
106. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
|
|
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
107. člen |
|
|
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen
pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
|
108. člen |
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali
odloka v procesu njunega izvrševanja. |
|
|
109. člen |
|
|
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela
organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
110. člen |
|
|
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet
sklep. |
|
|
111. člen |
|
|
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki
za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. |
|
|
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se
začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh
članov občinskega sveta. |
|
|
2. Postopek za sprejem
odloka |
|
|
112. člen |
|
|
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan ali
najmanj pet odstotkov volivcev v občini. |
|
|
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega
sveta. |
|
|
113. člen |
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod,
besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje
in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel
sprejem odloka. |
|
|
114. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval
v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
|
115. člen |
|
|
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom
občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj
osem dni pred dnem, določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan
predlog odloka. |
|
|
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh
obravnavah. |
|
|
116. člen |
|
|
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih,
ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih
rešitvah predloga odloka. |
|
|
Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom
zavrne. |
|
|
Pred začetkom druge razprave predlagatelj odloka dopolni
predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob
prvi obravnavi. |
|
|
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu
o vsakem členu predloga odloka. Ko svet konča razpravo o posameznih
členih predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
|
|
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po
končani prvi ali drugi obravnavi. O umiku odloča občinski svet. |
|
|
Če na predlog v prvi obravnavi ni bilo pripomb in bi
besedilo odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu odloka v prvi
obravnavi, lahko občinski svet, na predlog predlagatelja, sprejme
predlog odloka na isti seji tako, da se prva in druga obravnava predloga
odloka združita. |
|
|
117. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče
ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet
sprejme odlok po hitrem postopku. |
|
|
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava
predloga odloka na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami
seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
|
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku
seje pri odločanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak
predlagatelj odloka. |
|
|
118. člen |
|
|
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove
spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z
amandmaji. |
|
|
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam
predlagatelj odloka. |
|
|
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta
najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na
kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. |
|
|
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina
članov občinskega sveta. |
|
|
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni
predlagatelj odloka. |
|
|
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca
obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
119. člen |
|
|
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je
sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj
polovico članov, glasuje večina navzočih članov. |
|
|
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
|
120. člen |
|
|
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se
sprejmeta po enakem postopku kot velja za sprejem odloka. |
|
|
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega
proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi. |
|
|
121. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi občinski svet in pričnejo
veljati 15. dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
3. Posamični akti
občine |
|
|
122. člen |
|
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
|
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o
upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter
na podlagi javnih pooblastil. |
|
|
123. člen |
|
|
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih
posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih
stvareh v upravnem postopku. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi
občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh
iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
|
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov
odloča v upravnem sporu pristojno sodšče. |
|
|
8. VARSTVO OBČINE V
RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
124. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v
ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine,
brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice. |
|
|
125. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim
sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi
predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti
občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v
njeno pristojnost. |
|
|
126. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija
konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo
oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in
zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na
škodo javnih koristi občine. |
|
|
127. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot
stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih
oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine,
določene z ustavo in zakoni. |
|
|
128. člen |
|
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta
oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo
koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje
mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru. |
|
|
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to: |
|
|
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti, |
|
|
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, |
|
|
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil. |
|
|
9. POVEZOVANJE OBČINE
V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE |
|
|
129. člen |
|
|
Občina Gornji Petrovci se lahko poveže z drugimi
sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost, pokrajino, zaradi
uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva. |
|
|
Odločitev o vključevanju občine v pokrajino sprejme
občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. |
|
|
S statutarnim sklepom o vključevanju občine v pokrajino se
določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S
potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene
občinske pristojnosti pokrajine. |
|
|
130. člen |
|
|
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za
katere občina daje soglasje pokrajini in so določene s pokrajinskim
statutom so: |
|
|
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem
območju, |
|
|
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav, |
|
|
– gradnja in financiranje medobčinskih cest, |
|
|
– izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
|
– izvajanje drugih nalog skupnega pomena. |
|
|
131. člen |
|
|
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih
članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani
kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako
število glasov, se glasovanje ponovi. |
|
|
132. člen |
|
|
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov
sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če
je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena,
pomembnih za občino. |
|
|
133. člen |
|
|
Občine pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami sodelujejo med seboj ter lahko v ta namen združujejo
sredstva in organizirajo skupne strokovne službe ter organe in enote za
opravljanje teh nalog. |
|
|
10. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE STATUTA |
|
|
134. člen |
|
|
Pobudo za spremembo ali dopolnitev statuta občine lahko
podajo: |
|
|
– občinski svet |
|
|
– nadzorni odbor |
|
|
– župan |
|
|
– 5 % volivcev občine. |
|
|
Predlagatelj mora utemeljiti predlog za spremembo in
dopolnitev statuta. |
|
|
135. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve statuta pripravi komisija za
statutarna in pravna vprašanja. |
|
|
136. člen |
|
|
Spremembe statuta se sprejemajo po enakem postopku kot
statut. |
|
|
11. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
137. člen |
|
|
Do dokončne ureditve nalog občine iz njene neposredne
pristojnosti v posameznih splošnih aktih, se uporabljajo v občini Gornji
Petrovci vsi dosedanji splošni akti, ki so v skladu z zakoni in so
veljali na območju dosedanje občine Murska Sobota pred 1. 1. 1995 in
niso v neposrednem nasprotju z interesi občanov in s tem statutom. |
|
|
138. člen |
|
|
Obstoječe krajevne skupnosti in njihovi organi nadaljujejo
z delom do konstituiranja novoizvoljenih organov teh skupnosti v skladu
s tem statutom. |
|
|
Volitve organov krajevnih skupnosti in njihovih organov se
opravijo najkasneje v roku treh mesecev od objave tega statuta. |
|
|
139. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehata veljati
statutarna sklepa Občinskega sveta občine Gornji Petrovci, sprejeta 26.
1. 1995 in 3. 4. 1995 in objavljena v Uradnih objavah pomurskih občin. |
|
|
140. člen |
|
|
Statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 028-3/95-1 |
|
|
Gornji Petrovci, dne 21. aprila 1995. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Gornji Petrovci
Karel Hari, dipl. inž. agr. l. r. |
|
|
|