Občinski svet Občine Destrnik je na osnovi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 80/10-ZUPUDPP), določil Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) ter sprejetega Sklepa o ugotovitvi stanja pri pripravi občinskega prostorskega načrta (OPN) Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 3/08) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 in 11/10) na svoji 3. izredni seji 19.12.2011 sprejel

ODLOK

o Občinskem prostorskem načrtu občine Destrnik

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(splošno)

S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt občine Destrnik (v nadaljevanju OPN) s sklepom vlade št. 35000-7/2011/3, z dne 15.12.2011, ki ga je izdelal UMARH d. o. o., Ptuj, pod št. 21/08 leta 2011.

2. člen

(sestavni deli odloka)

Odlok sestavljata strateški in izvedbeni del OPN z besedilnim in grafičnim delom.

3. člen

(strateški del OPN)

(1) Strateški del OPN določa izhodišča in cilje prostorskega ra­zvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja, zasnovo gospodar­ske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev (v nadaljevanju PIP).

(2) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje sledeče prikaze:

– Zasnova prostorskega razvoja občine (karta št. 1),

– Zasnove gospodarske javne infrastrukture (karta št. 2),

– Zasnova poselitve (karta št. 3),

– Usmeritve za razvoj v krajini (karta št. 4) ter

– Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (karta št. 5).

Vse karte strateškega dela OPN so v merilu 1 : 30.000.

4. člen

(izvedbeni del OPN)

(1) Izvedbeni del OPN določa enote urejanja prostora (v na­daljevanju EUP), namensko rabo prostora z območij urejanja gospodarske javne infrastrukture in prostorske izvedbene po­goje (PIP).

OPN je podlaga za posege v prostor občine Destrnik. PIP so določeni na območjih, ki se ne urejajo z občinskimi podrobni­mi prostorskimi načrti (v nadaljevanju OPPN) ali regionalnimi oz. državnimi podrobnimi prostorskimi načrti. Na EUP, ki se jih ureja z OPPN, so do začetka njihove veljavnosti predpisani omejitveni PIP. Ti določajo vrsto in obseg posegov, ki se do za­četka veljavnosti OPPN na območjih teh EUP lahko izvajajo.

PIP določajo pogoje za posege v prostor glede:

– namembnosti objektov,

– lege objektov,

– velikosti objektov,

– oblikovanja objektov,

– parcelacije,

– priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in javno dobro,

– celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– varovanja zdravja ljudi ter

– območij predvidenih podrobnih prostorskih načrtov.

(2) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje:

– Pregledno karto občine z delitvijo na liste 1 : 25.000

– Pregledno karto občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture 1 : 25.000

– Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma po­drobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (12 kart) 1 : 5.000

– Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (12 kart) 1 : 5.000 ter

– Legendo

5. člen

(priloge OPN)

Priloge OPN so:

– Izvleček iz nadrejenih prostorskih aktov;

– Prikaz stanja prostora z bilancami, ki se ga sproti obnavlja, obravnava:

– namensko rabo prostora iz DP in območja nad 5000 m2, kjer se namenska raba razlikuje od dejanske,

– gospodarsko javno infrastrukturo in

– varstvene režime.

Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter s posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih zakonov, ki zago­tavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem po­stopku.

– Obrazložitve vsebujejo:

– Obrazložitev vsebine OPN,

– Bilance sprememb namenske rabe po pobudah,

– Prikaz sprememb namenske rabe v vektorski obliki (shp).

– Strokovne podlage (SP) za nove posege v prostor so:

– Urbanistični načrt za naselje Destrnik,

– Analiza stanja in teženj v prostoru,

– Energetska zasnova občine Destrnik,

– SP za poslovno-proizvodno območje – PPO Janežo­vski Vrh,

– SP za stanovanjsko območje – SO Janežovski Vrh 2,

– SP za turistično-stanovanjsko območje – TSO Jane­žovci ,

– SP za turistično območje – TO Jiršovci,

– SP za komunalno območje – KO Janežovci,

– SP za centralno območje – CO Jiršovci in

– SP za proizvodno in športno območje Drstelja – PŠO Drstelja,

– SP za opredelitev zemljišč za bioplinarno Arnuš,

– SP za opredelitev zemljišča za bioplinarno Žampa,

– SP širitev kmetije Lešnik in

– SP za ribnike v Drstelji.

2 STRATEŠKI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NA­ČRTA

2.1 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OB­ČINE DESTRNIK

2.1.1 Stanje, značilnosti in težnje dosedanjega prostor­skega razvoja občine

6. člen

(ključni problemi in razvojne težnje)

(1) Z vidika poselitve je največji problem občine praznjenje gričevnatega območja, posledično opuščanje kmetovanja in zaraščanje kmetijskih površin. To spreminja videz kulturne krajine in zmanjšuje njeno privlačnost. Proces je najbolj priso­ten v gričevnatih delih naselij.

(2) Na področju urejanja infrastrukture je ključni problem zaostajanje infrastrukturnega opremljanja stavbnih zemljišč. Na območjih razpršene poselitve in razpršene gradnje opre­mljanje zaostaja zaradi povečanih stroškov gradnje in neeko­nomične izkoriščenosti infrastrukturnih omrežij ter naprav. Nekatera strnjena naselja komunalno niso zadostno opremlje­na. Deficitarni komunalni sistem je fekalna kanalizacija s čistil­nimi napravami.

(3) V občinskem središču Destrnik je na ozkem slemenu gre­bena zelo malo prostora za umestitev oskrbnih in drugih cen­tralnih dejavnosti ter pomanjkanje javnih parkirnih površin ob objektih centralnih dejavnosti naselja. Zato se za te dejavnosti zagotovi potrebne površine. Del površin se zaradi reliefnih razmer, povečanih negativnih vplivov na okolje zaradi poveča­nja motornega prometa in zaradi povečanja gostote poselitve opredeli na primernih lokacijah izven središča naselja.

(4) Število delovnih mest v nekmetijskih dejavnostih v občini ni zadovoljivo. Z izvedbo načrtovanih projektov na področju razvoja turizma in z opredelitvijo novega območja za namesti­tev poslovnih dejavnosti se sicer pridobi nova delovna mesta, pretežni del nekmečkih prebivalcev pa bo še vedno zaposlen izven območja občine.

2.1.2 Razvojne potrebe v občini in razvojne potrebe dr­žave ter regije

7. člen

(krepitev občinskega središča in turističnega središča Janežovci)

(1) Občina je tipično območje pretežno razpršene poselitve. Prebivalcem se postopno zagotavlja višja raven kakovosti biva­nja z izboljšanjem dostopnosti do javnih funkcij. V občinskem središču se zagotavlja:

– zadovoljivo raven storitvenih in oskrbnih funkcij,

– nova delovna mesta,

– boljšo primarno socialno oskrbo,

– pestrejšo kulturno ponudbo in

– več objektov za športne aktivnosti.

V posameznih oskrbnih naseljih se prebivalcem celotnega za­ledja zagotavlja solidno vsakodnevno osnovno oskrbo, posta­jališče javnega potniškega prometa in možnosti za informira­nje ter druženje. V te namene se ob središčnih delih naselij uredi centralno tržno ploščad, ob katero se postopno namešča objekte centralnih dejavnosti.

(2) Predvsem naselji Destrnik in Janežovci se krepi tudi kot zaposlitveni središči, Destrnik z delovnimi mesti centralnih dejavnosti, servisnih ter proizvodnih dejavnosti. Z odkritjem zadostnih količin geotermalne vode zahodno od naselja Jane­žovci so zagotovljeni osnovni pogoji za razvoj turističnega sre­dišča Janežovci (že umeščeno v prostor in izdano gradbeno dovoljenje za Terme Janežovci). Terme Janežovci so nosilec razvoja delovnih mest, vezanih na termalne turistične dejav­nost in spremljajoče servisne službe (proizvodno območje Janežovski Vrh). Na ponudbo Term Janežovci je vezana tudi ponudba dodatnih prenočitvenih zmogljivosti (stanovanjsko-turistično območje Janežovci). V ostalih naseljih se zagotavlja le primerna raven dejavnosti osnovne oskrbe. V Janežovskem Vrhu, kot delu občinskega središča Destrnik, se razvija pro­izvodne in storitvene dejavnosti, ki zaradi svojih prostorskih zahtev, prometnih obremenitev in vplivov na okolje zahtevajo večje površine ter jih zaradi tega ni mogoče načrtovati bliže centru naselja (konfiguracija terena). Zato se gospodarska cona, ki bo nov razvojni impulz in prostor za razvoj v občini danes deficitarnega sekundarnega gospodarskega sektorja, opredeli v Janežovskem Vrhu. V proizvodno območje bomo preselili obstoječe proizvodne obrate, ki so trenutno locirani v stanovanjskih območjih.

8. člen

(razvoj gospodarskih dejavnosti, vezanih na kmetijstvo in gozdarstvo)

(1) Poselitev in kulturno krajino se ohranja na celotnem obmo­čju občine ter spodbuja njihovo večjo vitalnost. S sonaravnim kmetijstvom in gozdarstvom ter z nanju vezanimi gospodarski­mi dejavnostmi se posredno ali neposredno prispeva k visoki kakovosti, prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti naravne in kulturne krajine. Izrabi se dobre pogoje za razvoj pašne in hlevske živinoreje, na blagih pobočjih sadjarstva, na ravninah poljedelstva, na strminah pa vinogradništva. Razvoj gozdarstva se dopolni predvsem z usmerjanjem v proizvodnjo kakovostne lesne biomase za predelavo z visoko dodano vrednostjo in za predelavo v energetske namene. Izkoristi se dobre pogoje pri­vlačne pokrajine za razvoj turističnih dejavnosti in za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

9. člen

(posodobitev infrastrukture)

(1) Na področju infrastrukture je največji zaostanek pri komu­nalni infrastrukturi. Odvajanje in čiščenje komunalnih odplak v občini še ni celovito urejeno. Za južni del občine in večja naselja je opredeljena gradnja odvodnega omrežja do central­ne čistilne naprave pri Janežovcih. Na območjih, ki jih ni ra­cionalno priključevati na centralno čistilno napravo, se gradi lokalna odvodna omrežja in manjše lokalne čistilne naprave. Na območjih razpršene poselitve se odvajanje in čiščenje od­padnih voda rešuje z malimi individualnimi čistilnimi naprava­mi, do njihove izgradnje tudi še z zbiranjem v individualnih ne­propustnih greznicah na praznjenje. V odvisnosti od terena se pri manjših količinah komunalnih odplak, glede na možnosti, zgradi individualne rastlinske oz. biološke čistilne naprave, ko obstaja možnost navezave več gospodinjstev, pa tudi skupne.

(2) Z razvojem prometnega omrežja se izkoristi potencial prostora za poselitev, funkcionalno zaokroževanje naselij, za razvoj proizvodnih in oskrbnih dejavnosti, rekreacije in turiz­ma. Javne prometne komunikacije nimajo povsod zadostnega standarda. Rekonstrukcijo in širitve prometnega omrežja se izvaja postopno, v skladu z razvojem poselitve in drugih infra­strukturnih sistemov. Zato se:

– zagotovi dobro dostopnost občinskega središča iz vseh delov občine s posodobitvijo lokalnega cestnega omrežja,

– zagotovi dobro dostopnost medobčinskih in regionalnih sre­dišč z državnimi cestnimi povezavami regionalnega pomena ter

- novo poselitev usmerja v območja, kjer je omogočen dober dostop do javnega potniškega prometa.

(3) Razvoj ustrezne telekomunikacijske infrastrukture se zago­tavlja na celotnem območju občine in razvija tudi na redkeje poseljenih gričevnatih predelih občine.

10. člen

 (razvoj turizma)

Na območju občine se izkoristi potencial za razvoj turizma v:

– Destrniku z razgledno pozicijo naselja in njegovo kulturno dediščino,

– Janežovcih in na ravnini Rogoznice z že opredeljenimi razvoj­nimi projekti za termalni turizem s spremljajočimi programi (zaporedni ribniki in družinski hotel, jahalni center ter hotel za male živali v Jiršovcih),

- ostalih podeželskih območjih s kakovostnim naravnim oko­ljem in prepoznavno krajino za razvoj t. i. mehkega turizma (pohodništvo, kolesarjenje, kmečki turizem in druge dopolnil­ne dejavnosti na kmetijah).

Potencial se izkoristi z urejanjem cest, kolesarskih stez ob dr­žavnih in občinskih cestah, pohodniških poti, turistične infra­strukture ter s pospešenim razvojem gostinskih dejavnosti. Spodbuja se razvoj jahalnih športov in popularizira ter promo­vira lokalno kulinariko in sezonske etnografske običaje.

11. člen

(ohranjanje narave)

(1) Bogato in pestro krajino se ohranja ter izkoristi kot razvoj­ni potencial. Območja Natura 2000 so sicer majhnega obse­ga, vendar so ekološko pomembno območje. Številni naravni spomeniki in štiri naravne vrednote bogatijo slikovitost in ambientalno kakovost območja. Dobro ohranjena biotska ra­znovrstnost in naravne vrednote so pomemben del naravnih kakovosti krajine.

(2) Biotsko raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot se za­gotavlja s sonaravnim prostorskim razvojem, ki te kakovosti spoštuje, ohranja in vključuje na ustrezen način. Na celotnem občinskem prostoru se izvaja sonaravne oblike kmetijskih de­javnosti. Dopušča se prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacijskih dejavnosti v naravnem okolju.

12. člen

(razvojne potrebe države)

(1) Občina je izrazito podeželska. Razvojna usmeritev podeže­lja je postati prostor raznolikih dejavnosti, ki so preplet kme­tijstva ter naravnih in kulturnih kakovosti. Zaradi izrazito raz­pršene poselitve območja se v strnjenih vaseh spodbuja razvoj osnovnih centralnih dejavnosti in osnovne oskrbe. Poseljenost kakovostne kulturne krajine podeželja se ohranja s saniranjem obstoječe razpršene gradnje in preprečevanjem nastajanja nove.

(2) V hribovitih kmetijskih območjih s slabšimi pridelovalnimi pogoji se razvija dopolnilne programe. Kmetijsko dejavnost se povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, s preprečevanjem zaraščanja, z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, označbo in s predstavljanjem kakovostne kulturne dediščine ter s trajnostno naravnanim turizmom. V območja z naravni procesi, ki ogrožajo poselitev (zemeljski plazovi, po­plave), se urbanizacije ne usmerja.

(3) Zagotovi se za razvoj podeželja pomembna ustrezna infra­strukturna opremljenost. S prometnega vidika se za enakome­ren razvoj območja zagotavlja učinkovite in sodobne povezave z javnim potniškim prometom s podeželja do občinskega ter do drugih urbanih središč.

(4) Zagotovi se sodobno infrastrukturo in omrežja za elektron­ske telekomunikacije, da se omogoči za podeželsko občino še posebno pomembno delo na daljavo. Kakovosten dostop do interneta se zagotovi na celotnem območju občine.

(5) Na področju energetske oskrbe se poveča rabo razpoložlji­vih obnovljivih virov energije za proizvodnjo elektrike iz bio­mase in izrabo lesne biomase za ogrevanje. Uvaja se sistematič­ne ukrepe za varčevanje z električno energijo in za učinkovito rabo elektrike. Zagotovi se ustrezne in enakomerne napetostne razmere na celotnem območju občine.

(6) Na območju kulturne krajine se razvija dejavnosti, ki ohra­njajo mozaični preplet gozda, agrarnih krajinskih vzorcev in tradicionalnih poselitvenih struktur. Izkoristi se potencial tal za intenzivno kmetijsko izrabo, poveča se sonaravna proizvo­dnja lesa za predelavo ter za proizvodnjo energije. Intenzivne­je se izkoristi krajinske kakovosti za razvoj turizma in drugih prostočasnih dejavnosti.

13. člen

(razvojne potrebe regije)

Z regionalnega vidika se predvsem odpravlja za Podravsko re­gijo značilne razvojne zaostanke. Zato se izvaja:

(1) Ukrepe za povezano, uspešno in prepoznavno regijo:

– spodbujanje razvojnih partnerstev med subjekti iz občine in subjekti iz regije in države,

– spodbujanje podjetnosti, konkurenčnosti in znanja za hitrej­ši razvoj,

– spodbujanje razvoja podjetništva, novih mikro, malih in sre­dnje velikih podjetij in podjetniškega okolja,

– spodbujanje globalne konkurenčnosti in internacionalizaci­je na znanju temelječega gospodarstva,

– spodbujanje naložb za izboljšanje konkurenčnih sposobno­sti,

– povečanje zaposljivosti, zagotavljanje učinkovitega delovanja trga dela in vseživljenjsko učenje,

– povečanje konkurenčnosti turizma ter

– celostni razvoj podeželja s povečanjem konkurenčnosti kme­tijstva in gozdarstva ter

(2) Ukrepe za trajnostni razvoj:

– promocija načel in ukrepov trajnostnega razvoja,

– trajnostno upravljanje s prostorom in naravnimi viri,

– varstvo okolja in trajnostne energije,

– zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dedi­ščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– informacijska družba,

– spodbujanje socialne vključenosti,

– večja dostopnost do javne infrastrukture in javnih storitev,

– razvoj kulture in ohranjanje kulturne dediščine ter

– razvoj in revitalizacija urbanih središč.

2.1.3 Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin

14. člen

(povezave s sosednjimi občinami)

Občina se povezuje s sosednjimi občinami s prometnim omrež­jem, z omrežjem za oskrbo s pitno vodo, omrežjem za oskrbo z električno energijo in s telekomunikacijskim omrežjem. Obči­ne so povezane v širše območje občin Spodnjega Podravja, ob tem pa posebno:

– z mestno občino Ptuj na področju ravnanja z odpadki (CERO Gajke),

– z mestno občino Ptuj in ostalimi sosednjimi občinami na do­polnjevanju sekundarnih, terciarnih ter kvartarnih dejavnosti, ki v občini Destrnik niso razvite ali so glede na potrebe občine razvite nezadostno in

- z mestno občino Ptuj ter s sosednjimi občinami s projekti, ki so državnega oziroma regionalnega pomena (Terme Janežov­ci).

2.1.4 Cilji skladnega prostorskega razvoja občine

15. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

Cilji prostorskega razvoja občine temeljijo na analizi stanja in možnosti prostorskega razvoja občine ob upoštevanju držav­nih prostorskih aktov ter temeljnih načel prostorskega razvoja. Za občino Destrnik so prioritetni cilji:

– zagotoviti nova delovna mesta v občini z zagotovitvijo povr­šin za gospodarske dejavnosti v občinskem središču Destrnik tako v proizvodnji kot v storitvenih dejavnostih,

– v občinskem središču Destrnik zagotoviti stavbna zemljišča za razvoj gospodarskih in centralnih dejavnosti, ohranjati ter razvijati zeleni sistem naselja in ohraniti identiteto krajevnega središča,

– ohraniti prostorsko identiteto ostalih naselij,

– krepitev Janežovcev kot novega turističnega kraja (v pove­zavi z načrtovanim območjem Term vzhodno od naselja Jane­žovci),

– v ostalih naseljih zagotoviti kakovostne pogoje bivanja s sa­nacijo obstoječih in z zagotovitvijo novih bivalnih površin,

– zagotoviti primerno raven komunalne opremljenosti obsto­ječih in novih stavbnih zemljišč (cestno omrežje, vodovod, ka­nalizacija, telekomunikacije, sistemi ogrevanja),

– izboljšati kakovost prometnega omrežja (prekategorizacija nekaterih cest, odpravljanje neustreznih tehničnih elemen­tov),

– izboljšati in razširiti telekomunikacijska omrežja,

– spodbujati rabo obnovljivih virov energije,

– izkoriščati prostorski potencial podeželja za razvoj gospo­darskih dejavnosti, to je ohranjanje pridelovalnega potenciala kmetijske proizvodnje ter razvoja dodatnih dopolnilnih dejav­nosti,

– ohranjati kulturno dediščino in trajnostno izkoriščanje nje­nih identifikacijskih, vzgojnih ter gospodarskih potencialov,

– zagotavljati varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dedi­ščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– racionalno ravnati s komunalnimi in drugimi odpadki,

– spodbujati funkcijske in infrastrukturne povezanosti naselij,

– zagotavljati povezanost naselij z občinskim središčem in bli­žnjim središčem nacionalnega pomena, s Ptujem.

2.2 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

16. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve)

(1) Prednostna območja za poselitev v občini so območja nase­lij, pri čemer bo največji razvoj usmerjen v širitev občinskega središča. Območja sanacije razpršene gradnje se določi z OPN, podrobnejše načrtovanje prostorskih ureditev na teh obmo­čjih pa bo določeno z OPPN.

(2) Pospešeno se razvija občinsko središče in termalni turi­stični center Terme Janežovci. Slednji bo pospešeno generiral razvoj dopolnilnih turističnih, športno-rekreacijskih in gostin­skih dejavnosti v okolici.

(3) Na območju celotnega občinskega prostora se posodobi obstoječe in zgradi do sedaj manjkajoče infrastrukturne siste­me. Tako se kakovost okolja dvigne na raven, skladno z zahteva­mi po zdravem, čistem in urejenem okolju ter bivalni standard na območju izenači.

17. člen

(prednostna območja za razvoj dejavnosti)

(1) Proizvodna območja: V občini je izkazana potreba po no­vem proizvodnem območju, kamor se usmerja obrtne, proi­zvodne, skladiščne, trgovske, poslovne in transportne dejavno­sti. Opredeljeni sta lokaciji za novo proizvodno območje pod Janežovskim Vrhom in proizvodno območje pri Drstelji, kjer urejamo obstoječi obrat občinskega komunalnega podjetja.

(2) Komunalno območje: Komunalno območje je predvideno vzhodno od naselja Janežovci. Vanj se namesti centralno či­stilno napravo in center za ločeno zbrane reciklažne odpadke pred odvozom v reciklažo. Zbiralnici za ločeno zbrane odpad­ke se opredeli tudi v Desencih in na Drstelji.

(3) Turistično območje: Pri Janežovcih je opredeljeno območje za razvoj jedra turistične dejavnosti v občini, Terme Janežovci. Na kompleksu se zgradi termalno kopališče s spremljajočimi gostinskimi, hotelskimi, zdravstvenimi in rekreacijskimi pro­grami visoke kategorije. S tem razvojnim jedrom se uvede nova gospodarska dejavnost v občini, ki bo pospešila tudi razvoj do­polnilnih dejavnosti celotnega območja občine, predvsem v dolini Janežovskega potoka in na njenem obrobju. V bližini se v tem planskem obdobju načrtuje ureditev zaporednih ribnikov Drstelja, ki se jih uredi tudi za rekreacijo obiskovalcev term in občanov. Turistično ponudbo bomo dopolnili s turističnim območjem Jiršovci, kjer načrtujemo gostinske in nastanitvene zmogljivosti ter hotel za male živali.

(4) Območja energetske infrastrukture: V povezavi z intenziv­no živinorejo, ki je v občini razvita, načrtujemo na dveh loka­cijah bioplinarni za proizvodnjo električne energije iz obno­vljivih virov kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, bioplinarno Arnuš in bioplinarno Žampa. Lokaciji smo opredelili na podla­gi analiz, kot izhajajo iz Energetske zasnove občine Destrnik.

(5) Območja kmetijske proizvodnje: Primarna proizvodnja se ohranja na celotnem območju občine. Predvsem na ravninskih predelih v Pesniški in Rogozniški dolini je prednostna dejav­nost poljedelstvo, na gričevnatih predelih pa za Slovenske gorice značilni sadjarstvo, vinogradništvo, pašna živinoreja in gozdarstvo. Na celotnem območju občine se ohranja sonarav­no kmetovanje, s čimer se ustvarja pogoje za sobivanje avtoh­tone favne – divjega živalstva ter flore – naravnega rastlinstva s človekom. Ohranja se mokrišča ob Pesnici in ob potokih.

18. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih

naselij)

(1) V občini je opredeljeno omrežje naselij, v katerem predsta­vljajo osnovno strukturo:

– občinsko središče (Destrnik),

– ostala naselja.

(2) Občinsko središče je sedež občinske uprave, javnih in cen­tralnih dejavnosti za oskrbo prebivalcev občine. V naselju je jedro s cerkvijo, z osnovno šolo in večnamenskim kulturnim domom. Severno od tega jedra je sedež občinske uprave, pošte in policije, še severneje pa center z ambulanto in gasilskim do­mom. Izkazana je potreba po domu za ostarele, potrebna pa je tudi ustreznejša stavba za občinsko upravo. Sedanja občinska uprava deluje v premajhnih in funkcionalno neustreznih pro­storih. Infrastrukturni sistemi so v občinskem središču sicer razviti, vendar ne v zadostni meri. Aktivnost občine je usmer­jena v razvoj pomanjkljivo razvite infrastrukture, predvsem v gradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave za čišče­nje komunalnih odplak.

(3) V ostala naselja se po potrebi usmerja dejavnosti za osnov­no oskrbo in centralne dejavnosti, ki so potrebne na podeže­lju. Janežovci so nosilec programov nastajajočega turističnega centra Terme Janežovci, dopolnilne programe turističnih de­javnosti se usmerja v Jiršovce, v Desence pa oskrbne in cen­tralne dejavnosti, vezane na kmetijsko proizvodnjo ter izbolj­šanje osnovne oskrbe vzhodnega dela občine. V vseh strnjenih naseljih se opredeli površina za osrednjo javno ploščad, jedro bodočega središča vasi, okoli katere se postopoma namešča objekte centralnih dejavnosti, rekreacijske površine ipd.

(4) Ostala naselja so strnjene ali razpršene vasi brez izrazitega središčnega dela.

19. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1) Občina se povezuje predvsem z bližnjimi regionalnima sre­diščema Ptuj in Lenart ter z državnim središčem Maribor, v ka­terih koristi centralne dejavnosti regionalnega značaja in večji zaposlitveni potencial. V teh smereh je vzpostavljeno državno cestno omrežje. Vse tri smeri so povezave občine s slovenskim avtocestnim omrežjem, in sicer po regionalni cesti RI-229 pro­ti Ptuju na A4 (v smer Hrvaške oz. Ljubljane) in A1 (v smeri Italije oz. Avstrije), proti Lenartu na A5 (v smeri Avstrije oz. Madžarske), proti Mariboru pa po regionalni cesti RIII-739 na avtoceste v vse tri smeri.

(2) Vsi deli občine so navezani na regionalno cestno omrežje po občinskih cestah. Občinsko središče in vsa tri oskrbna sre­dišča so dobro dostopna.

(3) Javni potniški promet je mogoč le na regionalnih ce­stah. Občinske ceste, ki so povezave občinskega prostora na zahodnem in na vzhodnem delu občine, na vseh odse­kih ne nudijo zadostne prometne varnosti, saj niti na obmo­čjih strnjenih naselij niso urejeni ločeni koridorji za pešce ter kolesarje, na nekaj kritičnih odsekih pa ceste nimajo ustreznih prometno-tehničnih elementov za avtobusni pro­met.

20. člen

(druga za razvoj občine pomembna območja)

Druga za razvoj občine pomembna območja so:

(1) Območja prepoznavnih naravnih kakovosti prostora:

– območje Natura 2000 SCI Velovlek, kompleks nižinskega gozda z ribnikom, s potokom, z mokrotnimi ekstenzivnimi travniki in bogato strukturiranimi gozdnimi robovi, ki delno leži na območju občine Destrnik,

– naravna vrednota lokalnega pomena Spodnji Velovlek – gozd (evid. št. 7048),

– naravna vrednota državnega pomena Spodnji Velovlek – ni­žinski gozd in travniki (evid. št. 7417),

– naravna vrednota državnega pomena Desenci – gozd (evid. št. 7050),

– naravna vrednota lokalnega pomena Janežovci – glinokop (evid. št. 7426) in

– ekološko pomembno območje Velovlek (Koda 48200), ki so­vpada z območjem Nature 2000 PSI Velovlek.

Vsa območja se varuje kot območja prepoznavnih naravnih kakovosti prostora tako, da se s sonaravnim kmetijstvom in gozdarstvom ustvarja pogoje za nadaljnji obstoj vseh ekosiste­mov na teh območjih.

(2) Območja ustvarjenih kakovosti prostora predstavljajo vse enote kulturne dediščine po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Dediščina se varuje glede na njen pravni status (kulturni spo­meniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kul­turne dediščine) ter je prikazana v prikazu stanja prostora.

V območjih ustvarjenih kakovosti prostora velja, da niso spre­jemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznavnih kakovosti prostora. Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohra­njanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam ter prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zago­tavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.

(3) Pri izvedbenem delu in pri pripravi podrobnejših prostor­skih aktov se na območjih ter objektih kulturne dediščine upošteva režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte in obmo­čja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ter degradirati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dedišči­ne, niso dopustni.

(4) Razširjeno jedro naselja Destrnik na južnem pomolu glav­nega grebena je prostorska dominanta osrednjega območja občine, ki jo sestavljajo cerkev, osnovna šola in kulturni dom ter zelene površine na pobočju pod to skupino stavb. Južni vrh grebena na koti 355 m n. m. je za 95 m dvignjen nad rogozni­ško ravnino, ki ima koto 260 m n. m., zaradi česar v širši pokra­jini močno izstopa. Kot prepoznavno prostorsko dominanto občine, ki je tudi motiv občinskega grba, se varuje predvsem južno veduto območja, pogled iz Rogozniške doline.

(5) Površinske vode so reka Pesnica in potok Rogoznica, kot najpomembnejša vodotoka v občini, ter potočki v grapah med grebeni Slovenskih goric. Predvideva se ponovna ureditev rib­nikov v Drstelji, zahodno od Janežovcev, ki se jih uredi v gospo­darske in rekreacijske namene.

(6) Območja mineralnih surovin: V občini ni območij izko­riščanja mineralnih surovin. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo ob­čina pretehtala, ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadze­mnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogo­ča drugo rabo). Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). (7) Odlagališča odpadkov: V občini ni odlagališča odpadkov, niti se ne načrtuje. V komunalnem območju Janežovci, proi­zvodnem območju Drstelja in v Desencih so predvideni centri za ločeno zbrane kosovne odpadke.

21. člen

(urbana središča, za katera se izdela urbanistični na­črt)

(1) Urbanistični načrt je izdelan za občinsko središče Destr­nik. Občinsko središče sestavlja 5 statističnih naselij, ki se sti­kajo na osrednjem grebenu. To so Destrnik, Janežovski Vrh, Vintarovci, Zasadi in Ločki Vrh. Obseg urbanističnega načrta je omejen na strnjene dele teh naselij na osrednjem grebenu, na katerem dominira cerkev sv. Urbana, ter na slemensko po­selitev na manjših grebenih, ki se priključujejo na osrednji gre­ben. Proti jugu sega območje urbanističnega načrta do obmo­čja Rogozniške doline, ki jo delno tudi vključuje.

(2) Razlogi za izdelavo urbanističnega načrta so zagotoviti pri­merno strokovno podlago za prihodnji prostorski razvoj ob­činskega središča, ki vključuje notranji razvoj in nekatere večje širitve, kot so dom starejših v Zasadih in novo proizvodno ob­močje v Janežovskem Vrhu.

(3) Koncepti prostorskega razvoja občinskega središča Destr­nik:

Z Urbanističnim načrtom občinskega središča Destrnik je opredeljena nadgraditev obstoječe urbanistične strukture na­selja glede kompletiranja naselja z manjkajočimi ali do sedaj nezadostno razvitimi dejavnostmi, novo organizacijo območij naselja po namenski rabi površin in njegovo širitev na nove površine ob obstoječih območjih naselja. Centralno območje naselja se organizira okoli starega jedra s cerkvijo, v osrednjem delu ob gasilskem domu in severneje ob razširitvi grebena ob tehnični trgovini. Stanovanjska območja se povzamejo po ob­stoječih, z zapolnitvijo prostih površin in vrzeli med obstoječi­mi stavbnimi zemljišči. Večja nova območja stanovanj so dom ostarelih v Zasadih in nove stanovanjske površine v južnem delu občinskega središča v Janežovskem Vrhu. Na skrajnem jugu, delno že na območju Rogozniške doline se načrtuje pro­izvodno območje.

2.3 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DO­BRA

22. člen

(zasnova omrežij javne gospodarske infrastrukture v občini)

(1) V zasnovi gospodarske javne infrastrukture so – upošteva­joč usmeritve prostorskega razvoja občine – prikazana vsa ob­stoječa infrastrukturna omrežja in objekti državnega in regio­nalnega pomena ter vsa pomembnejša obstoječa in načrtovana omrežja ter objekti lokalnega pomena, ki se jih dograjuje kot nadaljevanje obstoječih infrastrukturnih sistemov.

(2) Pri načrtovanju infrastrukturnih omrežij lokalnega pome­na se zagotovi taka umestitev, da se ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance kulturne in naravne dedišči­ne, hkrati pa se zagotovi njena prostorska integriteta.

2.3.1 Zasnova prometne infrastrukture

23. člen

(zasnova omrežja prometne infrastrukture)

(1) Javno cestnoprometno omrežje v občini sestavljajo regio­nalne državne ceste in kategorizirane občinske ceste. Gozdne in ceste za dostop na kmetijske površine niso javne ceste. V cestnoprometno omrežje se uvrščajo tudi javne površine, na­menjene mirujočemu prometu (javna parkirišča) v občinskem središču in drugje.

(2) Prioritetni cilj občine na področju razvoja cestnega omrež­ja je urediti dobre prometne povezave celotnega območja ob­čine. Uredi se konfliktne odseke cestnega omrežja, kjer pro­metnice znižujejo kakovost bivanja (slaba dostopnost pozimi in nizka stopnja prometne varnosti na gričevnatem delu obči­ne).

(3) V Janežovcih načrtujemo novo navezovalno cesto, ki bo povezala Terme Janežovci neposredno na regionalno cesto RI-229 južno od naselja Janežovci.

24. člen

(državne in občinske ceste)

(1) Občina je razvojno povezana z bližnjimi regionalnimi urba­nimi oz. gospodarskimi središči Ptuj, Lenart, Gornja Radgona in Maribor po regionalnih cestnoprometnih povezavah.

Na območju so tri regionalne državne ceste:

– RI-229, Ptuj–Rogoznica-Senarska–Lenart,

– RIII-745, Janežovci–Dolge Njive–Sp. Duplek,

– RIII-739, Janežovski Vrh–Destrnik–Gomilci.

(2) Občinsko središče Destrnik je po regionalni cesti RIII-739 Janežovski Vrh–Destrnik–Gomilci navezano na regionalno ce­sto RI-229 Ptuj–Rogoznica–Senarska–Lenart, na katero je na­vezano tudi vzhodno oskrbno središče Desenci. Južno lokalno središče Janežovci leži na stičišču regionalne ceste RI-229 z regionalno cesto RIII-745 Janežovci–Dolge Njive–Sp. Duplek, ob kateri leži tudi strnjeni del zahodnega oskrbnega središča Jiršovci.

(3) Na območjih strnjenih naselij in na nekaterih odsekih cest na območjih sanacije razpršene gradnje se zgradi nivojsko lo­čene pločnike ter druge prometne objekte (tržne ploščadi, av­tobusna postajališča, javna parkirišča ipd.).

(4) Lokalne občinske ceste, ki so navezane na regionalno ce­stno omrežje, povezujejo posamezna naselja med seboj in z ob­činskim središčem. Lokalne (občinske) ceste in javne poti se na kritičnih odsekih s premajhno stopnjo prometne varnosti ter z neustreznimi tehničnimi elementi postopoma posodobi. Prednostno se posodobi odseke lokalnih cest, ki omogočajo boljšo dostopnost do občinskega središča z vzhodnega dela občine preko grebenov Zg. Velovlek–Janežovski Vrh in Placar–Gomilci ter z gričevja zahodnega dela občine preko grebenov Jiršovci, Strmec pri Destrniku ter obeh grebenov Vintarovcev.

25. člen

(omrežje kolesarskih poti in omrežje pešpoti)

(1) Občina vzpodbuja razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti širšega območja

kot dodatno obliko ekološko naravnane turistične ponudbe. Čez območje občine ne poteka nobena od državnih kolesar­skih poti.

(2) V podporo razvoju mehkega turizma v občini se vse ob­činske ceste opredeli tudi kot lokalne kolesarske poti, ki se jih označi in kategorizira glede na težavnost. Ob državni cesti RIII-745, Janežovci–Dolge Njive–Sp. Duplek, se na odseku od Janežovc mimo Term Janežovci do novega vaškega središča v Jiršovcih zgradi od vozišča za motorni promet ločeno kolesar­sko stezo. Omrežje kolesarskih poti se stalno dopolnjuje in širi na vse občinske ceste.

26. člen

(jahalne poti)

Kot povezavo obstoječe dejavnosti konjereje in predvidenega turistično-rekreacijskega projekta Terme Janežovci se predvi­deva urejanje in sistematični razvoj od javnih cest ločenih ja­halnih poti na širšem območju občine, z izhodiščem v termal­nem kompleksu v Janežovcih in v Jiršovcih.

27. člen

(sistem javnega potniškega prometa)

(1) Edina oblika javnega potniškega prometa območja je avto­busni promet. Glavne povezave z javnim potniškim prometom potekajo v smeri Ptuja in proti Lenartu. Zaradi razpršene po­selitve in zahtevnih reliefnih pogojev na zahodnem delu ob­čine je vzpostavitev učinkovitega sistema javnega potniškega prometa problematična, zato se javni potniški promet na teh območjih razvija v odvisnosti od posodabljanja občinskih cest. Zaradi razpršene poselitve ima otežen dostop do javnega po­tniškega prometa znaten del prebivalstva.

(2) Linije avtobusnega javnega potniškega prometa skozi obči­no Destrnik so:

– Ptuj–Janežovci–Jiršovci–Destrnik–Gomilci–Trnovska vas–Vitomarci–Slavšina,

– Ptuj–Destrnik–Gomilci–Trnovska vas–Lenart,

– Jiršovci–Selce–Korena–Maribor,

– Ptuj–Zg. Velovlek–Levanjci–Svetinci–Trnovska vas in

– Ptuj–Placar–Drstelja–Grajena.

2.3.2 Zasnova elektronskih komunikacij

28. člen

(zasnova omrežij telekomunikacijske infrastrukture)

(1) Elektronska telekomunikacijska omrežja v občini so tele­fonsko omrežje, omrežje kabelske televizije in spletno omrež­je. Občina razvija telekomunikacijske sisteme upoštevaje so­dobne tehnično-tehnološke in organizacijske dosežke s ciljem zagotoviti enakomerno kakovost signala in dober dostop do telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine.

(2) Napeljave, naprave in objekte telekomunikacijskega omrež­ja se v prostoru v največji možni meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe koridorje, naprave in objekte, ob skrbi, da negativni vplivi na zdravje ljudi ter na okolje ne bodo prese­gali dovoljenih vrednosti.

2.3.3 Zasnova energetike in energetske infrastrukture

29. člen

(energetska infrastruktura)

(1) Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije:

– Spodbuja se raba obnovljivih virov energije, da se poveča njihov delež v energetski bilanci. Fosilna goriva se nadomešča s tehnološko in z gospodarsko primernimi obnovljivimi viri, predvsem z biomaso, lesno biomaso in sončno energijo.

– Na območju načrtujemo dve bioplinarni kot dopolnilno de­javnost na kmetiji.

– Naprave za zajem sončne energije (sončne elektrarne, zbiral­nike sončne toplote) se prednostno umešča na strehe javnih, stanovanjskih in gospodarskih objektov.

- Nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije za lastno uporabo ali kot dopolnil­no dejavnost na kmetiji je dovoljeno načrtovati tako, da:

- tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo,

- objekti in naprave energetskega sistema ne zasedajo površine, ki presega površino, zasedeno z objektom ali skupi­no objektov, ob katere se umeščajo.

– Geotermalno energijo se izkoristi v kompleksu Term Jane­žovci, kjer je uporaba termalne vode temelj dejavnosti in kot taka ekonomsko upravičena.

(2) Elektroenergetsko omrežje:

– Visokonapetostnih daljnovodov na območju občine ni in se jih tudi ne načrtuje.

– Razvoj elektroenergetskega omrežja v občini se usmerja v do­grajevanje distribucijskega omrežja na območjih širitve naselij in v obnavljanje obstoječih distribucijskih zmogljivosti s ciljem zagotavljanja enakomernih in stabilnih napetostnih razmer v vseh predelih občine. Z distribucijskim električnim omrežjem je oskrbljeno celotno območje občine. Napetostne razmere so dobre in stabilne.

– Zmanjšanje porabe električne energije se doseže z urbani­stičnim načrtovanjem energetsko varčnih kompleksov zazida­ve, s temu podrejeno arhitekturno zasnovo in oblikovanjem objektov ter z izvedbo ustreznih toplotnih izolacij ob sanacijah obstoječih stavb in z intenzivnim uvajanjem drugih varčeval­nih ukrepov.

(3) Oskrba s plinom:

– Na regionalno omrežje zemeljskega plina se občine zaradi oddaljenosti od koridorjev obstoječih transportnih plinovo­dov v bližnji prihodnosti ne naveže.

– Na južnem koncu glavnega grebena občinskega središča, pri osnovni šoli, je plinski rezervoar, od koder je ob cesti speljano lokalno plinovodno omrežje po grebenu naselja. Plinski rezer­voar se prestavi na novo lokacijo severno od pokopališča. Raz­vod se, glede na zanimanje, dograjuje do zapolnitve kapacitet rezervoarja.

– Male lokalne sisteme za oskrbo s plinom se predvideva na ce­lotnem območju občine, kjer se izkaže zadostni interes obča­nov, ekonomsko pa je to prav gotovo upravičeno v kompleksu Terme Janežovci in v obeh proizvodnih območjih.

(4) Geotermalna energija in toplovodno omrežje:

Na območju občine ni obstoječih omrežij za prenos toplote. Izkoriščanje geotermalne vode za ogrevanje ni predvideno, saj njena temperatura 32 0C ni zadostna. Možnost skupinskega ogrevanja z dogrevanjem termalne vode se obvezno preveri za območje javnih objektov v središčnem delu Destrnika (šola, kulturni dom, cerkev ipd.), za kompleks Terme Janežovci in za obe proizvodni območji.

2.3.4 Zasnova komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja

30. člen

(komunalna infrastruktura in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja)

(1) Oskrba s pitno vodo: Območje občine je v celoti oskrbljeno z vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Razvoj obstoječega vo­dovodnega omrežja je usmerjen v dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja s ciljem zagotavljanja zadostnih količin zdrave pitne vode vsakemu gospodinjstvu in drugim porabni­kom ter zagotavljanja zadostnega in stabilnega tlaka v omrežju. Na vodovodnem omrežju se izvede hidrante za zagotavljanje zadostnih količin gasilne vode za vsa poseljena območja ob­čine.

(2) Vodno gospodarstvo: Vodnogospodarske ureditve v občini so regulacije nekaterih odsekov potokov in hidromelioracije na nekaterih delih kmetijskih površin ob Pesnici in Rogozni­ci. Struga Pesnice je na območju občine regulirana po celotni dolžini, s čimer je izvedena določena stopnja zaščite pred po­plavljanjem kmetijskih površin. Ob njenem desnem bregu je urejen vzporedni melioracijski zbiralni kanal. Potok Rogoznica je reguliran le na manjšem odseku vzhodno od Janežovcev. Hi­dromelioracije so izvedene na ravninskih kmetijskih zemljiščih na obeh straneh reke Pesnice in na dveh območjih ob Rogoz­nici, v osrednjem delu doline med Drsteljo in Vintarovci ter del ob južnem robu občine med Janežovci in Placarjem. Novo hidromelioracijo, ki ni kmetijska, se načrtuje ob izgradnji pro­izvodnega območja Janežovski Vrh.

(3) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda: Na področju ravna­nja s komunalnimi odpadnimi vodami ter njihovega čiščenja v čistilnih napravah se skladno z izhodišči Strategije prostorske­ga razvoja Slovenije postopno gradi kanalizacijsko omrežje v območjih strnjenih naselij in v proizvodnih conah. Za čiščenje komunalnih odpadnih voda osrednjega dela občine se zgradi centralno čistilno napravo v komunalnem območju pri Jane­žovcih. Na posameznih območjih, ki jih na centralno čistilno napravo ni racionalno navezovati, pa se za čiščenje komunalne odpadne vode na ustreznih lokacijah zgradi manjše čistilne na­prave. Prioritetno se gradi sistem za zbiranje in čiščenja komu­nalnih odpadnih voda iz večjih strnjenih naselij. Na območju razpršene poselitve se predvideva gradnjo individualnih malih čistilnih naprav ali neprepustnih greznic na praznjenje.

(4) Ravnanje z odpadki: V občini je organizirano zbiranje ko­munalnih odpadkov ločeno po vrstah in odlaganje na regij­skem odlagališču Gajke na Ptuju. Zagotavlja se 100 % pokritost območja z javnim odvozom odpadkov. Biološko razgradljive odpadke se v največji možni meri kompostira individualno, preostale pa odvaža v regionalno odlagališče na Ptuj. V komu­nalnem območju Janežovci se zgradi zbirni center za ločeno zbiranje reciklažnih kosovnih odpadkov, ki se jih sproti odvaža v predelavo. V proizvodnem območjih na Drstelji in v komu­nalnem območju v Desencih se postavi zbiralnice za ločeno zbiranje trdnih komunalnih odpadkov (centri za ločeno zbi­ranje). Prioritetno se sanira obstoječa „divja“ odlagališča od­padkov na način, da se prepreči onesnaženje naravnih virov. Sanirane površine se nameni primarni rabi ali se jim opredeli ustrezno novo namembnost.

31. člen

(območja dopolnitev in obnove omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture)

Na območju celotne občine se ob širitvah naselij dograjuje in postopno obnavlja zgrajeno vodovodno in kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih voda. V strnjenih naseljih se vzporedno s komunalnim gradi tudi omrežje za od­vodnjo padavinskih voda s povoznih površin, vključno z objek­ti in napravami za njihovo prečiščevanje pred izpustom v po­nikanje ali vodotok. Cestno omrežje se postopno posodablja, kritične odseke pa rekonstruira s sodobnimi prometno-tehnič­nimi elementi. Zagotavlja se javni potniški promet z ustrezno dostopnostjo z vseh poseljenih območij občine do občinskega središča in v sosednja regionalna središča. Z gradnjo sodobne­ga omrežja elektronskih telekomunikacij se zagotovi primeren dostop do spleta na celotnem območju občine.

2.4 OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ IN Z NJIMI POVEZANA OBMOČJA RAZPRŠENE GRADNJE

32. člen

(določitev okvirnih območij naselij)

(1) Območja naselij se definirajo z mejami, povzetimi iz pro­storskih sestavin planov Občine Destrnik (ureditvena obmo­čja naselja), ki jih na nekaterih mestih uskladimo glede na de­jansko stanje in glede na načrtovane manjše širitve. Ta naselja so Janežovci, Placar, Svetinci, Levanjci in zahodni del Janežo­vskega Vrha

(2) Območje občinskega središča Destrnik se opredeli in pri­kaže v urbanističnem načrtu skupaj s širitvami naselja, ki ob­segajo manjše zapolnitve vrzeli in uskladitve z dejanskim sta­njem ter večjo širitev stavbnih zemljišč za dom za ostarele v Zasadih.

