Na podlagi 52. člena
zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št.33/07, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009) in v skladu s 16.
členom
Statuta Občine Brda
(Uradno glasilo slovenskih občin 4/2006) je Občinski svet Občine Brda na
svoji 5. redni seji dne 12.4.2011 sprejel |
ODLOK |
O OBČINSKEM
PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE BRDA |
1. UVODNE
DOLOČBE |
1. člen |
S tem
odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Brda (v
nadaljevanju: OPN Občine Brda). |
OPN
Občine Brda je potrdil Minister s sklepom št. 35016-90/2008/65 z dne
9.3.2011. |
Strokovna
gradiva OPN Občine Brda je izdelal URBI d.o.o., Oblikovanje prostora,
Ljubljana, v obdobju 2007-2011. |
2. člen |
Občinski prostorski
načrt (OPN) je prostorski akt Občine Brda, ki določa usmeritve za
urejanje prostora ter prostorske izvedbene pogoje za načrtovanje posegov
v prostor. |
3. člen |
(1) OPN Občine Brda
vsebuje: |
·
besedilo odloka o OPN |
·
grafične
prikaze strateškega dela OPN v merilu 1:50.000: |
-
zasnova
prostorskega razvoja, list 0-01 |
-
zasnova
gospodarske javne infrastrukture, list 0-02 |
-
usmeritev za
razvoj poselitve in za celovito prenovo, list 0-03 |
-
usmeritev za
razvoj v krajini, list 0-04 |
-
usmeritev za
določitev namenske rabe prostora, list 0-05 |
-
okvirna
območja naselij, list 0-06 |
·
grafične
prikaze izvedbenega dela OPN: |
-
Pregledna
karta občine z razdelitvijo na liste, M 1:50.000, list 1-01 |
-
Pregledna
karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij
gospodarske javne infrastrukture, M 1:50.000, list 2-01 |
-
Prikaz območij
enot urejanja prostora, osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora
in prostorskih izvedbenih pogojev, M 1:5.000, listi od 3-01 do 3-23 |
-
Prikaz območij
enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture, M
1:5.000, listi od 4-01 do 4-23 |
-
Pregledna
karta občine s prikazom območij OPPN, M 1:50.000, list 5-01 |
(2) OPN Občine Brda
ima naslednje priloge: |
·
obrazložitev
in utemeljitev prostorskega akta |
·
izvleček iz
državnega strateškega prostorskega načrta |
·
prikaz stanja
prostora, ki vsebuje: |
? tekstualni del |
? grafične prikaze:
|
00.
pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, M1:50.000, list 00 |
01.
prikaz rabe prostora, M 1:5.000, listi 1-01 do 1-23 |
02. prikaz
gospodarske javne infrastrukture, M1.5.000, listi 2-01 do 2-23
|
03.
prikaz varstvenih režimov: |
3.a
varstvo kulturne dediščine, M1:5.000 (listi 3a-01 do 3a-23)
|
3.b
ohranjanje narave, M1:5.000 (listi 3b- 01 do 3b-23) |
3.c
varstvo voda, M1:5.000 (listi 3c-01 do 3c-23) |
3.d
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, M1:5.000 (listi
3d-01 do 3d- 23) |
04.
prikaz meje območja prostorskega akta, M1:5.000 (listi 4-01 do 4-23) |
·
strokovne
podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta |
·
smernice in
mnenja nosilcev urejanja prostora |
·
povzetek za
javnost |
·
okoljsko
poročilo. |
(3) Digitalna vsebina
OPN Občine Brda obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih
prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN.
Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski podlogi
digitalnega katastrskega načrta (DKN, GURS 2010) v natančnosti merila
1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo.
Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo
prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, MOP 6.10.2008. |
4. člen |
Odlok OPN Občine Brda
vsebuje naslednje določbe: |
1. Uvodne določbe |
2. Strateški del OPN
Občine Brda |
2.1 Izhodišča
in cilji prostorskega razvoja občine: |
2.1.1 Stanje in
razmere kot izhodišče za OPN |
2.1.2 Razvojne
potrebe |
2.1.3 Medsebojni
vplivi |
2.1.4 Cilji |
2.2 Zasnova
prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na karti 0-01) |
2.2.1 Omrežje
naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij |
2.2.2 Prednostna
območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti |
2.2.3 Temeljne
smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji |
2.2.4 Druga za
občino pomembna območja |
2.3 Zasnova
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega
dobra (grafični prikaz na karti 0-02) |
2.3.1
Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje |
2.3.2
Zasnova prometnega omrežja |
2.3.3.
Zasnova vodooskrbe |
2.3.4
Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod |
2.3.5
Zasnova energetske oskrbe |
2.3.6
Zasnova omrežja zvez |
2.3.7
Zasnova ravnanja z odpadki |
2.4 Usmeritve
za prostorski razvoj občine (grafični prikaz na karti 0-03 in 0-06) |
2.4.1
Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve |
2.4.2
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
2.4.3
Pričakovani in načrtovani razvoj |
2.5 Usmeritve
za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti 0-04) |
2.5.1
Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
2.5.2
Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
območja zaščite in reševanja, območja in objekti za potrebe obrambe |
2.5.3
Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in
vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti |
2.6 Usmeritve
za določitev namenske rabe zemljišč (grafični prikaz na karti 0-05) |
2.7 Usmeritve
za prostorske izvedbene pogoje |
2.8 Usmeritve
za urejanje prostora z OPPN |
3. Izvedbeni
del OPN Občine Brda |
3.1 Splošne
določbe |
3.2 Prostorski
izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora (namembnosti, vrste posegov) |
3.2.1 Prostorski
izvedbeni pogoji za območja in površine namenske rabe prostora, ki so
namenjene poselitvi |
3.2.2 Prostorski
izvedbeni pogoji za območja in površine, ki so namenjene gospodarski
javni infrastrukturi |
3.2.3 Prostorski
izvedbeni pogoji na ostalih površinah osnovne namenske rabe
|
3.3 Varstvena
območja in rezervati |
3.4 Skupni
splošni prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje posegov v prostor |
3.4.1
Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno
in krajinsko oblikovanje |
3.5
Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo in gradbene parcele |
3.6
Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo, za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje |
3.7
Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo |
3.7.1
Pogoji za prometno urejanje |
3.7.2
Pogoji za komunalno opremljanje |
3.7.3
Pogoji za energetsko opremljanje |
3.7.4
Pogoji za opremljanje s telekomunikacijskimi omrežji |
3.7.5
Pogoji za odstranjevanje odpadkov |
3.8
Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro |
3.9
Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne
dediščine, varstva okolja, varstva naravnih dobrin, varstva pred
nesrečami |
3.9.1
Pogoji za ohranjanje narave |
3.9.2
Pogoji za varstvo kulturne dediščine |
3.9.3
Pogoji za varstvo okolja |
Varstvo tal pred
onesnaženjem |
Varstvo voda pred
onesnaženjem |
Varstvo zraka pred
onesnaženjem |
Varstvo pred hrupom
|
Varstvo pred
svetlobnim onesnaženjem |
Varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem |
3.9.4 Pogoji za
varstvo voda |
3.9.5
Pogoji za varstvo pred požarom |
3.9.6
Pogoji za varstvo pred plazovi |
3.9.7
Pogoji za varstvo pred poplavami |
3.9.8
Pogoji iz potresne varnosti |
3.10 Varstvo
kmetijskih zemljišč |
3.11 Posebni
prostorski izvedbeni pogoji |
3.12 Prostorski
izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN |
4. Usmeritve za
uresničevanje OPN |
4.1
Geoinformacijska podpora za odločanje |
4.2 Merila
za odstopanje od OPN |
4.3
Kriteriji za dopolnjevanje OPN |
5. Prehodne in
končne določbe |
Priloge: |
Tabela 1: ENOTE
UREJANJA PROSTORA |
Tabela 2: ENOTE
UREJANJA PROSTORA Z OPPN