(3) Kot naselja se opredelijo gručasta jedra ter slemenske po­zidave v nizu sicer razloženih naselij oz. delov naselij Placar, Drstelja, Vintarovci, Ločki Vrh, Jiršovci in Dolič. Pri tem se upo­števa definicijo, ki izhaja iz Odloka o strategiji prostorskega ra­zvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v nadaljevanju SPRS), ki pravi, da naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanj­skih objektov. Gradnja se usmerja na obstoječa stavbna zemlji­šča, namenjena bivanju in opravljanju kmetijskih ter dopolnil­nih dejavnosti, če to ni možno, se jih usmerja ob rob obstoječih stavbnih zemljišč, pri čemer se nova stavbna zemljišča oprede­lijo znotraj oboda naselij (zapolnitve vrzeli). Kot stavbna ze­mljišča se opredelijo tudi že pozidana območja znotraj oboda naselij, ki so bila po dosedanji namenski rabi opredeljena kot kmetijska, če gre za zapolnitev vrzeli med obstoječimi stavbni­mi zemljišči, in če območje daje videz strnjenega naselja.

(4) Za večje širitve naselij, ki se priključijo naselju, se skladno s 36. členom Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave ob­činskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/2007, v nadaljevanju Pravilnik o OPN) izdela OPPN. Taka območja so :

– širitev občinskega središča na območju Zasadov (dom za ostarele),

– širitev naselja Vintarovci (zahodni greben) na severnem in jugovzhodnem delu,

– širitev naselja Placar (najsevernejši zaselek),

– širitev naselja Drstelja (vzhodno od obstoječe kompleksne stanovanjske gradnje),

– širitev naselja Janežovski Vrh (med območjem sanacije razpr­šene gradnje in načrtovano obrtno cono),

– širitev naselja za obrtno cono Janežovski Vrh (južno ob nase­lju Janežovski Vrh).

(5) Območja razpršene gradnje iz 28. člena Pravilnika o OPN, ki se jih priključi bližnjim naseljem in sanira kot dele teh nase­lij, ker so z njimi funkcionalno in oblikovno povezana, so: – območje južno od Janežovc (turistično-stanovanjsko naselje),

– območje jugovzhodno ob Janežovskem Vrhu (stanovanjsko naselje).

Navedena območja se ureja z občinskimi podrobnimi prostor­skimi načrti (OPPN).

(6) Kot novo naselje iz 29. člena Pravilnika o OPN se oprede­lijo:

– območje sanacije razpršene gradnje dolinskega dela razpr­šenega naselja Jiršovci ob regionalni cesti RIII-245, kot stano­vanjsko območje ter območje centralnih dejavnosti za oskrbo sosednjih območij razpršene poselitve Strmec pri Destrniku, Jiršovci in Gomila. Območja se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN).

(7) Posebna zaključena območja poselitve iz 30. člena Pravilni­ka o OPN niso predvidena.

(8) Ostala območja razpršene gradnje po 31. členu Pravilnika o OPN se komunalno sanira. Na teh območjih se ob objektih stavbnih zemljišč ne opredeljuje.

33. člen

(določitev okvirnih območij razpršene poselitve)

Območja razpršene poselitve so razložena naselja oz. zaledni deli vseh sicer strnjenih naselij v občini. Določena so na podla­gi naslednjih kriterijev prepoznavnosti prostora:

– poselitve nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzor­ca v krajini,

– pojava samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967.

2.5 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE

2.5.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

34. člen

(razvoj naselij z notranjim razvojem, s prenovo ali širitvijo)

(1) Naselja, ki se jih zapolnjuje znotraj obstoječih meja, so Sve­tinci, deloma Zasadi, Desenci Destrnik, Dolič, Vintarovci (del, ki leži znotraj občinskega središča, in del južneje), Janežovski Vrh, Janežovci in Placar.

(2) Kompleksne prenove se ne predvideva nikjer.

(3) Širitev naselij se predvideva v Destrniku, Janežovcih, delu Vintarovc (znotraj občinskega središča) in v Janežovskem Vrhu.

35. člen

(razvoj dejavnosti po naseljih)

(1) V naselja se dejavnosti umešča glede na rang in predviden razvoj naselja. V občinskem središču Destrnik je razmestitev dejavnosti opredeljena z urbanističnim načrtom. Centralne de­javnosti se usmerja v središčne dele naselja (uprava, osnovna oskrba, kultura) in na dele posameznih območjih večjih raz­širitev (osnovna oskrba, šport). V pretežnem delu se širi ob­močja stanovanj, območja za šport in rekreacijo ter območja urejenega zelenja.

(2) V vseh naseljih se uredi javne površine, okoli katerih se namešča dejavnosti osnovne oskrbe za obstoječa stanovanjska območja in njihova zaledja (morebitne družbene, trgovske ter gostinske dejavnosti, avtobusno postajališče).

(3) Proizvodne dejavnosti se usmerja v novo proizvodno ob­močje v Janežovskem Vrhu. Obstoječe proizvodno območje v Drstelji je enovita ureditev režijskega obrata občinskega komu­nalnega podjetja. Dodatne dejavnosti in širitve območja niso predvidene.

(4) Objekte za intenzivno kmetijsko pridelavo se usmerja ob robove strnjenih stanovanjskih območij.

(5) Komunalno območje je opredeljeno vzhodno od Janežov­cev. V Desencih in na Drstelji se umesti manjša zbirna centra za ločeno zbrane kosovne odpadke.

(6) Turistično območje Terme Janežovci je opredeljeno za­hodno od naselja Janežovci. V Jiršovcih se predvideva manjše turistično območje s hotelom in spremljajočimi dejavnostmi (jahanje, hotel za male živali).

(7) Športno območje za športe z žogo se uredi ob proizvo­dnem območju v bližini naselja Drstelja.

(8) V ostalih naseljih prevladuje stanovanjska in kmetijska funkcija. Na nekaterih kmečkih domačijah je dopolnilna de­javnost kmečki turizem pa tudi servisna obrt. Na dveh kmeti­jah na območju razpršene poselitve v Doliču in v Levanjcih se zgradi obrat za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (bioplin).

36. člen

(usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje, ki jo vključujemo v naselja ter na območjih novih naselij)

(1) Območja razpršene gradnje vključujemo v naselja, če so z njimi oblikovno in funkcionalno povezana tako, da se jih lahko obdeluje kot enotno naselje (28. člen Pravilnika o OPN).

(2) Nova naselja (29. člen Pravilnika o OPN) se ureja z najve­čjim možnim upoštevanjem avtohtonega urbanističnega vzor­ca območja, glede na v njih predvidene programe in dejavno­sti.

37. člen

(usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpr­šene poselitve)

Poselitev na območjih razpršene poselitve se ohranja z načr­tovanjem obnove in prenove zakonito zgrajenih stavb. Nove posege v prostor se dopušča le, če neposredno služijo:

- kmetijski in gozdarski proizvodnji,

- bivanju, če gre za stanovanjski objekt za naslednika kmetije oz. mladega gospodarja kmetije,

- turistični dejavnosti,

- opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb ali če so na­menjeni

- splošni rabi,

- varstvu okolja,

- ohranjanju narave,

- ohranjanju kulturne dediščine,

- ohranjanju prepoznavnih značilnosti krajine,

- športu in rekreaciji,

- rabi naravnih dobrin in

- sanaciji opuščenih območij izkoriščanja ter

- obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

38. člen

(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

Z urbanističnim oblikovanjem naselij v občini Destrnik se sledi sledečim načelom:

– ohranjati in revitalizirati stara jedra naselij ali ustvariti nova, vključno z novimi prostorskimi dominantami,

– jasno opredeljevati in zaokroževati območja posameznih na­menskih rab prostora,

– načrtovati jasno in dobro propustno cestnoprometno omrež­je z ločenimi koridorji za pešce in kolesarje ter z zadostnimi javnimi parkirnimi površinami in zagotoviti površine in objek­te za postajališča javnega potniškega prometa,

– v strnjenih stanovanjskih območjih načrtovati rekonstrukcijo in novogradnjo cest z vsaj enostranskim pločnikom, kolesarsko stezo ter z infrastrukturnim koridorjem,

– načrtovati rekonstrukcije in novogradnje objektov ter naprav energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture naselij, na območjih naselij z omrežji v podzemni izvedbi,

– v centralnih območjih naselij predvideti javne proste tržne površine (ploščadi),

– razviti zadostno osnovno oskrbo in druge centralne dejav­nosti,

– v proizvodnih območjih predvideti zadostne površine za parkiranje obiskovalcev in zaposlenih, ureditve za odvajanje in prečiščevanje odplak ter vse razpoložljive površine ozeleniti,

– stanovanjska območja načrtovati ob skrbi za kakovostne, zdrave in urejene bivalne pogoje,

– v naseljih ohranjati ali uvajati večplastne, pestre sisteme ur­banega zelenja ter ohranjati značilne naravne zelene okvirje naselij.

39. člen

(naselja, za katera se izvaja celovita prenova)

Celovite prenove se v občini Destrnik ne predvideva. Neustre­zne funkcionalne in tehnične razmere v nekaterih naseljih se izboljša s postopno obnovo posameznih objektov, s katero se opredeli tudi namestitev manjkajočih centralnih dejavnosti. Ob objektih z javnimi dejavnostmi se opredeli ustrezno število javnih parkirnih mest ali ustrezno velika javna parkirišča.

2.5.2 Usmeritve za razvoj v krajini

40. člen

(razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na

naravne vire)

(1) Kmetijstvo: Ponovno se obudi nekoč tradicionalno sadjar­stvo, predvsem gojenje znamenitih starih sort slovenjegoriških  jabolk. Negativen vpliv intenzivnega kmetovanja, ki se izvaja na območju Pesniške doline in na njenem obrobju ter na ravni­ni ob Rogoznici, se omilili z načrtovanjem kmetijske dejavnosti na način, ki upošteva varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske pestrosti:

– spodbuja se naravnim danostim prilagojene in naravi prija­zne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pri­delava),

– spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (kmeč­ki turizem, pridobivanje energije iz obnovljivih virov) na na­čin, da se okolja ne obremenjuje prekomerno in da dejavnosti niso moteče za lokalne prebivalce,

– spodbuja se sanacijo in ponovno rabo degradiranih kmetij­skih površin ob upoštevanju ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti,

– na večjih kmetijskih zemljiščih se ohranja ali ponovno vzpo­stavlja omejke, živice, gozdne otoke in obvodno grmovno ter drevesno zarast,

– kmetijske dejavnosti ob vodotokih se izvaja na način, da se dosledno upošteva omejitve na priobalnem zemljišču.

Zahodno od lokalnih cest LC 060091 in RI-229, ob območju Term Janežovci, opredeljenem kot turistično območje, je ob­močje ekstenzivnega – sonaravnega in ekološkega kmetijstva. Turistične in dopolnilne dejavnosti se usklajuje s kmetijstvom tako, da ne se ne moti nobene dejavnosti. To območje je ne­posredno vplivno območje predvidene visokokakovostne tu­ristične ponudbe, zato se na gornjem delu rogozniške ravnine umesti dopolnilne, hotelske, športne in rekreacijske dejavno­sti. Hkrati se vzpodbuja tiste kmetijske panoge, ki jih je mogo­če vključevati v turistično ponudbo.

(2) Gozdarstvo: Vzpodbuja se sonaravno gospodarjenje z goz­dovi in ohranjanje gozdnih površin v sedanjem obsegu. Gozdo­vi v širši okolici turističnih območij dobijo dodatno sociološko pa tudi pomembno ekološko funkcijo.

(3) Vode: Največja vodna površina je reka Pesnica (vodotok 1. reda), ki je reguliran vodotok med njivskimi kmetijskimi po­vršinami. Ostali vodotoki so 2. razreda, vsi z naravnimi struga­mi. Umetne vodne površine se izvede z zalitjem opuščenega glinokopa pri Janežovcih in s ponovno ureditvijo zaporednih ribnikov med Janežovci in Drsteljo. Te vodne površine se na­meni gospodarski in turistično-rekreacijski rabi. Pri načrto­vanju prostorskih ureditev na območju voda in na obvodnih zemljiščih se zagotavlja varstvo naravnih vrednot ter biotske raznovrstnosti s sledečimi ukrepi:

– obsega poplavnih in odtočnih režimov se ne spreminja, ko pa je to nujno, se zagotovi ustrezno nadomestitev razlivnih po­vršin,

– rokave, mrtvice in vlažne depresije se ohranja,

– vodno infrastrukturo se načrtuje tako, da se ohranja naravne procese na vodnih površinah in na vplivnih območjih voda,

– regulirane vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obno­vo naravnih procesov ali izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje,

– onesnaževanje voda se preprečuje z ustreznimi prostorskimi ali tehničnimi rešitvami, onesnažene vodotoke ali njihove dele pa se ustrezno sanira.

(4) Turistična in rekreacijska območja: Kot območje turistično-rekreacijske rabe se opredeli zahodni del občine. V to območje se umešča dejavnosti mehkega turizma v povezavi s termami. Te so rekreacija v naravnem okolju, pohodništvo, sprehodi, ko­lesarjenje, jahanje, ter dislocirane gostinske dejavnosti s spalni­mi kapacitetami, turistične dejavnosti na kmetijah ipd. Inten­zivne turistične dejavnosti se razvija na območju načrtovanih Term Janežovci, za katere je izvedena presoja vplivov na okolje in so že umeščene v dosedanje prostorske dokumente občine. V bližini se v tem planskem obdobju uredi zaporedne ribnike na Drstelji, ki se jih uredi tudi za rekreacijo obiskovalcev term in občanov. Turistično ponudbo se dopolni s turističnim ob­močjem Jiršovci, kjer se uredi gostinske in nočitvene zmoglji­vosti, hotel za male živali in objekte za konjski šport. Spodbuja se oblike t. i. mehkega turizma tudi v ostalih predelih občine, naveže pa se jih na lokalno tradicijo, pestro kulturno krajino s kulturno dediščino in z ohranjeno naravo, pri čemer se upo­števa naslednje usmeritve:

– pri načrtovanju območij za turizem in rekreacijo se ne ovira primarnih dejavnosti ter zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti,

– spodbuja se razvoj sonaravnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo, jahanje) in dejavnosti, ki upoštevajo naravne da­nosti,

– v območju z naravnimi kakovostmi se načrtuje le prilagoje­ne, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju. Turistično in rekreacijsko infrastrukturo se praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih, le izjemoma izven njih,

– naravne vrednote se vključuje v turistično ponudbo z upo­števanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi za varstvo narave in z ureditvijo ustrezne, le vsebini naravne vrednote prilagojene infrastrukture (označevalne in opisne table, steze, lesene brvi in lesene varovalne ograje).

(5) Komunalna območja: Komunalna območja in ureditve se umešča izven naselij oz. ob njihov rob. To so centralna čistilna naprava pri Janežovcih, manjše čistilne naprave za posamezna strnjena naselja, trije centri za ločeno zbiranje reciklažnih od­padkov – v komunalnem območju Janežovci, v Desencih in v proizvodnem območju Drstelja ter ekološki otoki na celotnem območju občine. T. i. divja odlagališča se sanira in površine vrne v primarno rabo ali se jim nameni nova ustrezna raba.

41. člen

(območja ohranjanja in razvoja prepoznavnih

kakovosti prostora)

(1) Kot posebne vrednote se varuje območja vrednejših delov krajine, ki so zaradi svojih posebnosti ali enkratnosti zavarova­na s posebnimi predpisi kot pomembna naravna dediščina. To so varovane naravne vrednote, ekološko pomembna območja in območje Natura 2000.

(2) Ustvarjene krajinske, urbanistične in arhitekturne značil­nosti, varovane po predpisih s področja varstva kulturne de­diščine, so jedro starega Destrnika okoli cerkve, ki je krajinska prostorska dominanta širšega območja, vinogradi pod greben­sko obcestno zazidavo in vse enote kulturne dediščine v ob­čini.

(3) Poseljeni del občine ima vse značilnosti kulturne krajine, za katero je značilna slemenska poselitev.

(4) Pri usmerjanju nove poselitve se praviloma upošteva tradi­cionalni urbanistični vzorec. V primerih umestitve specifičnih in za širši prostor pomembnih prostorskih ureditev (dom za ostarele v Zasadih, proizvodno območje v Janežovskem Vrhu) se urbanistični vzorec prilagodi namenu ter potrebam. Obli­kovanje prostora in objektov se v tem primeru podreja obsto­ječemu okolju – ne sme prevladati nad obstoječo kulturno krajino.

(5) Oblikovanje objektov naj v največji meri upošteva tradici­onalne značilnosti oblikovanja objektov tega okolja (slovenje­goriška arhitektura)

42. člen

(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre­čami ter območja zaščite in reševanja)

(1) Poplavna območja v občini so evidentirana le ob strugi Pesnice, pojavljajo pa se tudi izredne hudourniške poplave ob potoku Rogoznica, za katere pa ni uradne evidence. V ta obmo­čja se poselitve ne usmerja.

(2) Vodovarstvena območja z oznako VVO III se pojavljajo na celotnem območju občine, zanje pa veljajo omejitve in pogoji gradnje, opredeljeni z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007).

(3) Potencialno plazljiva območja, pretežno usadna, so vsi str­mejši predeli občine. Poselitev usmerjamo skladno s tradicio­nalnim vzorcem na slemena, kjer je bistveno manjša nevarnost plazenja.

(4) Območje občine spada v VII. stopnjo potresne nevarno­sti po MCS lestvici. Potresni pospešek je 0,125 (g). Objekte se gradi protipotresno, v skladu s pogoji za gradnjo na območju VII. stopnje potresne nevarnosti z navedenim projektnim po­speškom.

(5) Za primer agresije ali velikih naravnih nesreč se zagotovi površine za pokop večjega števila žrtev vzhodno od obstoje­čega pokopališča v Destrniku. Ruševine se odlaga na območju režijskega obrata občinskega komunalnega podjetja v enoti urejanja prostora Dr2. Če to ne zadošča, se uporabi obmo­čje sosednjega rekreacijskega območja v enoti urejanja Dr3. Ob množičnem poginu živali se kadavre zbira in pokopava ne­posredno ob večjih živinorejskih obratih, manjše količine pa se ob upoštevanju sanitarnih predpisov zbira v komunalnem območju Janežovci, od tod pa odvaža v kafilerijo na Ptuju. Ob­močja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev so večje javne površine in prostori javnih objektov, prednostno Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas, Volkmerjevega doma kul­ture, gasilskih domov Destrnik in Desenci, lovskega doma Dr­stelja ter turističnega doma Destrnik. Zbirna mesta za delitev pomoči so vsi primerni javni objekti v občini, prednostno pa kulturna dvorana Destrnik, župnišče župnije sv. Urbana ter ga­silska doma v Destrniku in Desencih.

(6) Dela Pesniške in Rogozniške doline sta po podatkih s hi­drogeološke karte Slovenije obsežna vodonosnika z nivojem podtalnice tik pod površjem. Območji obeh vodonosnikov sta območji, ki ju potencialno ogroža visoka podtalnica. Na ta območja se poselitve ne usmerja.

(7) Na območju občine ni posebnih požarno ogroženih ob­močij. V Destrniku in Desencih delujeta prostovoljni gasilski društvi Destrnik in Desenci, ki razpolagata z običajno opremo za intervencijo, tj. za gašenje lokalnih požarov. Na celotnem območju občine je zgrajeno vodovodno omrežje z zadostno kapaciteto za zagotovitev zadostnih količin vode za gašenje požarov ter s stalnim tlakom najmanj 3 bare. Omrežje je opre­mljeno s hidranti. Javno cestno omrežje je speljano do vseh javnih, stanovanjskih in proizvodnih objektov. Na prometnih površinah ob objektih so zadostne površine za delo gasilcev, policije, reševalcev in komunalnih delavcev.

43. člen

(območja in objekti za potrebe obrambe)

Na območju občine ni posebnih območij in objektov za potre­be obrambe. Površine in ukrepi za primer agresije ali velikih naravnih nesreč so opredeljeni v 5. odstavku predhodnega čle­na (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter območja za zaščito in reševanje).

2.5.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

44. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1) Stavbna zemljišča: Stavbna zemljišča za stanovanja ter jav­ne, proizvodne in turistično- rekreacijske objekte se predno­stno opredeljuje v strnjenih naseljih. Izven strnjenih naselij se stavbna zemljišča izjemoma opredeli le ob upoštevanju pogo­jev, določenih znotraj območij zaščitnih režimov ter plazljivih in poplavnih območij. Na območjih razpršene poselitve se – razen za ureditve, navedene v 37. členu tega odloka, stavbnih zemljišč ne opredeljuje.

(2) Kmetijska zemljišča: Kmetijska zemljišča se v največji mo­žni meri ohranja za proizvodnjo hrane. Prednostno se varuje večje strnjene komplekse, kjer je mogoča intenzivna pridelava hrane. Vzpodbuja se ohranjanje tradicionalnih kultur, kot so vinogradništvo, sadjarstvo in pašna živinoreja (govedo, drob­nica, prašiči ter perutnina). S sistemskimi rešitvami, ki jih omogoča Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 v drugi in tretji osi (ohranjanje kmetovanja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter spodbuja­nje uvajanja dopolnilnih nekmetijskih dejavnosti v podežel­ska gospodarstva), se dodatno zmanjšuje izseljevanje avtohto­nih prebivalcev in opuščanje kmetovanja ter s tem zaraščanje kmetijskih površin.

(3) Gozdna zemljišča: Gozdna zemljišča imajo poudarjeno le­sno proizvodno funkcijo in so vir surovin. Gozdovi imajo tudi pomembno ekološko in sociološko vlogo, ki se vzdržuje in ohranja. Varovani gozdovi in gozdovi s posebnim namenom so v občini zastopani v neznatnem obsegu.

(4) Vodna zemljišča: Območja obstoječih vodnih zemljišč se ohranja v mejah predhodnega prostorskega plana občine, po­veča pa se jih z ribniki pri Drstelji.

(5) Naravna dediščina: Kot pomembno naravno dediščino se varuje gozdne in druge zavarovane naravne sestoje, značilno jelševo obrast potokov ter osamele grmovne in drevesne sesto­je med kmetijskimi površinami. Poplavnost ravnine ob sicer regulirani Pesnici se zmanjša s čiščenjem strug reke in odvo­dnih kanalov ter z vzdrževanjem varovalnih nasipov. Naravne­ga poteka nereguliranih strug vodotokov se ne spreminja.

(6) Kulturna krajina: Ohranja se tipično podobo kulturne kraji­ne južnih Slovenskih goric, ki jo sestavljajo značilni urbanistič­ni vzorci, predvsem strnjeno slemensko poselitev in prečno zaporedje cesta–stavbno zemljišče–vinograd–sadovnjak–pa­šnik–gozd–potok in razpršeno pobočno poselitev, značilne skupine stavb ter arhitekturo avtohtonih samotnih kmetij, vi­ničarij in pomožnih kmetijskih objektov, značilno parcelacijo naselij ter značilno parcelacijo gričevnatega dela občine ter ravninskega dela občine s poljedelskimi kulturami ob Pesnici in Rogoznici.

(7) Zagotavlja se pogoje za nadaljnji soobstoj bogate avtohtone naravne favne in flore celotnega območja občine. V največji možni meri se ohranja tradicionalno okolje ob naseljih, kar se doseže s sonaravnimi oblikami kmetovanja, z vzdrževanjem kulturne krajine podeželja, ohranjanjem pestrosti gozdnih sestojev ter z ohranjanjem sprejemljivega obsega mokrišč in poplavnih predelov ob Pesnici, Rogoznici ter ob naravnih stru­gah drugih vodotokov. Ohranja se avtohtono obrast vodnih površin, mejice, osamelo grmovje in drevesa.

2.5.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih po­gojev

45. člen

(vrste PIP)

(1) Območje občine se ureja po enotah urejanja prostora (EUP) s sledečimi vrstami PIP:

glede

– namembnosti površin in objektov,

– lege objektov,

– velikosti objektov,

– oblikovanja objektov,

– parcelacije,

– priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

– celostnega ohranjanja kulturne dediščine, narave, varstva okolja in naravnih dobrin,

– varovanja zdravja ljudi,

– varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb ter

– območij, za katera so predvideni občinski podrobni prostor­ski načrti.

(2) S prostorskimi ureditvenimi pogoji se zagotavlja ohranitev avtohtonih urbanističnih vzorcev na grebenih in vzdrževanje kulturne krajine, razvojno dinamično, zdravo in človeku ter naravi prijazno okolje, v katerem se omogoči tako nove razvoj­ne programe kot tradicionalno kmetijsko proizvodnjo, oboje ob ohranjanju ugodnih pogojev za soobstoj človeka ter divje favne in flore območja.

3 IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NA­ČRTA

3.1 DOLOČITEV ENOT UREJANJA PROSTORA

46. člen

(enote urejanja prostora)

(1) Enote urejanja prostora so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora, ob upoštevanju režimov s področja varstva okolja in varstva ljudi, ohranjanja narave in kulturne dediščine, upoštevanju omejitev, povezanih z gospo­darsko javno infrastrukturo, ter na osnovi pretežne namenske rabe.

(2) Enote urejanja prostora so opredeljene za strnjena nase­lja, zaselke in za dele naselij Destrnik, Desenci, Dolič, Gomila, Gomilci, Vintarovci, Drstelja, Janežovci, Jiršovci, Janežovski Vrh, Levanjci, Ločki Vrh, Placar, Svetinci in Zasadi ter za proizvodna območja, turistični območji Janežovci in Jiršovci, območji bioplinarn, območji ribnikov Drstelja, komunalno območje Janežovci, območja režimov ter območja krajine.

(3) Za vsako enoto urejanja prostora so določeni osnovna in podrobna namenska raba ter prostorski izvedbeni pogoji.

3.2 OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA

47. člen

(območja namenske rabe prostora)

Namenska raba prostora je ob upoštevanju področnih predpisov določena in prikazana glede na predvideno rabo v skladu z izhodišči iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in se deli na:

(1) Območja stavbnih zemljišč:

– Območja stanovanj:

SS – stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti ali z njimi,

SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi

dejavnostmi in bivanju,

SB – površine stanovanj za posebne namene (dom ostarelih);

– Območja centralnih dejavnosti:

CU – območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje,

CD – druga območja centralnih dejavnost, kjer prevladuje določena dejavnost razen stanovanj;

– Območja proizvodnih dejavnosti:

IG – gospodarske cone, namenjene proizvodnim, obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in spremlja­jočim dejavnostim,

IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in s kmetijskimi stavbami za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali;

– Posebna območja:

BT – površine za turizem, namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za

turistično ponudbo ter nastanitev;

– Območja zelenih površin:

ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem,

ZD – druge urejene zelene površine, npr. zaščitni pasovi in vedutno varovanje,

ZK – površine pokopališč;

– Območja prometne infrastrukture:

PC – površine cest;

PO – ostale prometne površine;

– Območja okoljske infrastrukture:

O – površine, namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja

čiščenja odpadnih voda, oskrbe z vodo ter ravnanja z odpadki;

– Območja energetske infrastrukture:

E – površine, namenjene za izvajanje dejavnosti s področja energetike;

– Območja razpršene poselitve:

A – površine samotnih kmetij, zaselkov in razloženih naselij;

– Območja razpršene gradnje: zemljišče pod stavbami izven območja stavbnih zemljišč kot informacija o dejanskem stanju.

(2) Območja kmetijskih zemljišč:

K1 – najboljša kmetijska zemljišča,

K2 – druga kmetijska zemljišča.

(3) Območja gozdnih zemljišč:

G – gozdna zemljišča.

(4) Območja voda:

VC – celinske vode.

3.3 DOPUSTNA IZRABA PROSTORA

48. člen

(dopustna izraba prostora)

Na območjih nekaterih stavbnih zemljišč so glede na stavbno tipologijo določene:

– dopustna izraba stavbne parcele kot faktor izrabe – Fiz, ki je največje dovoljeno razmerje med bruto etažnimi površinami stavb na parceli in površino stavbne parcele, s katerim se regulira velikost ter etažnost stavb,

– dopustna pozidanost stavbnih parcel – Fz, ki je največje dovoljeno razmerje med površinami pod vsemi objekti in površino stavbne parcele, s katerim se regulira gostoto pozidave.

49. člen

(pregled enot urejanja prostora v občini)

KD – zavarovana kulturna dediščina

VVO – Vodovarstvena območja z oznako VVO III, Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptuj­skega polja (Uradni list RS, št. 59/2007)

3.4 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

50. člen

(določila prostorskih izvedbenih pogojev, PIP)

(1) Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v naseljih določajo:

- namembnost in vrsto posegov v prostor,

- lego, velikost in oblikovanje objektov,

- merila za parcelacijo,

- priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

- ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin,

- varovanje zdravja ljudi,

- varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambne potrebe in

- dopustne posege na območjih predvidenih občinskih po­drobnih prostorskih načrtov.

(2) V vseh enotah urejanja prostora so na stavbnih zemljiščih, če za posamezno območje podrobne namenske rabe v posa­mezni enoti urejanja prostora ni drugače določeno, dopustni naslednji posegi:

- gradnja novih objektov, prizidava, nadzidava, rekonstrukcija in odstranitev objektov,

- sprememba namembnosti celote ali delov objektov,

- vzdrževanje objektov,

- gradnja in postavitev enostavnih objektov. Za enostavne objekte se v tem odloku šteje nezahtevne in enostavne objek­te, kot so določeni v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtev­nost (Uradni list RS, št. 37/08).

(3) Izven stavbnih zemljišč, na območjih razpršene gradnje, so, če za posamezno območje podrobne namenske rabe ni druga­če določeno, dopustni naslednji posegi:

- na zemljiščih pod stavbo izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo vzdrževanje objekta,

- gradnja gospodarske javne infrastrukture pod pogoji, ki jih določa ta prostorski akt,

- gradnja in postavitev enostavnih ter nezahtevnih objektov pod pogoji, ki jih določa ta prostorski akt.

(4) V objekte kulturne dediščine se posega skladno z 58. čle­nom tega odloka. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena velja v območjih, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, da se v primeru neskladja poseb­nih prostorskih izvedbenih pogojev za posamezno EUP s pro­storskimi izvedbenimi pogoji za varstvo kulturne dediščine obvezno upošteva prostorske izvedbene pogoje varstva kultur­ne dediščine.

(5 ) Vodovarstvena območja z oznako VVO III se pojavljajo na celotnem območju občine, zanje pa veljajo omejitve in pogoji gradnje, opredeljeni z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007).

3.5 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI V OBMOČJIH NA­SELIJ

3.5.1 Prostorski izvedbeni pogoji za območja stanovanj v EUP

D1, D3, D4, D5, D6, D8, D15, D16

51. člen

(PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor)

(1) Območja stanovanj z oznako podrobne namenske rabe SS so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. Vanje se lahko umeščajo spremljajoče dejavnosti, kadar:

– so namenjene oskrbi prebivalcev predmetnih območij,

– s svojim delovanjem ne povzročajo hrupa, onesnaženja zra­ka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja,

– se zanje lahko zagotovijo ustrezne površine za mirujoči pro­met.

V območja stanovanj se tako lahko umestijo dejavnosti social­nega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužno-obr­tne, gostinske, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in ki prispevajo k racionalnejši izra­bi površin.

(2) Dopustno je graditi:

- enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe,

- gostinske stavbe,

- upravne in pisarniške stavbe,

- trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez ben­cinskih servisov),

- stavbe splošnega družbenega pomena,

- druge nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti,

- inženirske objekte kot regionalne, lokalne in nekategorizira­ne ceste in javne poti, cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode ter druge gradbene inženirske objekte za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška ter druga javna igri­šča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni del ceste, zelenice in druge urejene zelene površine),

- enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namen­sko rabo določeni v Prilogah 1 in 2.

(3) Pri načrtovanju in graditvi enostavnih objektov v poselitve­nem območju se upošteva, da se:

– v okviru ene gradbene parcele lahko umesti več različnih enostavnih objektov le ob pogoju, da se njihovo umestitev in oblikovanje načrtuje enotno;

– na območju, kjer je stal začasni objekt, vzpostavi prvotno sta­nje.

(4) Območja stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namen­ske rabe CU so namenjena centralnim dejavnostim v območju historičnega in novega jedra naselja Destrnik, kjer se preple­tajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdra­vstvene, varstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje. Dejavnosti se meša vertikalno (po nadstropjih) in horizontalno.

(5) Dopustno je graditi:

- gostinske stavbe,

- upravne in pisarniške stavbe,

- trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez ben­cinskih servisov),

- stavbe splošnega družbenega pomena,

- druge nestanovanjske stavbe, ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti,

- inženirske objekte, kot regionalne, lokalne in nekategorizira­ne ceste in javne poti, cevovode, komunikacijska omrežja ter elektroenergetske vode, gradbene inženirske objekte za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška ter druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni del ceste, zelenice in druge urejene zelene površine),

- enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namen­sko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.

(6) Območja stavbnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe CD so namenjena drugim centralnim dejavnostim, kjer prevladujejo določene centralne dejavnosti nad stanovanji. V enoti urejanja prostora D3 je prevladujoča dejavnost osnovna oskrba lokalnega prebivalstva, kjer mora delež navedenih de­javnosti, glede na bruto etažno površino posamezne stavbe, znašati vsaj 50 %. V EUP D15 so prevladujoče izobraževanje in poslovno-storitvene dejavnosti. Delež navedenih dejavnosti mora, glede na bruto etažno površino posamezne stavbe, zna­šati vsaj 50 %.

(7) Na območjih z oznako podrobne namenske rabe CD je dopustno rekonstruirati obstoječe objekte, nove objekte pa je dopustno graditi ob pogoju, da je centralnim dejavnostim na­menjenih vsaj 50 % bruto etažne površine posamezne stavbe.

(8) Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki ležijo zno­traj naselij, veljajo enaki pogoji kot za območja z enako namen­sko rabo zunaj naselij.

(9) Območja drugih zelenih površin z oznako podrobne na­menske rabe ZD v EUP D1 in D4 so namenjena vedutnemu varovanju. Ohranjajo se vinogradniški zasadi. Dopušča se gra­dnja gospodarske javne infrastrukture občinskega pomena ter enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namen­sko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.

52. člen

(PIP glede lege objektov)

(1) Odmiki objektov, tj. tlorisne projekcije njihovih najbolj izpostavljenih delov (napušč, balkon, fasada ...) od sosednjih parcelnih mej, so najmanj 4 m. Odmiki so lahko manjši ob pi­snem soglasju soseda in ob zagotovitvi varne dovozne poti, intervencijskega dostopa ter ob izpolnitvi požarnih (najmanj 8 m med fasadami objektov z odprtinami) in higiensko sanitar­ nih pogojev ter najmanj dvournega dnevnega osončenja dnev­nih bivalnih prostorov. Medsosedske ograje in oporne zidove se gradi 0,5 m do meje, s pisnim soglasjem soseda tudi osno na parcelno mejo. Lastnik gradi desno medsosedsko ograjo, gledano s cestne strani. Talne ureditve (tlake) se gradi tudi do parcelne meje.

(2) Odmiki objektov od cestnega telesa javnih cest so najmanj 5 m oz. v skladu s predpisi glede na kategorijo ceste. Odstopanje je možno le ob pisnem soglasju upravljavca ceste. Za postavi­tve ograj ob javnih cestah se pridobi soglasje upravljavca ceste, ki določi ustrezne odmike in višine glede polja preglednosti.

(3) Odmiki objektov od gozdnega zemljišča so najmanj 20 m, objektov na ravni zemljišča pa najmanj 1 m. Odstopanje je mo­žno le ob pisnem soglasju Zavoda za gozdove Slovenije.

(4) V strnjenih delih naselij se z razmestitvijo novih objektov tvori ulice.

(5) Orientacija objektov v strminah je vzporedno ali pravoko­tno na plastnice, na ravninah pa vzporedno ali pravokotno na prometnice. Orientacija objektov je lahko drugačna, če je to utemeljeno z zahtevami glede osončenosti, razglednosti iz par­cele ali s funkcionalnimi zahtevami, če se ne ovira prometa ali vzdrževanja ceste.

(6) Stavbno parcelo se ureja brez motilnih vplivov na sosednje parcele. Meteorna voda s parcele ne sme motiti bivanja sose­dov ali ogrožati njihovega zemljišča. Ograjnih vrat se ne odpira izven parcel. Drevesa se sadi z odmikom, da krošnje ne prese­žejo parcelnih mej, žive meje pa na 1,80 m višine.

(7) Cerkev sv. Urbana v enoti urejanja prostora D4 je del varo­vane sakralne stavbne dediščine. Razen objekta se varuje tudi njeno vplivno območje. V varovanem vplivnem območju dolo­ča vrsto dovoljenih posegov in pogoje gradnje pristojna služba Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

53. člen

(PIP glede velikosti objektov)

(1) Na območjih stavbnih zemljišč za centralne dejavnosti z oznako podrobne namenske rabe CU je največja višina novih objektov štiri etaže nad urejenim terenom (P + 2 + M ali P + 1 + M). V mansardi, kot četrti etaži nad terenom, se kapnih leg ne podzida. Glede kleti se upošteva pogoje iz drugega odstavka tega člena.

(2) Na območjih podrobne namenske rabe SS je največja nad­zemna etažnost enostanovanjskih objektov P + 1 + M (pritli­čje, nadstropje in mansarda). Stanovanjska mansarda, kot tretja bivalna etaža nad terenom, je brez podzidave kapnih leg. Po­samezna etaža ne sme presegati višine 3 metre. Dopustna je gradnja kleti, če oblikovanost terena to omogoča. Na območjih z visoko podtalnico in na poplavnih območjih se kleti ne gra­di. Na ravninah je kota pritličja pri objektih s kletjo največ 1 m nad urejenim terenom. Na strmini je klet vsaj na eni strani v celoti vkopana (do višine stropa).

(3) V vplivnem območju cerkve Sv. Urbana v enoti urejanja prostora D4 se posege, ki spreminjajo višinske in tlorisne gaba­rite obstoječih objektov, izvaja na podlagi pogojev, ki jih določi pristojna služba Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(4) Največja pozidanost stavbne parcele je določena s faktor­jem pozidanosti (Fz), ki je:

 (5) Največja izkoriščenost stavbne parcele je določena s faktor­jem izrabe (Fiz), ki je:

54. člen

(PIP glede oblikovanja)

(1) Na območjih podrobne namenske rabe z oznako SS se gradbene mase novih objektov načrtuje v sorazmerju z gradbe­nimi masami objektov v soseščini. Nove objekte se lahko tudi sodobno oblikuje z razmerjem stranic osnovnega pravokotni­ka tlorisa enodružinske stanovanjske hiše je v razmerju vsaj 1 : 1,2. Obstoječe objekte je dopustno dograjevati po dolžini in po širini za največ 50 % dolžine daljše stranice, pri čemer je bočni prizidek širine največ 100 % krajše stranice.

(2) Strehe objektov na območjih podrobne namenske rabe z oznako SS so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž dalj­še stranice in z naklonom strešin od 35–45°, dovoli pa se tudi ravne strehe ali enokapnice z nakloni do 15°. Strešni izzidki kot tudi strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo to­plote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s stre­ho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina.

(3) Barve fasad objektov so umirjeni svetli toni barv iz narav­nega okolja. Osnovne in kričeče barve niso dovoljene. Leseni deli na fasadah vseh stavb in pomožnih objektov so v barvah lesa ali v svetlo sivi, izvedba pa ne sme biti v obliki polkrožnih brun. Kritina je opečna ali v videzu opečne, na nizkih naklonih tudi bakrena pločevina, industrijski paneli v barvah brona ali ozelenjene strehe. Kleparski izdelki in žlebovje so bakreni ali v barvi brona.

(4) V območjih z oznako podrobne namenske rabe CU se javne stavbe, upravne in poslovne stavbe, trgovske in gostinske ter stavbe za storitvene dejavnosti lahko oblikuje z največjo višino 10 m, z ravno ali blago enokapno streho v naklonih do 15° ali s simetrično dvokapnico v naklonih 35–45°. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se jih vgradi v streho kot osnovna kritina. Fasadni materiali so lahko tudi industrijski paneli. Barve fasad so umirjeni pastel­ni toni barv iz naravnega okolja.

(5) V vplivnem območju cerkve sv. Urbana v enoti urejanja prostora D4 se gabarite obstoječih objektov spreminja le ob soglasju pristojne službe Zavoda za varstvo kulturne dedišči­ne. Rušitve, prezidave in dozidave se izvajajo na podlagi pogo­jev, ki jih določi pristojna kulturno- varstvena služba. Velikost in ritem okenskih ter zunanjih vratnih odprtin na stavbah se uskladi z velikostjo in ritmom obstoječih odprtin na objektu. Strešna okna v ravnini strešine so dovoljena le na dvoriščnih strešinah, na uličnih pa ne. Dovoli se gradnja strešnih izzidkov s simetrično dvokapno streho, v naklonu strešine obstoječega objekta. Naklone dvokapnih streh obstoječih stavb se ohranja v izvirni obliki, kritina pa je obvezno opečna, bobrovec. Kle­parski izdelki in žlebovje so iz bakrene pločevine ali drugega materiala v barvi brona.

55. člen

(PIP glede mirujočega prometa)

(1) Ob vseh stanovanjskih stavbah se na parcelah lastnikov protiprašno uredi parkirišče z ustrezno velikimi parkirnimi mesti (PM) za osebna vozila z najmanj:

– na stanovanjsko enoto

2 PM za stanovalce + 0,3 PM za obiskovalce;

(2) Ob kmetijskih objektih se predvidi zadostna manipulacij­ska površina za vso kmetijsko mehanizacijo in površina za nje­no hrambo izven stanovanjskega območja dvorišča.

(3) Ob javnih objektih in objektih z oskrbno, gostinsko in ser­visno dejavnostjo, se protiprašno uredi parkirišče za osebna vozila z najmanj:

– trgovine

1 PM/30 m2 prodajne površine + 1 PM/2 zaposlena,

– gostilne

1 PM/4 sedeže + 1 PM/2 zaposlena,

– gostilne s prenočišči

1 PM/2 sobi in 1 PM/6 sedežev,

– poslovni prostori s strankami

1 PM/30 m2 neto površine + 1 PM/2 zaposlena,

– domovi za ostarele 1 PM/5 postelj,

– vrtci, šole

2 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlena,

– športna igrišča

1 PM/250 m2 površine igrišč,

– zdravstveni prostori

1 PM/30 m2 neto površine + 1 PM/2 zaposlena,

– prireditveni prostori 1 PM/5 sedežev,

– cerkve 1 PM/20 sedežev in

– pokopališče 1 PM/500 m2, min. 10 PM,

pri čemer se 5 % parkirišč (oz. najmanj 1 PM) nameni gibalno oviranim osebam.

56. člen

(PIP in merila za parcelacijo)

(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel sta odvisni od namena, velikosti, zmogljivosti in zasnove načrtovanih objek­tov ter od tipologije pozidave. Povprečna velikost stanovanjske parcele za prostostoječo družinsko stanovanjsko hišo je 500 m2, z dovoljenim odstopanjem do 20 %. Za ostale vrste stavb se velikost parcele določi glede na njihove funkcionalne ali teh­nološke zahteve.

(2) Za vsako gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov se izdela geodetski načrt gradbene parcele. Velikost parcele dolo­ča največjo velikost objektov, ki se jih lahko na njej gradi. Veli­kost objektov določata predpisana faktor izrabe zemljišča Fiz in faktor pozidanosti zemljišča Fz.

(3) Za vsako stavbno parcelo se zagotovi možnost dostopa in dovoza z javnega cestnega omrežja ter možnost priključitve na obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo.

57. člen

(PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)

1) Vse zahtevne in manj zahtevne objekte se obvezno priključi na vsa infrastrukturna omrežja osnovnega standarda (električ­no, vodovodno, kanalizacijsko omrežje ter cesta), ki na obmo­čju obstajajo. Lastniki so obvezani spoštovati vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s sklenitvijo služnosti z upravljavcem infrastrukturnih omrežij za dostop ob gradnji in vzdrževanju javne gospodarske infrastrukture na parceli. Priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telefonsko in kabelsko televizijsko omrežje), ni obvezno.

(2) V naseljih se zagotavlja zdravo, mirno in čisto bivalno okolje ter glede na krajevne razmere čim boljše bivalne pogoje. Stro­go in dosledno se upošteva sanitarne pogoje glede prostorskih ureditev, dovoljenih dejavnosti ter najvišjih dovoljenih ravni emisij in v občini sprejet režim zbiranja ter odlaganja komu­nalnih odpadkov. Lastniki kmetijske in drugih proizvodnih dejavnosti v naseljih dosledno upoštevajo sanitarno-tehnične pogoje in ukrepe za zaščito bivalnega okolja pred prekomerni­mi emisijami, predvsem hrupa, prašenja, smradu, mrčesa ter onesnaževanja podtalja. Tehnološke odpadne vode se pred iz­pustom prečisti na mestu nastanka, gnojnica pa ne sme izteka­ti v fekalno kanalizacijo ali v odprte jarke oz. podtalje.

(3) V vseh EUP, kjer javnega omrežja za odvajanje komunalnih odpadnih voda še ni ali ni predvideno, se za skupino ali za po­samezno gospodinjstvo gradi male čistilne naprave.

(4) V vseh EUP, kjer je zgrajeno kanalizacijsko omrežje za od­vajanje komunalnih odpadnih voda in čistilna naprava, se za­gotovi ločeno odvodnjo meteorne vode, ki čistilne naprave ne sme obremenjevati.

(5) Meteorna voda s streh in nepovoznih površin parcele ne sme odtekati na sosedovo parcelo ali na javno cesto, če preko nje ni zgrajen odvodnik. Ponika se jo na parceli lastnika ali se jo odvede v umetnem odvodniku v recipient. Z opornimi ali ograjnimi zidovi se zaledne meteorne vode ne preusmerja na sosedovo parcelo, če bi lahko povzročala škodo na objektih ali ureditvah, ampak se jo odvede (v utrjenem odprtem jarku ali v podzemnem cevovodu) v ponikovalnik ali naravni odvodnik. Meteorno vodo iz povoznih površin se pred odvodnjo ali poni­kanjem očisti maščob v ustreznem lovilcu olj.

58. člen

(PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb)

(1) Na objektih in območjih kulturne dediščine se dovoli po­sege v prostor in v prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi kulturne dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu (in situ).

(2) Objekte in območja kulturne dediščine se varuje pred po­škodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo. Čez območja kulturne dediščine se ne ureja gradbiščnih poti, vanje se ne premika potrebnih ureditev vodotokov, namakalnih sistemov, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, deponij materialov ipd.

(3) Za vsak poseg v vplivno območje kulturnega spomenika, v varstveno območje dediščine ali v enoto kulturne dediščine, ki je bila registrirana do uveljavitve odloka, se pridobi kultur­novarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. Za poseg v objekt ali območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se šteje vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote dediščine (gradnja zahtevnih, manj zah­tevnih, nezahtevnih ter enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ipd.).

(4) Za poseg v registrirano arheološko najdišče se pridobi so­glasje za raziskavo in odstranitev po predpisih za varstvo kul­turne dediščine, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.

(5) Pri novogradnjah objektov na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine, se glede velikosti in drugih urba­nističnih elementov upošteva usmeritve, ki jih določi pristojna služba organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, ali so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine.

(6) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni re­žim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. Za posege v kulturne spomenike in njihova vplivna območja se v primeru neskladja določb tega odloka s soglasjem organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, upošteva soglasje slednjega. Za registrirano kulturno dediščino velja, da niso dovoljeni posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki je nosilec teh vrednot registrirane kulturne dediščine. Za posamezne vrste registrirane kulturne dediščine veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:

– prostorski izvedbeni pogoji za registrirano stavbno dedišči­no: ohranja se varovane vrednote:

– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasno­va,

– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika ter naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fa­sad, fasadni detajli),

– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripa­dajočega zunanjega prostora,

– komunikacijska in infrastrukturna navezava na oko­lico,

– pojavnost v prostoru in vedute iz okolice (prilagodi­tev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine);

– prostorski izvedbeni pogoji za registrirano memorialno de­diščino: ohranja se varovane vrednote, kot so:

– avtentičnost lokacije,

– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,

– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute;

– prostorski izvedbeni pogoji v vplivnem območju kulturne dediščine: velja naslednje varstvo:

– ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in do­minantnost dediščine,

– prepovedani so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine,

– dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponov­no uporabo kulturne dediščine;

– prostorski izvedbeni pogoji za registrirana arheološka naj­dišča:

– za območje registriranega arheološkega najdišča ve­lja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline,

– za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele, za katere prostorski akt dopušča posege, se:

– v fazi priprave projektne dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni po­trebno, izvede predhodne arheološke raziskave in rezultate upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pripravi gradbenega dovoljenja, gradnji),

– v okviru postopka priprave OPPN se izvede predhodne arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča, katerih rezultate se upošteva pri pripravi OPPN.

(7) Območja varovanj in omejitev s področja varstva kulturne dediščine so razvidna iz prostorskega informacijskega sistema ter veljavnih področnih predpisov in uradnih evidenc.

(8) V EUP D3 in D8 se za gradnjo nadzemnih objektov upošteva odmik 20 m od gozdnega roba in za talne ureditve odmik 5 m od gozdnega roba. V gozdni rob se ne posega in se ga ohranja. Znotraj naštetih EUP se ohranja posamezna drevesa, starodebelne sadovnjake, mejice in osamele grme.

(9) Pri ureditvah na in v vplivnem območju vodotokov se upošteva usmeritve Zakona o vodah, in sicer:

– ohranja se dobro stanje površinskih in podzemnih voda,

– ohranja se naravne plitvine in prelive v matično strugo,

– vodno telo se ne zasipa,

– ohranja se predele erodiranih rečnih brežin,

– ohranja se sipine,

– v strugo in brežine se ne posega,

– posege v vode se izvaja sonaravno,

– posege v vode se izvaja izven gnezditvene sezone ptic,

– brežine voda se kosi od druge polovice septembra do začetka maja.

– ohranja se sklenjena obrežna vegetacija, vsaj enoobrežno, na dolžini vsaj 300 m,

– po posegih se zasaditve brežin izvede izključno z lokalno avtohtonimi vrstami drevja,

– dosledno se upošteva odmik 5 m od meje vodnega telesa, znotraj katerega se dovoli le posege iz 10. točke 76. člena tega odlo­ka.

(10) Omilitveni ukrepi za podzemne naravne vrednote:

– V primeru najdbe mineralov ali fosilov najditelj ravna skladno s 74. členom Zakona o ohranjanju narave, to je ustavi dela in takoj obvesti pristojno službo Zavoda za varstvo narave Slovenije.

– Pri posegih, povezanih z obsežnejšimi zemeljskimi deli, kot so gradnja ceste, plinovoda, vodovoda, kanalizacije, kablovodov, se po predhodnem dogovoru s pristojno službo Zavoda za varstvo narave Slovenije omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja ter varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot.

– V primeru najdbe potencialne naravne vrednote investitor o najdbi takoj obvesti pristojno službo Zavoda za varstvo narave Slovenije. Ta pripravi usmeritve, ki vključujejo dokumentiranje in ovrednotenje območja oz. potencialne naravne vrednote, oceno ogroženosti ter predlog ukrepa varstva (in-situ ali ex-situ varstvo, pogodbeno varstvo, skrbništvo, zavarovanje, začasno zavarovanje, obnovitev).

(11) Pri urejanju parcel investitor ohranja ali nadomesti lokalno poznane naravne in grajene odvodnike visokih voda.

(12) Na celotnem območju občine se upošteva pogoje in ukrepe za varovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pogoje in ukrepe za varovanje pred požarom:

– na območjih, ki jih ogrožajo poplave, plazovi, erozija, hudourniki, se zagotovi varne življenjske razmere s sanacijo žarišč na­ravnih procesov in z omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Območja brez bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki,

– na poplavnih, erozijskih in usadnih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese spro­žijo,

– na plazljivih in erozijsko ogroženih območjih se pred vsako gradnjo izvede ustrezne hidrološke in geološke raziskave ter zago­tovi ustrezne protierozijske ukrepe,

– na vododeficitarna in sušna območja se ne umešča novih dejavnosti, ki izrazito povečujejo porabo pitne vode in s tem priza­denejo oskrbo s pitno vodo ter ogrozijo bogatenje podtalnice ali izvirov in minimalni pretok vodotokov. Obstoječe dejavnosti se prilagodi čim manjši porabi vode.

(13) Objekte se projektira in gradi potresno varno, glede na stopnjo potresne nevarnosti. Območje občine spada v območje potresne nevarnosti VII. stopnje po MCS lestvici, potresni pospešek pa znaša 0,125.

(14) Izpolni se zahteve varstva pred požarom. Zagotovi se:

– ustrezne odmike objektov od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,

– vire vode za gašenje (omrežje hidrantov in ustrezni pretok ter tlak vode v vodovodnem omrežju),

– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane ter varne dovoze in dostope ter delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah.

(15) Na območju občine, razen navedenih v 42. členu, ni drugih posebnih območij ali objektov za obrambne potrebe.

(16) Vodovarstvena območja z oznako VVO III se pojavljajo na celotnem območju občine, zanje pa veljajo omejitve in pogoji gradnje, opredeljeni z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007).

(17) Občina bo skladno z okoljskim poročilom spremljala kazalce stanja okolja na območju celotne občine. Iz spremljanja pre­dlaganih kazalcev bo razvidno, ali se stanje okolja v občini izboljšuje ali slabša. Stanje kazalcev naj občina spremlja vsakih 5 let, o čemer se mora pripraviti tudi poročilo o stanju okolja v občini Destrnik.

59. člen

(PIP glede varovanja zdravja)

(1) Za vsak samostojni bivalni in javni objekt se zagotovi ustrezen dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih z bivalno in poslovno funkcijo se vhode za posamezno funkcijo loči. Vhode v javne objekte, na prometne površine in dovoze do objektov s poslovnimi funkcijami se načrtuje tako, da je omogočen dostop gibalno oviranim osebam. Zagotovi se jim tudi posebna parkirna mesta ob parkiriščih iz določb 55. člena tega odloka, skladno s predpisi.

(2) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ter predpisov o omejevanju hrupa v okolju se za podrobno namensko rabo prostora določi tri stopnje varstva pred hrupom. Upošteva se mejne in kritične vrednosti, ki jih določajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju za posamezno stopnjo varstva pred hrupom, ki so:

– območje II. stopnje varstva pred hrupom za površine podrobnejše namenske rabe prostora:

– na območju centralnih površin z oznako CU v neposredni okolici zdravstvenega doma,

– na območju stanovanjskih površin z oznako SS,

– na območju stanovanjskih površin za posebne namene z oznako SB,

– na posebnem območju površin za turizem z oznako BT,

na katerem ni dopusten noben poseg, ki je zaradi povzročanja prekomernega hrupa za okolje moteč,

– območje III. stopnje varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora:

– na območju površin podeželskega naselja z oznako SK,

– na območju centralnih površin z oznako CU in CD, ki so namenjene oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnosti ter bivanju,

– na območju zelenih površin s površinami za rekreacijo in šport z oznako ZS, druge zelene površine z oznako ZD in pokopališča z oznako ZK,

– na območju voda: površinske vode z oznako VC, razen površin na mirnem območju na prostem, na katerih so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa,

– območje IV. stopnje varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora:

– na območju proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone z oznako IG in površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo z oznako IK,

– na območju prometne infrastrukture: površine cest z oznako PC,

– na območju energetske infrastrukture z oznako E,

– na območju okoljske infrastrukture z oznako O, na katerih so dopustni posegi v okolje, ki so lahko bolj moteči zaradi povzročanja hrupa.

(3) Za omejevanje svetlobnega onesnaževanja se zagotovi izvajanje ukrepov z v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,109/07 in 62/10), ki so:

– za razsvetljavo, ki je vir svetlobe na javnih površinah naselja, se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva nav­zgor, je enak 0 %;

– za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če:

– je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W,

– povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in

– je javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem ali počasnemu prometu vozil s hitro­stjo, ki ne presega 30 km/h;

– znotraj strnjenega naselja upravljavec razsvetljave fasade zagotovi, da svetlost osvetljenega dela fasad, izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega dela fasade, ne presega 1 cd/m2;

– upravljavec razsvetljave kulturnega spomenika zagotovi, da svetlost osvetljenega dela kulturnega spomenika, izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega dela kulturnega spomenika, ne presega 1 cd/m2;

– če kulturnega spomenika tehnično ni mogoče osvetljevati s svetilkami, ki izpolnjujejo zahteve iz 4. člena uredbe, se svetlobne snope svetilk usmeri tako, da je zunanji rob osvetljene površine kulturnega spomenika najmanj 1 m pod strešnim napuščem, če je kulturni spomenik stavba, ali 1 m pod najvišjim robom spomenika, če je kulturni spomenik nepokrit objekt. Mimo fasade kulturnega spomenika gre lahko največ 10 % svetlobnega toka;

– pri načrtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave se izbere teh­nične rešitve in upošteva dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti, določenih v 4. do 17. členu uredbe. V projek­tu za pridobitev gradbenega dovoljenja se upošteva vse pogoje in ukrepe iz 20. člena uredbe;

– upravljavec razsvetljave v strnjenih naseljih zagotovi in izvaja monitoring svetlobnega onesnaževanja v skladu z določbami 21. do 24. člena uredbe;

– inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja opravljajo in­špektorji, pristojni za varstvo okolja.

(4) Komunalne odpadne vode, ki bi ogrozile neoporečnost podtalne vode in zemlje, se odvede v nepropustnem omrežju ter prečisti v čistilni napravi. Do izgradnje čistilne naprave se začasno dovoli gradnja nepropustnih greznic na praznjenje, ki se jih po izgradnji kanalizacijskega omrežja in čistilne napra­ve ukine. Meteorne vode s povoznih površin se pred izpustom prečisti olj na mestu nastanka do stopnje, ki za okolje ni ne­varna.

(5) Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na določeno komunalno odlagališče na v občini opredeljen na­čin. S posebnimi in industrijskimi odpadki se ravna skladno s področno zakonodajo.

3.5.2 Prostorski izvedbeni pogoji za območja podežel­skih naselij v EUP D10, D13, D14, D17, D22, De1, Do1, Do2, Do3, Dr4, Gm1 , Go1, J1, J6, Ji2, Ji3, Ji4, Ji5, JV1, Le1, Lo1, Pl1, Pl3, Sv1

60. člen

(PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor)

(1) Stavbna zemljišča, opredeljena kot površine podeželskega naselja z oznako podrobnejše namenske rabe SK, so namenje­na površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. Dopustno je tudi umeščanje nekmetijskih dopolnilnih dejav­nosti, ki prinašajo diverzifikacijo podeželja, in tudi drugih spremljajočih dejavnosti, kadar:

– so namenjene oskrbi prebivalcev okoliškega območja;

– s svojim delovanjem ne povzročajo prekomernega hrupa, onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževa­nja, ki bi slabšali predpisane standarde kakovosti okolja;

– se zanje zagotovi ustrezne površine za mirujoči promet.

V območja podeželskih naselij se tako lahko umestijo dejav­nosti socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužno-obrtne, gostinske, upravne dejavnosti, dejavnosti in­telektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in ki prispevajo k raci­onalnejši izrabi površin.

(2) Dopustno je graditi:

– eno- ali dvostanovanjske stavbe,

– kmetijske stavbe za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravi­lo pridelkov ter druge nestanovanjske kmetijske stavbe,

– gostinske stavbe,

– upravne in pisarniške stavbe,

-– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,

– druge nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti,

– inženirske objekte kot regionalne, lokalne in nekategorizira­ne ceste ter javne poti, cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode ter druge gradbene inženirske objekte za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška ter druga javna igri­šča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni del ceste, zelenice in druge urejene zelene površine),

– enostavne in nezahtevne objekte kot so za območja podrob­ne namenske rabe z oznako SK določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.

(3) Na območju z oznako podrobne namenske rabe CD v EUP De1 je dopustna gradnja oz. dozidava in razširitev gasilskega doma ter ureditev javne ploščadi. Navedene prostorske ure­ditve morajo imeti večinski delež znotraj območja predmetne namenske rabe. Preostali del se lahko nameni drugim dejavno­stim, ki so v skladu s podrobno namensko rabo območja.

(4) Na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobne namen­ske rabe IK je dopustno graditi:

– kmetijske stavbe za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravi­lo pridelkov ter druge nestanovanjske kmetijske stavbe,

– objekte za izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,

– enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namen­sko rabo določeni v Prilogah 1 in 2.

(5) Pri načrtovanju in graditvi enostavnih in nezahtevnih objektov v poselitvenem območju se zagotovi, da se:

– v okviru ene gradbene parcele lahko umesti več različnih enostavnih objektov le ob pogoju, da se njihovo umestitev in oblikovanje načrtuje enotno;

– na območju, kjer je stal začasni objekt, takoj po njihovi od­stranitvi vzpostavi prvotno stanje.

(6) Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki ležijo zno­traj naselij, veljajo enaki pogoji kot za območja zunaj naselij.

61. člen

(PIP glede lege objektov)

(1) Odmiki objektov od sosednjih parcelnih mej, tj. tlorisne projekcije njihovih najbolj izpostavljenih delov (napuščev, bal­konov, nadstreškov ...), so najmanj 4 m. Odmiki so lahko manj­ši ob pisnem soglasju soseda in ob zagotovitvi varne dovozne poti za intervencijske dostope ter ob izpolnitvi požarnih in higiensko sanitarnih pogojev ter zagotovitvi najmanj dveurne­ga dnevnega osončenja dnevnih bivalnih prostorov (dnevne sobe). Medsosedske ograje in oporne zidove se gradi najmanj 0,5 m do parcelne meje, s pisnim soglasjem soseda tudi osno na parcelno mejo. Lastnik gradi desno medsosedsko ograjo, gledano s cestne strani. Talne ureditve se gradi tudi do parcel­ne meje.

(2) Odmiki nadzemnih objektov od cestnega telesa javnih cest so najmanj 5 m oz. v skladu s predpisi glede na kategorijo ce­ste. Odstopanje je možno le ob pisnem soglasju upravljavca ceste. Za postavitve ograj ob javnih cestah je potrebno soglas­je upravljavca, ki določi ustrezne odmike in višine glede polja preglednosti.

(3) Odmiki nadzemnih objektov od gozdnega zemljišča so najmanj 20 m, objektov na ravni zemljišča pa najmanj 1 m. Od­stopanje je možno le ob pisnem soglasju Zavoda za gozdove Slovenije.

(4) Orientacija objektov v strminah je vzporedno ali pravoko­tno na plastnice, na ravninah na prometnice, lahko pa je dru­gačna, če je to utemeljeno z zahtevami glede osončenosti, raz­glednosti s parcele ali s funkcionalnimi zahtevami.

(5) Nestanovanjske kmetijske stavbe so od stanovanjskih objektov oddaljene za najmanj eno svojo višino od terena do slemena, ob dodatnih požarnovarnostnih ukrepih, lahko tudi manj.

(6) Stavbno parcelo se ureja brez motilnih vplivov na sosednje parcele. Meteorna voda s parcele se ne sme stekati na zemljišča sosedov, če bi tam lahko povzročila škodo na objektih ali ure­ditvah. Ograjnih vrat se ne odpira izven parcel. Krošnje drevja ne smejo presegati parcelnih mej s sosedi. Žive meje so visoke največ 1,80 m.

62. člen

(PIP glede velikosti objektov)

(1) Največja nadzemna etažnost enostanovanjskih objektov je P + 1 + M (pritličje, nadstropje in mansarda). Stanovanjska mansarda, kot tretja etaža nad terenom, je brez podzidave ka­pnih leg. Posamezna etaža ne sme presegati višine 3 m. Brez pogojev je dopustna gradnja kleti, če oblikovanost terena to omogoča. Na območjih z visoko podtalnico in na poplavnih območjih se kleti ne gradi. Na ravninah je kota pritličja pri objektih s kletjo največ 1 m nad urejenim terenom. Na strmini je klet vsaj na eni strani v celoti vkopana (do višine stropa).

(2) Velikost kmetijskih objektov je odvisna od tehnoloških zah­tev, a v ustrezni oddaljenosti od stanovanjskih objektov kmeti­je. Na izpostavljeni strani kmetije se silose obsadi z visokode­belnim sadnim drevjem. Silažni jarki in zunanje deponije (bale, gnojišča ipd.) se na zunanji strani po celotni stranici obsadi z živo mejo.

(3) Največja pozidanost stavbne parcele se določi s faktorjem Fz, ki je:

(4) Največja izkoriščenost stavbne parcele je določena s faktor­jem Fiz, ki je:

63. člen

(PIP glede oblikovanja objektov)

1) Gradbene mase novih stanovanjskih objektov se načrtuje v sorazmerju z gradbenimi masami objektov v soseščini. Novi objekti so lahko sodobno oblikovani.

(2) Razmerje stranic osnovnega pravokotnika tlorisa enodru­žinske stanovanjske hiše je v razmerju vsaj 1 : 1,2. Obstoječe stavbe je dopustno dograjevati po obeh stranicah, a po dolžini in bočno za največ 50 % dolžine daljše stranice. Bočni prizidek je širok največ kot krajša stranica obstoječe stavbe.

(3) Strehe stanovanjskih objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin od 35–45°. Lesenih delov fasad se ne izvaja v obliki polkrožnih brun. Strešni izzidki kot tudi strešna okna v ravnini strešine so do­voljeni. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnov­na kritina. Izstreški so široki največ 66 % dolžine stranice med čelnima fasadama stavbe, enako pasovi strešnih oken v ravnini strešine.

(4) Kmetijske in gospodarske objekte se oblikuje skladno s tra­dicionalnimi oblikovnimi principi stavb slovenjegoriške kme­tije, kot so:

– simetrična dvokapna streha z naklonom 35–45°, ki pa je lah­ko tudi manjši, če je objekt širok več kot 12 m,

– na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina.

– barva kritine je opečno rdeča, temno rjava ali temno siva,

– barve fasade so umirjeni svetli pastelni odtenki barv iz narav­nega kolorita okolice,

– fasadni les je pleskan s prozornim ali prosojnim mat ople­skom v sivi ali barvah lesa,

– zaželene so opečne mreže na zatrepih.

(5) Objekte za hrambo orodja, pridelka, zavetje pred vreme­nom in občasno bivanje (zidanice) se oblikuje strogo po prin­cipih slovenjegoriške viničarije. Razmerje stranic tlorisnega pravokotnika je najmanj 1 : 1,4. Dovoljena etažnost je največ klet in pritličje. Podstrešje je lahko izkoriščeno, vendar brez podzidave kapnih leg, z okni na zatrepih in s po enim strešnim oknom dimenzij do 80 x 140 cm v ravnini strešine na vsaki strešini. Talni zidec oz. kletni zid sta obložena s kamnom ali obarvana v temnejšem odtenku barve fasade. Fasada pritličja je gladek pleskan omet v svetlih pastelnih barvah. Okna so manjša, pokončna, s polkni in fasadnim okvirjem, širokim do 12 cm od odprtine, v temnejšem odtenku barve fasade. Zatrep se pleska kot fasado ali obloži z lesom od stropa pritličja do strešin, navpično. Ves fasadni les se pleska s prozornim mat opleskom. Na vetrovnih legah se dovoli čope do 1/3 dolžine strešine.

64. člen

(PIP in merila za parcelacijo)

(1) Povprečna velikost nove stanovanjske parcele za samo­stojno družinsko stanovanjsko hišo je 500 m2 z dovoljenim odstopanjem do 20 %. Velikost stavbnih zemljišč za kmetije se opredeli glede na velikost stavbnega sklopa kmetije s funkci­onalnimi površinami in po obsegu ni opredeljena. Za ostale vrste stavb se velikost parcele določi glede na njihove funkcio­nalne ali tehnološke zahteve.

(2) Za vsako gradnjo se izdela geodetski načrt parcele. Z veliko­stjo parcele je določena največja velikost objekta/-ov, ki se na njej gradi/-jo, skladno s predpisanima faktorjem izrabe zemlji­šča Fiz in faktorjem pozidanosti zemljišča Fz.

(3) Do vsake stavbne parcele se zagotovi dostop in dovoz z jav­nega cestnega omrežja ter omogoči priključevanje na obstoje­čo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo.

(4) Pri parcelaciji se upošteva krajevno značilno obliko par­cel.

65. člen

(PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko jav­no infrastrukturo in grajeno javno dobro)

(1) Vse objekte s priključki na komunalno infrastrukturo se obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrež­ja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Ne­obvezno pa je priključevanje na nadstandardna omrežja (plin­sko in omrežja elektronskih telekomunikacij).

(2) V največji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire.

(3) Pri načrtovanju vodohranov se zagotovi ustrezno arhitek­turno oblikovanje nadzemnih objektov in ustrezno krajinsko oblikovanje njihove okolice.

(4) Pri načrtovanju čistilnih naprav se upošteva naslednja me­rila:

– lokacijo se praviloma odmakne od območij stanovanj in ob­močij centralnih dejavnosti,

– lokacijo se praviloma veže na odvodnik, sposoben prevzeti predvideno količino prečiščene odpadne vode;

– lokacija naj bo dobro dostopna, zlasti za dovoz vsebine oko­liških greznic in za odvoz blata s čistilne naprave na drugo lo­kacijo.

(5) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikoval­nih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda praviloma ponika na gradbeni parceli investitorja, v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Padavinska voda ne sme odtekati na sosedovo parcelo, če bi na njej lahko povzroči­la škodo na objektih in ureditvah. Padavinska voda s povoznih površin se pred odvodnjo ali ponikanjem prečisti v ustreznem lovilcu olj.

66. člen

(PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb)

Upošteva se PIP iz 58. člena tega odloka.

67. člen

(PIP glede varovanja zdravja)

Upošteva se PIP iz 59. člena tega odloka

3.5.3 Športno-rekreacijska območja v EUP Dr3, D18 in D20

68 .člen

(PIP za športno rekreacijska območja)

(1) Na območjih zelenih površin z oznako podrobnejše na­menske rabe ZS, ki so namenjena oddihu, rekreaciji in športu na prostem, je dopustno graditi:

– pritlične športne objekte s shrambami, slačilnicami in sani­tarijami,

– igrišča in igralne površine z igrali,

– gradbeno inženirske objekte, kot so lokalne ceste in javne poti ter cevovode, komunikacijska omrežja in energetske vode v podzemni izvedbi,

– enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namen­sko rabo z oznako ZS določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.

(2) Lega objektov: Orientacija objektov se prilagodi razmeram na parceli. Objekte se orientira skladno z zahtevami po racio­nalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo objekta.

(3) Največja etažnost objektov je ena etaža nad urejenim tere­nom in izkoriščeno podstrešje (P + M). Pri strešju se kapnih leg ne podzida.

(4) Nove objekte so lahko sodobno oblikuje.

(5) Strehe objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin od 35–45° ali eno­kapnice z nakloni 2–15°. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v stre­ho kot osnovna kritina. Pri zasnovi s tribuno kot streho objekta je oblika strehe prilagojena naklonu tribune.

(6) Barve fasad objektov so svetli odtenki barv iz naravne oko­lice. Osnovne in kričeče barve niso dovoljene.

(7) Velikost parcele se določi glede na funkcionalne ali tehno­loške zahteve.

(8) Za vsako gradnjo se izdela geodetski načrt parcele.

(9) Vsaki stavbni parceli se zagotovi dostop in dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogoči priključevanje na obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo.

(10) Vse objekte se obvezno priključi na vsa osnovna javna in­frastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spo­štujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infra­strukture na parceli. Neobvezno pa je priključevanje na omrež­ja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje).

(11) V največji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire.

(12) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek poni­kovalnih naprav ali drenažnega cevovoda praviloma ponika v okviru gradbene parcele, po predpisih s področja varstva oko­lja.

(13) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka.

(14) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. člena tega odloka.

3.5.4 Območje pokopališča v EUP D2

69. člen

(PIP za območje pokopališča)

(1) V EUP D2, na območju zelenih površin z oznako podrob­nejše namenske rabe ZK, ki je namenjeno pokopališču, je do­pustna:

– širitev in ureditev pokopališča,

– gradnja pokopaliških stavb in spremljajočih objektov ter zu­nanje ograje,

– gradnja sakralnih stavb,

- gradnja gradbeno inženirskih objektov, kot so lokalne ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja ter energetski vodi,

– enostavnih in nezahtevnih objektov, kot so za podrobno na­mensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.

(2) Lega objektov se izvede glede na funkcionalne zahteve in namembnost. Objekte se orientira skladno z zahtevami po raci­onalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo objekta.

(3) Največja etažnost objektov je ena etaža nad urejenim tere­nom (P). Višina in oblika nagrobnikov, razporeditev grobov ter sistem pokopa se določijo s pokopališkimi pravili.

(4) Obvezni so celostno oblikovanje in funkcionalne rešitve ter urbana oprema pokopališč, ki zagotavljajo ustrezno rabo in vzdrževanje ter primeren videz.

(5) Velikost parcele se določi glede na funkcionalne in tehno­loške zahteve.

(6) Vse objekte z energetskimi in komunalnimi potrebami se obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrež­ja, ki na območju obstajajo. Lastnik spoštuje vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parcelo.

(7) V največji možni meri se kot vir vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire.

(8) Padavinske vode s streh objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega cevovoda pra­viloma ponika v okviru gradbene parcele, v skladu s predpisi s področja varstva okolja.

(9) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka.

(10) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. člena tega odloka.

3.5.5 Območje javnega parkirišča v EUP D1

70. člen

(PIP za območja parkirišč)

(1) Na območju javnega parkirišča se dovoli postavitev urbane opreme, ograj do višine 2,2 m, grajenih škarp in podpornih zidov do višine 1,5 m, pomožnih infrastrukturnih objektov ter spominskih obeležij.

(2) Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo objekta.

(3) Obvezna je celostna podoba oblikovalskih in funkcionalnih rešitev ter urbane opreme, ki zagotavlja ustrezno rabo, vzdrže­vanje ter videz.

(4) Velikost parcele ni opredeljena.

(5) Javna parkirišča se obvezno priključi na električno omrežje (javna razsvetljava). Lastnik spoštuje vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upra­vljavcu javne gospodarske infrastrukture na parceli.

(6) Padavinske vode s povoznih površin se pred ponikanjem očisti maščob in prek ponikovalnih naprav ali ponikovalnega drenažnega cevovoda praviloma ponika v okviru gradbene parcele, v skladu s predpisi s področja varstva okolja (lovilci olj).

(7) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter var­stva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih po­treb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka.

(8) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. čle­na tega odloka.

3.5.6 Območje proizvodnje električne energije v EUP Le2

71. člen

(PIP za območja proizvodnje energije)

(1) Namembnost in vrste posegov v prostor: Na območju z oznako podrobne namenske rabe E se dopusti prostorske ure­ditve in umešča dejavnosti, ki so skladne s predmetno rabo prostora. Dopusti se dejavnosti proizvodnje električne ener­gije in z njo povezane dejavnosti skladno z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti. Dopustne vrste objektov so po uredbi, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, energetski objekti, pri čemer veljajo predpisane omejitve fizičnega obsega območja za pridobivanje energije iz obnovljivih virov kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji:

– moč kotla oz. generatorja lahko znaša do 1 MW nazivne moči,

– objekti in naprave energetskega sistema ne zasedajo povr­šine, ki presega površino, zasedeno z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo.

Dopusti se gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za podrobno namensko rabo E, določenih v Prilogah 1 in 2 tega odloka.

(2) Lega objektov: Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo objekta.

(3) Velikost objektov:

– moč kotla oz. generatorja ne presega 1 MW nazivne moči,

– objekti in naprave energetskega sistema ne smejo zasedati večje površine, kot je površina, zasedena z objektom ali skupi­no objektov, ob katere se jih umešča,

– višina objektov ne presega 18 m.

 (4) Parcelacija: Velikost parcele se določi glede na funkcional­ne ali tehnološke zahteve dejavnosti.

(5) Priključevanje na javno gospodarsko infrastrukturo in gra­jeno javno dobro:

– stavbni parceli se zagotovi dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogoči priključevanje na obstoječa in predvidena omrež­ja javne gospodarske infrastrukture,

– objekte se glede na potrebo obvezno priključi na vsa osnov­na javna infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. La­stniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospo­darske infrastrukture na parceli. Neobvezno je priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomuni­kacijsko in kabelsko televizijsko omrežje),

– v največji meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vire,

– padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikoval­nih naprav ali ponikovalnih jarkov praviloma ponika v okviru gradbene parcele, v skladu s predpisi s področja varstva oko­lja.

– padavinske vode s povoznih površin se pred ponikanjem ali izpustom prečisti v lovilcih olj.

(6) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter var­stva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih po­treb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka.

(7) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. čle­na tega odloka.

3.5.7 Območje okoljske infrastrukture v EUP J3 –

Centralna čistilna naprava

72. člen

(PIP za območje okoljske infrastrukture)

(1) Območje okoljske infrastrukture J3 je namenjeno čistil­ni napravi za čiščenje odpadnih voda. Dopušča se postavitev enostavnih objektov, kot so določeni v Prilogah 1 in 2 tega od­loka.

(2) Orientacijo objektov se prilagodi razmeram in funkcional­nim zahtevam. Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo.

(3) Odmiki od objektov prometnega omrežja in objektov go­spodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi s podro­čja prometa in gospodarske javne infrastrukture. Pri določanju položaja objekta se upošteva, da mora biti na parceli investi­torja zagotovljenega dovolj prostora za priključitev objekta na komunalno infrastrukturo.

(4) Višina objektov je do 18 m nad terenom. Drugi pogoji gle­de velikosti niso opredeljeni.

(5) Objekte se oblikuje skladno z zahtevami dejavnosti in teh­nologije. Tehnološki objekti v pogledih iz okolice ne smejo prevladovati. Območje se na vseh prostih površinah in po obo­du zasadi z živimi mejami, grmovnicami in drevjem, da se teh­nološke objekte ob pogledih iz okolice zakrije v največji možni meri.

(6) Velikost parcele se določi glede na funkcionalne ali tehno­loške zahteve čistilne naprave in drugih ureditev.

(7) Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo in gra­jeno javno dobro:

– stavbni parceli se zagotovi dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogoči priključevanje na obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo,

– objekte se obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastruk­turna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno je priključevanje na omrežja, ki pred­stavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje),

– s sistemom oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost ob naravnih in drugih nesrečah ter krepi sposobnost oskrbe v izrednih raz­merah, zlasti z vodo za gašenje,

– v največji meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire,

– padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikoval­nih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda praviloma ponika v okviru gradbene parcele ali od­vaja v vodotok v skladu s predpisi s področja varstva okolja,

– padavinske vode s protiprašno urejenih povoznih površin se pred ponikanjem prečisti v ustreznem lovilcu olj.

(8) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter var­stva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih po­treb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka.

(9) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. čle­na tega odloka.

3.6 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH PODROBNIH PROSTORSKIH NAČRTOV V NASELJIH

3.6.1 Dom za ostarele v EUP D7

73. člen

(usmeritve za OPPN Dom za ostarele v EUP D7)

(1) Usmeritve za določitev območja OPPN: Območje, za kate­rega bo izdelan OPPN, je območje EUP D7.

(2) Usmeritve glede namembnosti ter za arhitekturne, kra­jinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev: Namemb­nost območja je večstanovanjska, dom za ostarele. Predvideva se gradnja večstanovanjskih stavb z upravnim, s servisnim, z oskrbnim in s sanitarnim delom, z vsemi prostori za normal­no funkcioniranje. Vhod za oskrbovance in obiskovalce se loči od oskrbnega in servisnega vhoda. Etažnost naj ne presega pritličja in nadstropja ali mansarde, K + P + N/M. Mansardna etaža je pod simetrično dvokapno streho. Orientacija stavb je vzporedna ali pravokotna na plastnice. Ob robovih območja je primerno urediti krožno pešaško sprehajališče in park z urba­no opremo, s klopmi, del tudi z mizami. Ob vhodnih dvoriščih in ob dovozni cesti se uredi javno razsvetljavo. Vse notranje ceste, sprehajalne poti in ploščadi se protiprašno uredi. Dovo­zno cesto območja se načrtuje kot dvosmerno cesto s severne strani, preko katere se območje priključi na občinsko cesto De­strnik–Zasadi–R III 739. Lokacijsko se traso ceste opredeli gle­de na zasnovo območja in razmestitev objektov kompleksa. Ob vhodnem delu kompleksa se opredeli zunaj ograje parkirišče za osebna vozila obiskovalcev. Znotraj kompleksa se predvidi manjšo ploščad, primerno za prireditve na prostem. V pritlič­ne etaže stavb se umešča upravne, skupne, pa tudi stanovanj­ske prostore. Servisne in oskrbne dejavnosti se prednostno umešča v kletne, lahko pa tudi v ostale etaže. Pri oblikovanju stavb je dopusten sodobnejši pristop z naslonitvijo na tradici­onalni vzorec arhitekture. Stavbe imajo simetrično dvokapno streho z nakloni do 45°. Dovoli se balkone, izstreške, izzidke in strešna okna. Kritina je opečna ali druga v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Vidni kleparski izdelki so bakreni ali v barvah brona. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so pastelni odtenki svetlih barv iz naravnega kolorita okolice. Obvezna so zunanja senčila na vzhodnih, južnih in zahodnih fasadah objektov. Lesene fasadne obloge in senčila se pleska v najmanj 50 % prosojnih mat barvah, da je vidna struktura lesa. Okolje stavb se uredi kot parkovno zelenje in opremi z urbano opremo. Javna razsvetljava se uredi ob dovozni cesti območja, ob vseh vhodih in ob notranjih sprehajališčih ter poteh. Del zunanjih površin se ogradi z žično ograjo, ki se jo obsadi z živo mejo.

(3) Največja dovoljena pozidanost stavbne parcele: Fz max = 0,4.

(4) Največja dovoljena izkoriščenost stavbne parcele: Fiz max = 1,2.

(5) Za projektne rešitve območja javni natečaj ni predviden, a je dopusten.

(6) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacija območja se izvede skladno z izbrano zazidavo, zasnovo prometa, komunalnih ure­ditev in z ureditvami okolja. Načeloma gre za eno parcelo.

(7) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnost izvedbe prostor­ske ureditve ni predpisana. V primeru etapne gradnje se zago­tovi funkcionalno in oblikovno zaključeno prvo fazo. Nadaljnje faze so povečanje stanovanjskih kapacitet ali dodatne funkci­je.

(8) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kul­turne dediščine: Na območju ni območij ali objektov varovane kulturne dediščine.

(9) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in narav­nih virov ter ohranjanja narave: Odpadne komunalne vode se zbira v kanalizacijskem omrežju in odvaja v ČN. Meteorne vode s povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred izpu­stom prečisti v ustreznih lovilcih olj. Meteorne vode s streh in z zelenih površin se v odprtih odvodnikih odvaja v vodotok ali ponika na parcelah investitorja. Meteorne vode s povoznih po­vršin se pred izpustom prečisti v ustreznih lovilcih olj. Komu­nalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na v občini opredeljen način. V največji možni meri se ohranja obstoječo in zasaja avtohtono (sadno in gozdno) drevesno in grmovno zarast. Izvaja se vse ukrepe, potrebne za ohranjanje čim bolj naravnega biotopa favne in flore.

(10) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Z zasnovo območja se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih naravnih nesrečah ter ob požaru. Zagotovi se zadosti široke poti za interventna in ga­silska vozila ter delovne površine za delo gasilcev, reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidranti na vodovo­dnem omrežju, ki ima zadostni pritisk. Ruševine se odlaga na najbližji nepozidan prostor.

(11) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh stanovanjskih in funkcionalnih objektov območja se zagotovi protiprašno urejeno in ustre­zno dimenzionirano dovozno cesto ter nivojsko ločene steze za pešce. Vse bivalne in funkcionalne objekte se priključi na javno elektroenergetsko, vodovodno in komunalno omrežje za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda. Območje se opremi s telefonskim, kabelskim TV vodom in internetnim omrežjem. Vse kabelske in cevne vode gospodarske javne in­frastrukture se izvede v podzemni izvedbi. Obvezno se vse stanovanjske in funkcionalne objekte na območju priključi na gospodarsko javno infrastrukturo, z lastnikom pa sklene slu­žnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljišče lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem.

(12) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi ob­močji:

– Območje se naveže na cestno omrežje naselja z interno cesto, ki se od občinske ceste naselja Destrnik–Zasadi odcepi do ob­močja doma za ostarele. Na to cesto se, v kolikor je primerno, naveže tudi obstoječe stanovanjske ceste. Ob interni cesti se uredi obojestranska pločnika in kolesarsko stezo. En pločnik se uredi v širini 3 m kot sprehajališče in opremi s klopmi ter koši za odpadke. Ob cestah znotraj območja se uredi vsaj eno­stranski pločnik. Dovozno cesto se načrtuje do vseh objektov, do katerih je potreben dovoz uporabnikov, oskrbe, intervenci­je, komunalnih služb ali vzdrževalcev. Ob objektih se zagotovi zadostno površino za delo gasilcev in policije.

– Ob vhodu se zagotovi zadostne površine za parkiranje vozil zaposlenih in obiskovalcev. Za potrebe gibalno oviranih oseb se zagotovi 5 % vhodu najbližjih parkirnih mest na vsakem par­kirišču. Parkirne ploščadi se med parkirnimi vrstami zasadi z listnatim drevjem.

– Na električno omrežje se območje naveže preko najbližje transformatorske postaje. Preveri se napetostne razmere, nove potrebe območja in zmogljivost priključnih ureditev ter temu primerno opredeli vse parametre navezave. Napeljavo se v ce­loti izvede podzemno. Območje se opremi z javno razsvetljavo na kandelabrih.

– Na vodovodno omrežje se območje naveže preko obstoječega voda ob občinski cesti. Glavni vod območja se vodi ob interni dovozni cesti, ob zunanjem robu cestnega telesa. Po območju se izvede vodovodni vod, na katerega se montira ustrezno šte­vilo hidrantov.

– Komunalne odpadne vode območja se zbira v internem ka­nalizacijskem omrežju in odvaja v javno kanalizacijsko omrežje ter v čistilno napravo. Višinsko razliko se premaga z dvižnim kanalizacijskim jaškom ali tlačnim vodom, kar se opredeli gle­de na tehnično in ekonomsko ugodnost rešitve.

– Padavinske vode s povoznih površin območja se zbira, pre­čisti z ustreznimi lovilci olj in ponika na parceli investitorja ali odvaja v nadzemnih ali podzemnih odvodnikih v vodotok. Padavinske vode s streh in z zelenic se ponika ali odvaja v nad­zemnih ali podzemnih odvodnikih v vodotok. Na površinskih odvodnikih se izvede ukrepe za preprečitev škodljivega delo­vanja vode ob nalivih.

– Območje se oskrbi s telefonskim, kabelskim TV in z interne­tnim vodom. Vse napeljave se izvede podzemno. Tehnične ure­ditve se prednostno namešča v pritličja funkcionalnih objek­tov, če to ni smotrno, pa v samostojne tipske objekte.

– Na obrobju območja se predvidi nišo za posode za komunal­ne odpadke s protiprašno urejenimi tlemi. Odpadke se zbira ločeno po vrstah v tipskih posodah ob gospodarskem vhodu. Mesta za posode se zakrije pogledu z obsaditvijo. Do zbirnega mesta se zagotovi brezprašno dovozno cesto za komunalna vo­zila z možnostjo za obračanje.

– Ob skupini stanovanjskih objektov se uredi sprehajališče. Ob njem se uredi klopi in drugo urbano opremo.

– Vse zelene površine in netlakovane dele sprehajališča se par­kovno uredi kot zelenice. Del se intenzivno zasadi s sadnim, del pa z gozdnim drevjem.

3.6.2 Območja stanovanj

74. člen

(usmeritve za OPPN za območja stanovanj v EUP Dr6, J4, Ji1, JV2 JV3, Vi1, Vi2, Pl4 )

(1) Usmeritve za določitev območja OPPN: Območja, za katera se za celotne EUP izdela posamezne OPPN, so območja EUP Dr6, J4, Ji1, JV2, JV3, Pl5, Pl6, Vi4, Vi5.

(2) Usmeritve glede namembnosti in glede arhitekturne, kra­jinske ter oblikovalske obdelave posameznih prostorskih ure­ditev: Namembnost območij je stanovanjsko območje, v J4 tudi turistično-stanovanjsko območje (turistične sobe in apartma­ji), ter center osnovne oskrbe za namestitev špecerijske trgo­vine in drugih oskrbnih ter servisnih dejavnosti za okoliško stanovanjsko območje. V pritlične etaže stanovanjskih stavb se lahko umešča oskrbne, servisne in poslovne dejavnosti, ki so glede vrst ter ravni emisij skladne z bivalnimi pogoji za stanovanjsko območje. V stanovanjskem območju se načrtu­je gradnja družinskih stanovanjskih stavb, vrstnih družinskih hiš ali atrijskih družinskih hiš. Vzorec poselitve praviloma sle­di tradicionalnemu vzorcu slemenske poselitve. Na ravnini in uravnavah (Janežovci in Placar) pa se zazidava prilagodi obstoječi mreži pozidave ter komunikacij (orientacija stavb je vzporedna ali pravokotna na prometnice). Največja dovoljena etažnost ne presega pritličja in nadstropja, P + 1N. Podstrešja nad 1. nadstropjem se lahko izkoristi, vendar se kapnih leg ne podzida. Dopustna je gradnja kleti.

(3) Za celotno območje se ob glavni cesti območja uredi javno ploščad, tj. protiprašno urejeno površino z urbano opremo po robovih, ki je primerna za manjše javne prireditve, sejme, ob­časno tržnico in druženje. Ob javno ploščad se usmerja gostin­ske, oskrbne in druge centralne dejavnosti, ki so glede emisij primerne za stanovanjsko območje.

(4) Glavna cesta območja je zbirna stanovanjska cesta, nanjo pa se priključujejo stanovanjske ceste. Dovoz na območje se načrtuje preko največ dveh priključkov zbirne stanovanjske ceste na državno cesto. Lokacijsko se trase cest opredeli glede na zasnovo območja in izbran način zazidave. Na državni ali ob priključkih zbirne stanovanjske ceste nanjo se glede na potre­be predvidi površino za avtobusno postajališče.

(5) Stanovanjske stavbe imajo simetrično dvokapno streho z nakloni 35–45°. Dovoli se izstreške, izzidke in strešna okna. Kritina je opečna ali druga v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. Vidni kleparski izdelki so bakreni ali v barvah brona. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so pastelni od­tenki svetlih barv iz naravnega kolorita okolice. Lesene fasadne obloge in senčila se pleska v pastelnih prosojnih mat barvah, da je vidna struktura lesa. Okolje stavb se uredi kot zelenice z grmovnicami, s sadnim in z okrasnim drevjem ter z zelenjav­nim vrtom. Javna razsvetljava se uredi ob državni in ob zbirnih stanovanjskih cestah območja.

(6) Za projektne rešitve območij ni predviden javni natečaj, je pa dopusten.

(7) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacijo se izvede skladno z iz­branim tipom zazidave in zasnovo prometnic ter komunalnih ureditev.

(8) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnost izvedbe prostor­ske ureditve ni predpisana. V primeru postopne gradnje se zagotovi komunalno opremljanje posamezne funkcionalno za­ključene faze s komunalno opremo osnovnega standarda (jav­na cesta, elektrika, voda in fekalna kanalizacija).

(9) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kul­turne dediščine: Na območjih ni območij ali objektov varovane kulturne dediščine.

(10) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in narav­nih virov ter ohranjanja narave:

– Odpadne komunalne vode se zbira v kanalizacijskem omrež­ju in odvaja v ČN.

– Meteorne vode s povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred ponikanjem prečisti v ustreznih lovilcih olj.

– Meteorne vode s streh in z zelenih površin se ponika na par­celi lastnika, v skupni ponikovalnici ali odvaja s skupnim mete­ornim kanalizacijskim omrežjem v vodotok.

– Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na v občini opredeljen način.

(11) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Z zasnovo območja se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih naravnih nesrečah ter ob požaru. Ruševine po naravnih nesrečah se odlaga na za to opredeljene površine ob prometnicah, takoj za najbližjo mejo območja naselja. Zagotovi se zadosti široke stanovanjske ceste za interventna in gasilska vozila ter zadostne površine za delo gasilcev, reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hi­dranti iz vodovodnega omrežja, ki ima zadostni tlak.

(12) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja na gospodarsko javno infrastrukturo in gra­jeno javno dobro: Do vseh stanovanjskih in javnih objektov po­sameznega območja se zagotovi protiprašno urejeno in ustre­zno dimenzionirano dovozno cesto. Ob zbirnih stanovanjskih cestah se uredi obojestranski pločnik s kolesarsko stezo, ob sta­novanjskih vsaj enostranski pločnik. Dovozno cesto se načrtu­je do vseh objektov, do katerih je potreben dovoz uporabnikov, intervencije, komunalnih služb ali vzdrževalcev. Ob objektih se zagotovi zadostno površino za delo gasilcev in policije. Ob objektih ali skupini objektov se na parcelah lastnikov zagotovi zadostne površine za parkiranje osebnih vozil stanovalcev, za­poslenih in obiskovalcev. Vse stanovanjske in oskrbne objekte se priključi na javno elektroenergetsko, vodovodno in komu­nalno omrežje za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda, ki se jih vodi v ustrezno čistilno napravo. Padavinske vode s povoznih površin se zbira, prečisti z ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtem ali podzemnem odvodniku v ponikovalnik ali vodotok. Na površinskih odvodnikih se izvede ukrepe za preprečitev škodljivega delovanja vode ob nalivih. Območja se opremi z javno razsvetljavo na kandelabrih, najmanj ob držav­ni in ob zbirnih stanovanjskih cestah. Območja se opremi s te­lefonskim, kabelskim TV in internetnim omrežjem. Vse kabel­ske in cevne vode gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni izvedbi. Infrastrukturne vode se načrtuje ob zuna­njem robu cestnega telesa ob zbirnih in stanovanjskih cestah. Na vodovodnih vodih se predvidi ustrezno število hidrantov za celotno območje. Priključitev na gospodarsko javno infra­strukturo je obvezna za vse stanovanjske in javne objekte na območju, z lastniki pa se sklene služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljišče lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem.

(13) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi ob­močji:

– Območja se naveže na občinsko ali državno cesto in preko nje na širše državno cestno omrežje.

– Območja se naveže na javno električno omrežje. Preveri se napetostne razmere, nove potrebe posameznega območja in zmogljivost obstoječega voda ter temu primerno opredeli vse parametre navezave.

– Na javno vodovodno omrežje se območja naveže na obstoječi vod.

– Komunalne odpadne vode se zbira v javnem kanalizacijskem omrežju in odvaja v zbirni cevovod in v čistilno napravo.

– Padavinske vode s povoznih površin se zbira, prečisti z ustre­znimi lovilci olj in odvaja v odprtem ali podzemnem odvodni­ku v ponikovalnik ali vodotok. Na površinskih odvodnikih se izvede ukrepe za preprečitev škodljivega delovanja vode ob nalivih. Padavinske vode s streh in z zelenic se ponika na par­celah lastnikov.

– Območja se naveže na telekomunikacijska omrežja občine s telefonskim, kabelskim TV in z internetnim vodom.

– Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah v tipskih po­sodah na parcelah lastnikov, ob vsakem objektu, ki komunalne odpadke producira. Mesta za posode se zakrije pogledu. Do zbirnih mest se zagotovi brezprašno dovozno cesto za komu­nalna vozila. Zbiranje in odvoz odpadkov se izvaja na v občini dogovorjen način.

– Vse javne zelene površine se parkovno uredi kot zelenice, ki jih vzdržuje občinska komunalna služba.

3.6.3 Gospodarska cona Janežovski Vrh

75. člen

(usmeritve za OPPN Gospodarska cona

Janežovski Vrh v EUP JV5)

(1) Usmeritve za določitev območja OPPN: OPPN bo izdelan za območje EUP JV5.

(2) Usmeritve glede namembnosti in za arhitekturne, krajin­ske ter oblikovalske rešitve prostorskih ureditev: Namembnost območja je poslovno-proizvodna s spremljajočimi dejavnostmi (trgovinske, gostinske, servisne, transportne, infrastrukturne). Predvideva se gradnja objektov za te dejavnosti ter objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Ob celotni severni stranici cone se območje (vsaj en niz objektov) nameni nepro­izvodnim dejavnostim. Najvišja dovoljena višina objektov je 16,00 m. Gradnja kletnih etaž zaradi plitve podtalnice ni dovo­ljena. Orientacija stavb je vzporedna ali pravokotna na cestno omrežje območja, ki se ga načrtuje kot dvosmerne zbirne ceste po sredi območja in enosmerne dostavne ceste, priključene na zbirne. Ceste so predvidene za kamionski promet (vlačilci). Stavbe imajo lahko ravno, enokapno ali simetrično dvokapno streho z nakloni do 15°. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije). Dovoli se strešne izzidke za dostop na streho in svetlobne ku­pole. Kritina so industrijski paneli v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so pastelni odtenki svetlih barv iz naravnega kolorita okolice. Okolje stavb, ki niso funkcionalne ali prometne površine, se uredi kot parkovne zelene površine. Javne zelenice ob prome­tnicah se opremi z urbano opremo. Ob vseh cestah območja se uredi javno razsvetljavo na kandelabrih. Upošteva se omeji­tve glede svetlobnega onesnaževanja. Območje posameznega investitorja se ogradi z rastrsko jekleno transparentno ograjo višine 2,00 m, enotno za celotno območje OPPN.

(3) Za projektno rešitev območja ni predviden javni natečaj, a se ga dopušča.

(4) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacija območja se izvede kot osnovne pravokotne (ali trapezoidne) parcele, ki se jih s sesta­vljanjem ali Z delitvijo po širini prilagaja potrebam posame­znih investitorjev.

(5) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnosti izvedbe prostor­skih ureditev ni predpisana. V primeru postopne gradnje se zagotovi prostorsko in funkcionalno zaokroženo prvo fazo. Ce­ lotno območje cone se popolno komunalno opremi. Zbiralne ceste območja se izvede v prvi fazi v celoti, vključno z obema priključkoma na državno cesto RI-229 Ptuj–Lenart.

(6) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kul­turne dediščine: Na območju ni območij ali objektov varovane kulturne dediščine.

(7) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave: Ob državni cesti RI-229 se ohra­ni strugo in drevesno obrast Doličkega potoka. V ta namen se celotni vzhodni rob gospodarske cone od roba državne ceste odmakne za 10 metrov. Odpadne komunalne vode iz cone se zbira v internem kanalizacijskem omrežju in odvaja v CČN Ja­nežovci. Meteorne vode s povoznih protiprašno urejenih povr­šin se zbira in pred izpustom v Dolički potok prečisti v ustre­znih lovilcih olj. Meteorne vode s streh in z zelenih površin se ponika na posamezni parceli v coni. Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na v občini opredeljen način. Industrijske odpadke na predpisan način zbira in odvaža posa­mezni lastnik parcele v coni individualno.

(8) Za zbiranje zaledne vode se ob severnem in zahodnem robu območja zgradi drenažni sistem, ki mora zagotavljati odvodnjo zalednih in podtalnih vod najmanj do globine temeljenja, tj. 2,00 m pod končnim urejenim terenom. Zaledne vode se odva­ja v Dolički potok ob vzhodnem robu območja.

(9) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Z zasnovo območja se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih naravnih nesrečah ter ob požaru, tj. po cestnem omrežju območja. Zagotovi se zadosti široke dovozne ceste za promet v coni, ki so primerne tudi za interventna, gasilska in komunalna vozila ter so istočasno de­lovne površine za delo gasilcev, reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidranti iz vodovodnega omrežja, ki ima zadosten pritisk. Ruševine po velikih nesrečah se odlaga na kmetijske površine južno ob območju.

(10) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh objektov območja se zagotovi protiprašno urejene in ustrezno dimenzionirane dovozne ce­ste ter ločene steze za pešce in kolesarje. Ob glavni interni cesti območja se uredi vsaj enostranski pločnik s kolesarsko stezo. Dovozne ceste se načrtuje do vseh objektov, do kate­rih je potreben dovoz uporabnikov, intervencije, komunalnih služb ali vzdrževalcev. Ob objektih se zagotovi zadostne pro­tiprašno urejene manipulativne površine in površine za delo gasilcev ter policije. Vse objekte se priključi na javno elektro­energetsko omrežje. Preveri se napetostne razmere in skupne potrebe območja ter temu primerno opredeli vse parametre navezave območja na električno omrežje. Napeljavo se v celoti izvede podzemno. Območje se opremi z javno razsvetljavo na kandelabrih. Na vodovodno omrežje se priključi vse objekte v coni, ki vodo potrebujejo, odcepe do objektov pa se načrtuje z glavne ceste območja, ob zunanjem robu cestnega telesa. Na vodovodni vod ob vseh cestah območja se predvidi ustrezno število hidrantov. Na komunalno omrežje za zbiranje in od­vajanje komunalnih odpadnih voda se priključi vse objekte v coni, ki jih producirajo. Padavinska voda s povoznih površin se zbira in prečisti v lovilcih olj ter izpusti v meteorno kana­lizacijsko omrežje. Deževnico s streh in z nepovoznih površin se odvaja v skupnem meteornem kanalizacijskem omrežju, za odvodnjo padavinske vode ob nalivih pa se uredi odprte od­vodnike do vodotoka. Območje se opremi s telefonskim in z internetnim omrežjem. Vse kabelske in cevne vode energetske ter gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni iz­vedbi. Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo je za vse objekte v coni obvezno, z lastniki pa se sklene služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljišče lastnika za gra­dnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem.

(11) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi ob­močji:

– Glavna cesta območja se naveže na državno cesto RI-229, ki poteka vzporedno z vzhodnim robom območja.

– Ob objektih ali skupini objektov se na parcelah ali na sku­pnem internem parkirišču zagotovi zadostne površine za par­kiranje osebnih vozil zaposlenih in obiskovalcev. Ves transpor­tni vozni park lastnikov se parkira na parcelah lastnika.

– Območje se naveže na javno električno omrežje. Pogoje na­vezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, gle­de na planirane potrebe po električni energiji.

– Na vodovodno omrežje se območje naveže preko obstoječe­ga voda ob glavni cesti. Pogoje navezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe.

– Komunalne odpadne vode območja se zbira v internem ka­nalizacijskem omrežju in odvaja v zbirni cevovod ob glavni ce­sti ter v čistilno napravo Janežovci. Pogoje navezave in potreb­ne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe.

– Padavinske vode s povoznih površin območja se zbira, pre­čisti z ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtem odvodniku v vodotok ob vzhodnem robu območja. Na površinskih odvodni­kih se izvede ukrepe za preprečitev škodljivega delovanja vode ob nalivih. Padavinske vode z manjših zelenic se ponika na par­celah lastnikov, deževnico z zelenic večjih površin in s streh pa se odvaja v skupnem meteornem kanalizacijskem omrežju v vodotok ob vzhodnem robu območja.

– Območje se oskrbi s telefonskim, kabelskim TV in z interne­tnim vodom. Vse napeljave se izvede podzemno.

– Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah v tipskih posodah na parcelah lastnikov. Zbirno mesto je ob glavnem gospodarskem uvozu z dovozne ceste na parcelo vsakega la­stnika. Mesta za posode se zakrije pogledu. Do zbirnih mest se zagotovi dovoz za komunalna vozila in dostop komunalnim delavcem.

– Vse javne zelene površine se parkovno uredi kot zelenice.

3.6.4 Center za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov

76. člen

(usmeritve za OPPN Center za ločeno zbiranje kosov­nih odpadkov v EUP J5)

(1) Usmeritve za določitev območja OPPN: OPPN bo izdelan za območje EUP J5.

(2) Usmeritve glede namembnosti in za arhitekturne, krajin­ske ter oblikovalske rešitve prostorskih ureditev: Namembnost območja je območje okoljske infrastrukture, center za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov s spremljajočimi dejavnostmi (servisne, transportne, infrastrukturne). Predvideva se gra­dnja objektov za to dejavnost ter objektov in naprav gospodar­ske javne infrastrukture. Najvišja dovoljena višina objektov je 16,00 m. Orientacija stavb je vzporedna ali pravokotna na ce­stno omrežje območja, ki se ga načrtuje kot eno- in dvosmerne dostavne ceste, priključene na javno cesto do območja. Ceste so predvidene za kamionski promet s komunalnimi vozili in promet z osebnimi vozili. Stavbe imajo ravno, enokapno ali simetrično dvokapno streho z nakloni do 15°. Kritina so indu­strijski paneli v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Fasa­dni materiali niso predpisani. Barve fasad so pastelni odtenki temno sive ali temno rjave. Okolje stavb, ki niso funkcionalne ali prometne površine, se uredi kot parkovne zelene površine. Ob vseh cestah območja se uredi javno razsvetljavo. Upošte­va se omejitve glede svetlobnega onesnaževanja. Območje se ogradi z rastrsko jekleno transparentno ograjo višine 2,00 m, enotno za celotno območje OPPN.

(3) Za projektno rešitev območja ni predviden javni natečaj.

(4) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacija območja se izvede kot ena parcela za celotno območje zbirnega centra.

(5) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnosti izvedbe pro­storskih ureditev ni. Zagotovi se prostorsko in funkcionalno zaokroženo prvo fazo. Celotno območje cone se popolno ko­munalno opremi. Ceste območja se izvede v celoti, vključno s priključno cesto in priključkom na državno cesto RI-229 Ptuj–Lenart.

(6) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kul­turne dediščine: Na območju ni območij ali objektov varovane kulturne dediščine.

(7) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave: Ohrani strugo in drevesno obrast

potoka Rogoznica ter vzporednega in prečnega odvodnika ob zahodnem in južnem robu območja. Odpadne komunalne vode iz cone se zbira v mobilni sanitarni enoti, ki se jo sproti prazni v CČN na sosednji parceli. Meteorne vode s povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred izpustom v po­tok prečisti v ustreznih lovilcih olj. Meteorne vode s streh in z zelenih površin se odvaja neposredno v vodotok ob območju.

(8) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred po­žarom: Z zasnovo cest območja se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih naravnih nesrečah ter ob požaru po cestah. Zagotovi se zadosti široke dovozne ceste za promet v coni, ki so primerne tudi za interventna, gasilska in komunalna vozila ter so hkrati delovne površine za delo gasil­cev, reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidran­ti iz vodovodnega omrežja, ki ima zadosten pritisk, in iz vodo­tokov ob območju. Ruševin po velikih nesrečah ne bo. Objekt nadstrešnica izsipavališča je namreč jeklen, objekt za nadzor­nika pa montažen in malih dimenzij (kiosk).

(9) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja na gospodarsko javno infrastrukturo in gra­jeno javno dobro: Do vseh objektov območja se zagotovi pro­tiprašno urejene in ustrezno dimenzionirane dovozne ceste. Dovozno cesto do območja se načrtuje kot dvosmerno, dovoz za uporabnike, intervencijo, komunalne službe ali vzdrževal­ce. Ob objektih se zagotovi zadostne protiprašno urejene ma­nipulativne površine in površine za delo gasilcev ter policije. Vse objekte se priključi na javno elektroenergetsko omrežje. Preveri se napetostne razmere in skupne potrebe območja ter temu primerno opredeli vse parametre navezave obmo­čja na električno omrežje. Napeljavo se po območju v celoti izvede podzemno. Območje se opremi z javno razsvetljavo. Na vodovodno omrežje se območje priključi s sosednjega ob­močja s CČN. Edini objekt v coni, ki vodo potrebuje, je objekt nadzornika. Na vodovodni vod območja se predvidi ustrezno število hidrantov. Na komunalno omrežje za zbiranje in od­vajanje komunalnih odpadnih voda se območje ne priključi, saj se komunalnih odpadkov v coni ne producira. Padavinska voda s povoznih površin se zbira in prečisti v lovilcih olj ter izpusti v vodotok. Deževnico s streh in z nepovoznih površin se odvaja v vodotok. Območje se opremi s telefonskim in in­ternetnim omrežjem. Vse kabelske in cevne vode energetske in gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni iz­vedbi. Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo je obvezno, z lastniki pa se sklene služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljišče lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem.

(10) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi ob­močji:

– Glavna cesta območja se naveže na državno cesto RI-229.

– Ob objektih se na parceli zagotovi zadostne površine za par­kiranje osebnih vozil zaposlenih in obiskovalcev. Zagotovi se zadostne prometne površine za manipulacijo za dostavna in komunalna tovorna vozila, za vozila gasilcev, reševalcev ter po­licije.

– Območje se naveže na javno električno omrežje. Pogoje na­vezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, gle­de na planirane potrebe po električni energiji.

– Na vodovodno omrežje se območje naveže preko obstoječe­ga voda ob glavni cesti. Pogoje navezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe.

– Komunalne odpadne vode območja se zbira v internem ka­nalizacijskem omrežju in odvaja v zbirni cevovod ob glavni ce­sti ter v čistilno napravo Janežovci. Pogoje navezave in potreb­ne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe.

– Padavinske vode s povoznih površin območja se zbira, pre­čisti z ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtem odvodniku v vodotoke ob vzhodnem, južnem in zahodnem robu območja. Padavinske vode z zelenic in s streh se odvaja v vodotok ob robovih območja.

– Območje se oskrbi s telefonskim in z internetnim vodom. Vse napeljave se izvede podzemno.

– Odpadke se zbira ločeno po vrstah v tipskih posodah. Do zbirnih mest se zagotovi dovoz za tovorna in osebna vozila, ko­munalna vozila za odvoz ter dostop za komunalne delavce.

– Vse javne zelene površine se parkovno uredi kot zelenice. Obstoječo obvodno zarast se v celoti ohrani ali nadomesti v intenzivnem obsegu kot vizualno bariero območja v okolici.

3.7 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJU KRAJINE

3.7.1 PIP na območjih EUP ZN1(podenote EUP ZN1-a, ZN1-b, ZN-c), ZN2, ZN3 (podenoti EUP ZN3-a, ZN-b), ZN4, ZN5, ZN6, ZN7, ZN8, ZN9, ZN10, ZN11, ZN12, ZN13 in ZN14

77. člen

(PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor )

(1) Enote urejanja prostora obsegajo območje krajine. Po na­menski rabi se deli na območja razpršene poselitve z oznako podrobne namenske rabe A, območja okoljske infrastrukture z oznako O, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in S kmetijskimi stavbami za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo žival z oznako IK, površine za rekreacijo z oznako ZS, najboljša kmetijska zemljišča z oznako K1, druga kmetijska zemljišča z oznako K2, gozdna zemljišča z oznako G in vodna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe VC.

(2) Območja z oznako podrobne namenske rabe A so površi­ne samotnih kmetij, zaselkov in razloženih naselij. Dopustne dejavnosti so bivanje, kmetijske dejavnosti in dopolnilne kme­tijske dejavnosti. Na območju razpršene poselitve je na pred­metnih stavbnih zemljiščih dopustno graditi:

– eno- in dvostanovanjske stavbe,

– nestanovanjske kmetijske stavbe in stavbe za dopolnilne kmetijske dejavnosti,

– gradbeno inženirske objekte, kot so lokalne ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja ter energetski vodi,

– enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namen­sko rabo določeni v Prilogah1 in 2 tega odloka.

(3) V EUP ZN3 (podenote ZN3-a in ZN3-b) na območjih z ozna­ko podrobne namenske rabe A od nestanovanjskih kmetijskih stavb ni dopustno graditi farm za intenzivno rejo prašičev, pi­ščancev ter druge perutnine.

(4) Na območju krajine je na stavbnih zemljiščih z oznako po­drobne namenske rabe O dopustno graditi:

– objekte okoljske infrastrukture, kot so objekti s področja vo­dooskrbe, prečiščevanja odpadnih voda ter ravnanja z odpad­ki,

– enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namen­sko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.

(5) Na območju krajine je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe IK dopustno graditi:

– kmetijske stavbe za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravi­lo pridelkov ter druge nestanovanjske kmetijske stavbe,

– stavbe za dopolnilne kmetijske dejavnosti,

– gradbeno inženirske objekte, kot so lokalne ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja ter energetski vodi, pri čemer se pri umeščanju upoštevajo PIP glede gospodarske jav­ne infrastrukture,

– enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namen­sko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.

(6) Na območju krajine je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe ZS dopustno graditi:

– pritlične športne objekte s shrambami, slačilnicami in sani­tarijami,

– igrišča in igralne površine z igrali,

– gradbeno inženirske objekte, kot so lokalne ceste in javne poti, cevovode, komunikacijska omrežja ter energetski vodi, pri čemer se pri umeščanju upoštevajo PIP glede gospodarske javne infrastrukture,

– enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namen­sko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.

(7) Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2 se dopusti:

– na zemljiščih pod stavbo izvedbo gradbenih in drugih del, ki obsegajo obnovo, rekonstrukcijo ter vzdrževanje objekta. Pose­gi se nanašajo na obstoječe objekte, ne glede na namembnost, pri čemer se namembnost objekta ne spreminja. V objekte kul­turne dediščine se posega skladno z 58. členom tega odloka,

– gradnjo pomožnih (nezahtevnih in enostavnih) objektov za lastne potrebe, ki pripadajo legalno zgrajenim matičnim objek­tom, ter pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, in sicer le na zemljiščih, ki so v upravnih dovoljenih opredeljena kot funkcionalna,

– agrarne operacije in vodne zadrževalnike za potrebe namaka­nja kmetijskih zemljišč,

– gradnjo omrežij naslednje gospodarske javne infrastruktu­re: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, plinovodi, vročevodi ter priključki nanje, pod pogoji, kot so določeni v poglavju o urejanju javne infrastrukture,

– posege za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– rekonstrukcije lokalnih cest,

– postavitev začasnih objektov, pod pogojem, da se na obmo­čju, kjer je stal objekt, vzpostavi prvotno stanje,

– na območjih najboljših kmetijskih zemljišč gradnjo sledečih pomožnih kmetijskih objektov: rastlinjaki, poljske poti, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči,

– na območjih drugih kmetijskih zemljišč gradnjo sledečih po­možnih kmetijskih objektov: rastlinjaki, poljske poti, ograje za pašo živine, obore za rejo živali, ograje in opore za trajne nasa­de ter opore za mreže proti toči, vodni zbiralniki, kozolci.

(8) Na gozdnih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe G se dopusti:

-– na zemljiščih pod stavbo izvedbo gradbenih in drugih del, ki obsegajo obnovo, rekonstrukcijo ter vzdrževanje objekta. Pose­gi se nanašajo na obstoječe objekte, ne glede na namembnost, pri tem se namembnost in velikost objekta ne spreminjata, v objekte kulturne dediščine se posega skladno z 58. členom tega odloka,

– gradnjo pomožnih objektov za lastne potrebe ter pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki pripadajo legalno zgrajenim matičnim objektom, in sicer le na zemljiščih, ki so v upravnih dovoljenih opredeljena kot funkcionalna,

– gradnjo gradbeno inženirskih objektov (cevovodi, komuni­kacijska omrežja in elektroenergetski vodi), pri čemer se pri umeščanju upošteva PIP glede gospodarske javne infrastruk­ture,

– enostavnih in nezahtevnih objektov, kot so za podrobno na­mensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.

(9) Pri pogojih glede gospodarjenja z gozdovi se upošteva po­dročne predpise, gozdno-gospodarske načrte, smernice Zavo­da za gozdove za OPN Destrnik (Šifra: 281-7-09, 16. 6. 2009), Naravovarstvene smernice za OPN Destrnik (15. 6. 2009), Okoljsko poročilo za OPN Destrnik – Končno poročilo, (Izde­lovalec Eco Consulting d. o. o., december 2010).

(10) Na vodnih in priobalnih zemljiščih na območju krajine z oznako namenske rabe VC ter ob drugih vodotokih in priobal­nih zemljiščih so dovoljeni sledeči posegi:

gradnja objektov

– javne infrastrukture ter priključkov nanjo,

– grajenega javnega dobra,

– potrebnih za rabo voda,

– namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in

– namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Priobalna zemljišča segajo:

– pri vodah 1. reda (reka Pesnica) 40 m od meje vodnega ze­mljišča,

– pri vodah 2. reda (Rogoznica in drugi potoki) 5 m od meje vodnega zemljišča.

78. člen

(PIP glede lege objektov)

(1) Na območjih krajine so odmiki objektov tj. tlorisne pro­jekcije njihovih najbolj izpostavljenih delov (napušč, balkon, fasada ...) od sosednje parcelne meje najmanj 4 m . Lahko so tudi manjši, če soglaša lastnik sosednje nepremičnine s pisnim soglasjem in so zagotovljene varne dovozne poti, intervencij­ski dostop, požarni in sanitarni pogoji ter osončenje dnevnih bivalnih prostorov najmanj 2 uri dnevno.

(2) Orientacija objektov v strminah je vzporedna s plastnicami, na ravninah pa z obstoječimi prometnicami. Orientacija glede na plastnice izhaja iz zaželenega podolgovatega tlorisa objek­tov. Orientacija objektov je lahko tudi drugačna (npr. pravoko­tna na plastnice ali ceste), če je to utemeljeno z drugimi zahte­vami (npr. glede na osončenost, razglednost s parcele, zaradi infrastrukturnih ureditev ali zaradi funkcionalnih zahtev).

(3) Stavbe se od meje gozda odmakne najmanj za 20 m (višina dreves), talne ureditve na ravni zemljišča pa vsaj za 1 m. Od­stopanje je možno le ob pisnem soglasju Zavoda za gozdove Slovenije.

(4) Nestanovanjske stavbe so od stanovanjskih oddaljene za najmanj eno svojo višino od terena do slemena, ob dodatnih požarnovarnostnih ukrepih lahko tudi manj.

79. člen

(PIP glede velikosti)

(1) Največja etažnost družinske stanovanjske hiše je največ dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom in izkoriščeno pod­strešje (P + 1N + M). Posamezna etaža ne sme presegati viši­ne treh metrov. Pri podstrešju, izkoriščenem kot stanovanjska mansarda, kapnih leg ni dovoljeno podzidati. Dopustna je gra­dnja kleti, če oblikovanost terena to omogoča. Na območjih, ki jih ogroža visoka podtalnica ter na poplavnih območjih, gra­dnja kleti ni dopustna. Na ravninah je kota pritličja pri objek­tih s kletjo največ 1 m nad urejenim terenom. Na strmini je klet vsaj na eni strani v celoti vkopana (do višine stropa).

(2) Velikost nestanovanjskih objektov je odvisna od tehnolo­ških zahtev.

80. člen

(PIP glede oblikovanja)

(1) Oblikovanje bivalnih objektov na območjih krajine mora v največji meri upoštevati tradicionalne značilnosti oblikovanja objektov tega okolja (slovenjegoriška arhitektura). Novi objek­ti morajo biti oblikovani v sorazmernem odnosu do velikosti in členjenosti gradbenih mas v okolici. Največja dovoljena stopnja izrabe in stopnja pozidanosti zemljišča nista določeni, razen za zaselke (podrobna namenska raba A) v podenotah znotraj EUP ZN1 (ZN1-b, ZN1-c) ter ZN3 (ZN3-b). Za te zaselke se upošteva sledeče:

Največja pozidanost stavbne parcele se določi s faktorjem Fz, ki je:

Največja izkoriščenost stavbne parcele je določena s faktorjem Fiz, ki je:

(2)Tloris je podolgovat v razmerju 1 : najmanj 1,4.

(3) Strehe objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin od 35–45 °. Strešni izzidki kot tudi strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni v največ 66 % dolžine fasade. Na strehe se lahko namesti energet­ske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne ener­gije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina.

(4) Barve fasad objektov so pastelne. Osnovne in kričeče barve niso dovoljene. Leseni deli na fasadah vseh stavb in pomožnih objektov morajo biti v barvah lesa, ne smejo pa se izvesti v obli­ki polkrožnih brun. Kritina je opečna ali v videzu opečne v opečni, rjavi ali temno sivi barvi, na energetsko varčni gradnji tudi industrijski paneli in ozelenjene strehe. Kleparski izdelki in žlebovje so bakreni ali v barvi brona.

(5) Prepovedani so neznačilni arhitekturni objekti in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki ter polkrožno oblikovana okna.

(6) Kmetijske in ostale gospodarske objekte se po velikosti oblikuje v ustreznem odnosu do velikosti stanovanjskih objek tov kmetije. Kmetijski objekti imajo simetrično dvokapno streho z naklonom kot stanovanjska hiša kmetije. Če so širši od 12 m, je streha lahko ravna ali minimalno naklonjena. Zunanje deponije za silažne bale se po celotni zunanji stranici obsadi z živo mejo.

(7) Pomožne objekte se oblikuje skladno z osnovnim objek­tom.

(8) Vinogradniške kleti oz. objekte za hrambo orodja, pridelka, zavetje pred vremenom in občasno bivanje se oblikuje strogo po načelih tipične slovenjegoriške arhitekture. Razmerje stra­nic pravokotnika tlorisa je 1 : najmanj 1,4. Dovoljena etažnost je največ klet in pritličje. Podstrešje je lahko izkoriščeno, ven­dar s kapnim zidom višine največ 20 cm in z okni le na zatre­pih. Strešna okna so dovoljena, velikost šipe je lahko največ do 0,60 m2. Talni zidec oz. kletni zid sta obložena s peščenjakom ali temneje pobarvana. Fasada pritličja je gladek pleskan omet v beli ali v svetlih pastelnih barvah ali les. Okna so manjša, po­končna, s polkni in s fasadnim okvirjem širine do 12 cm od odprtine, v temnejšem ali svetlejšem odtenku barve fasade. Za­trep se obloži z lesom od stropa pritličja do strešin, navpično. Ves fasadni les se pleska s prozornim mat lakom.

81. člen

(PIP glede mirujočega prometa)

(1) Ob vseh stanovanjskih objektih se uredi parkirišče za oseb­na vozila z najmanj:

– na stanovanje 2 PM + 1 PM za obiskovalce.

(2) Ob kmetijskih objektih se zagotovi zadostno manipulacij­sko površino za kmetijsko mehanizacijo in površino za njeno hrambo.

(3) Ob objektih za dopolnilno kmetijsko dejavnost ter objektih za rekreacijo in šport se zagotovi parkirišče za osebna vozila z najmanj:

– gostinska dejavnost 1 PM/4 sedeže

– gostinska dejavnost s prenočišči

1 PM/2 sobi in 1 PM/6 sedežev + zaposlena;

– poslovni prostori s strankami 1 PM/30 m2 neto po­vršine + 1 PM/2 zaposlena,

– šport in rekreacija 1 PM/250 m2 površine igrišč,

82. člen

(PIP in merila za parcelacijo)

(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel sta odvisni od na­mena, velikosti, zmogljivosti ter tlorisne zasnove načrtovanih objektov in od tipologije pozidave. Povprečna velikost stano­vanjske parcele za družinsko stanovanjsko hišo je 500 m2 z do­voljenim odstopanjem do 20 %. Za ostale vrste stavb se velikost parcele določi glede na njihove funkcionalne ali tehnološke zahteve.

(2) Za vsako gradnjo se izdela geodetski načrt parcele. Velikost parcele določa velikost objektov, ki se nameravajo na njej gra­diti. Velikost objektov se določi skladno s predpisanima faktor­jem izrabe zemljišča Fiz in faktorjem pozidanosti zemljišča Fz.

(3) Vsaka stavbna parcela mora imeti zagotovljen dostop in do­voz z javnega cestnega omrežja ter omogočeno priključevanje na obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastruktu­ro.

(4) Do vsake stavbne parcele mora biti zagotovljen dovoz s ko­munalnim in z intervencijskim vozilom.

83. člen

(PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko jav­no infrastrukturo in grajeno javno dobro)

(1) Vsi objekti se priključijo na javna infrastrukturna omrež­ja osnovnega standarda, ki na območju obstajajo (javno cesto, električno, vodovodno in fekalno kanalizacijsko omrežje). La­stniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa, gradnje in vzdrževanja javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno je priključevanje na nad­standardna omrežja (plinsko, telefonsko, internetno in kabel­sko televizijsko omrežje).

(2) Tehnološke odpadne vode iz proizvodnih objektov se pred izpustom prečisti na mestu nastanka. Gnojnico se zbira v po­kritih nepropustnih gnojnih jamah in ne sme iztekati v fekalno kanalizacijo ali odprte jarke oz. podtalje.

(3) V vseh EUP, kjer javne fekalne kanalizacije še ni ali ni pred­videna, se za posamezna gospodinjstva gradi male čistilne na­prave. Na območjih razpršene poselitve se spodbuja gradnjo skupinskih ali posamičnih rastlinskih čistilnih naprav. Na ob­močjih, kjer je predvideno javno komunalno kanalizacijsko omrežje, se do njegove izgradnje dovoli gradnja ustreznih ne­propustnih greznic na praznjenje.

(4) V vseh EUP z zgrajenim fekalnim kanalizacijskim omrežjem in s čistilno napravo se zagotovi ločeno odvodnjo meteorne vode, ki čistilne naprave ne sme obremenjevati.

(5) Meteorna voda s parcele ne sme odtekati na sosedovo par­celo ali na javno cesto. Ponika se jo na parceli lastnika ali od­vede v recipient. Z opornimi ali ograjnimi zidovi se zaledne meteorne vode ne sme preusmerjati na sosedovo parcelo, am­pak se jo odvede v utrjenem odprtem jarku (muldi) ali v pod­zemnem cevovodu v ponikovalnik ali naravni odvodnik.

(6) Gradbeno inženirske in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede v ze­meljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih kori­dorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenje­nih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.

84. člen

(PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb)

(1) Za vsak poseg v enoto varovane kulturne dediščine in nje­govo vplivno območje v EUP ZN1a, ZN3-a, ZN4, ZN7, ZN8, ZN9, ZN10, ZN11, ZN12, ZN13 in ZN14 velja PIP glede celo­stnega ohranjanja iz 58. člena tega odloka.

(2) Ohranja se tipična podoba kulturne krajine osrednjih Slo­venskih goric in značilni urbanistični vzorci ravninske in sle­menske zazidave ter arhitektura avtohtonih kmetij, viničarij in pomožnih kmetijskih objektov, značilna parcelacija na gričev­ju ter značilna parcelacija ravninskega dela občine ob Pesnici in Rogoznici.

(3) Varuje se varovana območja (Natura 2000), ekološko po­membno območje in naravne vrednote, ki so pomembna na­ravna dediščina, ter značilno jelševo zarast potokov na kmetij­skih ravninah. Dovoljene so le protipoplavne ureditve, kot so čiščenje struge in varovalnih nasipov. Naravnega poteka strug potokov ni dovoljeno regulirati in spreminjati njihovega toka.

(4) Sanira se divja odlagališča odpadkov z odvozom od­loženega materiala na odlagališče Gajke na Ptuju in ure­ditvijo v prvotno stanje. Vzpostavi se nadzor nad ne­dovoljenim odlaganjem vseh vrst odpadkov v okolje. V komunalni coni pri Janežovcih se uredi zbirni center za loče­no zbiranje nebioloških odpadkov pred odvozom v reciklažo.(5) EUP ZN4 se delno nahaja na poplavnem območju. V tem območju so dopustne le rekonstrukcija, odstranitev, spremem­ba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.

(6) Pri ureditvah na in v vplivnem območju vodotokov je po­trebno upoštevati še usmeritve

Zakona o vodah, in sicer:

– ohranja se dobro stanje površinskih in podzemnih voda,

– ohranjajo se naravne plitvine in prelivi v matično strugo, vo­dno telo se ne zasipava,

– ohranja se predele erodiranih rečnih brežin,

– ohranjajo se sipine,

– v strugo in brežine se ne posega,

– posegi v vode se izvajajo sonaravno,

– posegi v vode se izvajajo izven gnezditvene sezone ptic,

– brežine voda se kosi med drugo polovico septembra in za­četkom maja,

– ohranja se sklenjena obrežna vegetacija, vsaj enoobrežno, na dolžini vsaj 300 m,

– ob posegih se zasaditve brežin izvede izključno z lokalno av­tohtonimi vrstami drevja.

(7) Omilitveni ukrepi za podzemne naravne vrednote, ohranja­nje favne in habitatnih tipov:

Upoštevajo se področni predpisi s področja varstva narave, Naravovarstvene smernice za OPN Destrnik (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, 15. 6. 2009), Okoljsko poročilo za OPN Destrnik – Končno poročilo (Izdelovalec Eco Consulting d. o. o., december 2010).

(8) Na celotnem območju občine se upošteva pogoje in ukrepe za varovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pogoje in ukrepe za varovanje pred požarom:

– na območjih, ki jih ogrožajo poplave, plazovi, erozija in hudo­urniki, je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja sorazmer­no glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodar­skih dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki,

– na poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo,

– na plazljivih in erozijsko ogroženih območjih se pred pose­gom v prostor izvede ustrezne hidrološke in geološke raziska­ve ter zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe,

– v vododeficitarna in sušna območja se ne umešča novih de­javnosti, ki bi lahko povečale porabo vode in s tem prizadele oskrbo s pitno vodo ter ogrozile bogatenje podtalnice ali iz­virov in minimalni pretok vodotokov. Obstoječe dejavnosti je potrebno prilagoditi tako, da je poraba vode čim manjša.

(9) Objekti morajo biti projektirani in grajeni potresno varno glede na stopnjo potresne nevarnosti. Območje občine spada v območje potresne nevarnosti VII. stopnje po MCS lestvici, potresni pospešek pa znaša 0,125.

(10) Dosledno je potrebno izpolniti zahteve varstva pred po­žarom tako, da se zagotovi:

– ustrezne odmike objektov od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širje­nja požara na sosednje objekte,

– potrebne vire vode za gašenje (omrežje hidrantov in ustre­zen pretok ter tlak vode v vodovodnem omrežju),

– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencij­ska vozila za gašenje in reševanje v stavbah.

(11) Vodovarstvena območja z oznako VVO III se pojavljajo na celotnem območju občine, zanje pa veljajo omejitve in pogoji gradnje, opredeljeni z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007).

85. člen

(PIP glede varovanja zdravja)

(1) Za vsak bivalni, gospodarski in javni objekt se zagotovi do­stop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so hkrati namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, se vhodi ločijo. Vho­di v javne objekte, na prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami se gradijo z omogočenim dostopom za gibalno ovirane osebe. Zagotovi se jim tudi parkiranje v skla­du s tovrstnimi predpisi.

(2) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ter predpisov o omejevanju hrupa v okolju se za po­drobno namensko rabo prostora na območju izven naselij do­ločijo štiri stopnje varstva pred hrupom. Upoštevajo se mejne in kritične vrednosti, ki jih določajo predpisi o hrupu v narav­nem in življenjskem okolju za posamezno stopnjo varstva pred hrupom:

– I. stopnja varstva pred hrupom za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih:

– na območju prometne infrastrukture z oznako PC,

– na območju gozdov na površinah za izvajanje goz­darskih dejavnosti z oznako G.

Mirno območje na prostem je območje varstva pred hrupom, ki obsega zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem ob­močju, ter območij pomembnih cest v širini 1000 m od sredine ceste.

– II. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine po­drobnejše namenske rabe prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa :

– na posebnem območju: površine za turizem z ozna­ko BT.

– III. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine po­drobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten po­seg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa:

– na območju površin razpršene poselitve z z oznako A

– na območju zelenih površin: površine za rekreacijo in šport z oznako ZS,

– na območju voda: površinske vode z oznako VC, ra­zen površin na mirnem območju na prostem.

– IV. stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi pro­stori na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe pro­stora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:

– na območju proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone z oznako IG in površine z objekti za kmetijsko proizvo­dnjo z oznako IK,

– na območju prometne infrastrukture: površine cest z oznako PC ,

– na območju okoljske infrastrukture z oznako O,

– na območju kmetijskih zemljišč z oznakama K1 in K2, razen na mirnem območju na prostem,

– na območju gozdov z oznako G za vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča, razen na mirnem območju na prostem.

(3) Za omejevanje svetlobnega onesnaževanja se zagotovi iz­vajanje ukrepov z v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih sve­tlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,109/07 in 62/10), ki so:

– za razsvetljavo, ki je vir svetlobe na javnih površinah naselja, se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %;

– za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če:

– je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W,

– povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osve­tljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx, in

– je javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem ali počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h;

– znotraj strnjenega naselja upravljavec razsvetljave fasade za­gotovi, da svetlost osvetljenega dela fasad, izračunana kot pov­prečna vrednost celotne površine osvetljenega dela fasade, ne presega 1 cd/m2;

– upravljavec razsvetljave kulturnega spomenika zagotovi, da svetlost osvetljenega dela kulturnega spomenika, izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega dela kulturnega spomenika, ne presega 1 cd/m2;

– če kulturnega spomenika tehnično ni mogoče osvetljevati s svetilkami, ki izpolnjujejo zahteve iz 4. člena uredbe, se sve­tlobne snope svetilk usmeri tako, da je zunanji rob osvetljene površine kulturnega spomenika najmanj 1 m pod strešnim na­puščem, če je kulturni spomenik stavba, ali 1 m pod najvišjim robom spomenika, če je kulturni spomenik nepokrit objekt. Mimo fasade kulturnega spomenika gre lahko največ 10 % sve­tlobnega toka;

– pri načrtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave se izbere teh­nične rešitve in upošteva dognanja ter rešitve, ki zagotavljajo, da svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti, določenih v 4. do 17. členu uredbe. V projek­tu za pridobitev gradbenega dovoljenja se upošteva vse pogoje in ukrepe iz 20. člena uredbe;

– upravljavec razsvetljave v strnjenih naseljih zagotovi in izvaja monitoring svetlobnega onesnaževanja v skladu z določbami 21. do 24. člena uredbe;

– inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja opravljajo in­špektorji, pristojni za varstvo okolja.

(4) Neprečiščene komunalne odplake, ki bi ogrozile neoporeč­nost podtalne vode in zemlje, se pred izpustom v okolje odve­de v nepropustnem omrežju do čistilne naprave. Do izgradnje čistilnih naprav se dovoli zbiranje odplak v ustreznih nepro­pustnih greznicah, ki se jih po izgradnji omrežja ukine. Druge odplake se prečisti na mestu nastanka do stopnje, ki za okolje ni nevarna.

(5) Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na določeno komunalno odlagališče na v občini opredeljen na­čin. S posebnimi in industrijskimi odpadki se ravna skladno s področno zakonodajo.

3.7.2 PIP na območju EUP ZN17 – razvojna kmetija Ar­nuš

86. člen

(prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor)

(1) Območje EUP 18 se po podrobni namenski rabi deli na območje:

– A: območje razpršene poselitve,

– IK: površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo,

– E : območje energetske infrastrukture.

(2) Na območju razpršene poselitve (A) je dopustno graditi:

– eno- ali dvostanovanjske stavbe,

– kmetijske objekte za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spra­vilo pridelkov ter

– enostavne objekte, kot so za podrobno namensko rabo dolo­čeni v Prilogah1 in 2 tega odloka.

(3) Na območju z oznako podrobne namenske rabe IK se lah­ko umeščajo prostorske ureditve in dejavnosti, ki so skladne s predmetno rabo prostora. Dopustijo se dejavnosti kmetijske proizvodnje in z njo povezane dejavnosti, ki morajo biti skla­dne z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti. Do­pustne vrste objektov so:

– kmetijski objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spra­vilo pridelkov ter

– enostavni objekti, kot so za podrobno namensko rabo dolo­čeni v Prilogah1 in 2 tega odloka.

(4) Na območju z oznako podrobne namenske rabe E se dopu­stijo prostorske ureditve in umeščajo dejavnosti, ki so skladne s predmetno rabo prostora. Dopustijo se dejavnosti proizvo­dnje električne energije in z njo povezane dejavnosti, skladno z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti. Dopu­stne vrste objektov so po uredbi, ki ureja uvedbo in upora­bo enotne klasifikacije vrst objektov, energetski objekti, pri čemer veljajo predpisane omejitve fizičnega obsega območja za pridobivanje energije iz obnovljivih virov kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji:

– moč kotla oz. generatorja lahko znaša do 1 MW nazivne moči,

– objekti in naprave energetskega sistema ne zasedajo povr­šine, ki presega površino, zasedeno z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo.

Dopustijo se enostavni in nezahtevni objekti, kot so za podrob­no namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.

87. člen

(prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov)

(1) Območje razpršene poselitve (A): Upoštevajo se pogoji, ki veljajo za ostala območja predmetne namenske rabe prostora v okviru OPN Destrnik.

(2) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) in obmo­čje energetske infrastrukture (E): Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo objekta.

88. člen

(prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov)

(1) Območje razpršene poselitve (A): Upoštevajo se prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za ostala območja predmetne na­menske rabe.

(2) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK):

– velikost objektov se prilagodi namenu in območju, na kate­rega se umeščajo,

– višina objektov ne sme presegati 18 m.

(3) Območje energetske infrastrukture E:

– moč kotla oz. generatorja lahko znaša do 1 MW nazivne moči,

– objekti in naprave energetskega sistema ne smejo zasedati površine, ki presega površino, zasedeno z objektom ali skupi­no objektov, ob katere se umeščajo,

- višina objektov ne sme presegati 18 m.

89. člen

(prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja)

(1) Območje razpršene poselitve (A): Upoštevajo se PIP, ki ve­ljajo za ostala območja te namenske rabe prostora.

(2) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK): Upošte­vajo se PIP, ki veljajo za objekte za kmetijsko proizvodnjo na območju površin podeželskega naselja (SK).

(3) Območje energetske infrastrukture E:

– objekte se oblikuje skladno z zahtevami tehnologije in raci­onalne proizvodnje,

- izpostavljene strani območja se zasadi z avtohtonim drevjem.

90. člen

(prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in graje­no javno dobro)

(1) Stavbni parceli se zagotovi dovoz z javnega cestnega omrežja in omogoči priključevanje na obstoječa ter predvide­na omrežja javne gospodarske infrastrukture.

(2) Objekte se obvezno priključi na vsa osnovna javna infra­strukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštu­jejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infra­strukture na parceli. Neobvezno je priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje).

(3) S sistemom oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost ob narav­nih in drugih nesrečah ter krepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah zlasti z vodo za gašenje.

(4) V največji meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vire.

(5) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek poniko­valnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drena­žnega cevovoda praviloma ponika v okviru gradbene parcele, v skladu s predpisi s področja varstva okolja.

91. člen

(prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohra­njanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb)

Upošteva se prostorske izvedbene pogoje iz 84. člena tega od­loka.

92. člen

(prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja)

Upošteva se prostorske izvedbene pogoje iz 85. člena tega odloka.

3.7.3 Območje EUP Ji6 – turistično območje Jiršovci

93. člen

(prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor)

(1) Območje EUP Ji6 obsega naslednja območja namenske rabe:

– površine za turizem (BT),

– površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) in – najboljša kmetijska zemljišča (K1).

(2) Na območju površin za turizem z oznako BT se dopušča umeščanje tistih dejavnosti, ki so skladne s predmetno rabo prostora, to je hotelske turistične dejavnosti s prenočišči, go­stinske in rekreacijske dejavnosti. Dopustne vrste objektov so po uredbi, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, hotelske in gostinske stavbe, rekreacijske stavbe oz. ureditve, dostavne ceste in parkirišča, distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi ter distribucijska komuni­kacijska omrežja.

(3) Na območju površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo z oznako IK se načrtuje hlev za konje z objekti in ureditvami za konjeniški šport ter hotel za male živali s spremljajočimi objek­ti. Dopušča se dejavnosti, ki so skladne s to namensko rabo prostora, in dejavnosti kmetijske proizvodnje. Dopustne vr­ste objektov so po uredbi, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, nestanovanjske kmetijske stavbe. V skladu s pretežno namensko rabo se določi možnost prepleta­nja dopustnih dejavnosti, ki pa zasedejo do polovice površin celotnega območja predmetne namenske rabe. Dejavnost, ki se prepleta z osnovno dejavnostjo, je storitvena dejavnost oskr­be in nege hišnih živali. Dopustna vrsta objektov so stavbe za oskrbo in nego hišnih živali, t. i. hotel za male živali. Dopusti se gradnjo enostavnih objektov, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.

(4) Na območju najboljših kmetijskih zemljišč z oznako K1 ve­ljajo enaki pogoji kot za to namensko rabo prostora na preosta­lem območju občine.

94. člen

(prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov)

(1) Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo objekta.

(2) Lega objektov je načeloma vzporedna s plastnicami, lahko pa je tudi drugačna, če razmere to zahtevajo in dopuščajo.

95. člen

(prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov)

(1) Območje razpršene poselitve (BT): Največja višina objek­tov je tri etaže nad urejenim terenom z izkoriščeno podstreho (P + 1 + M). Mansarda je brez podzidave kapnih leg.

(2) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK):

– velikost objektov se prilagodi namenu in območju, na kate­rega se umeščajo,

– višina objektov ne sme presegati 18 m.

96. člen

(prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objek­tov)

1) Gradbene mase objektov se oblikuje z namenom poudariti funkcijo objekta.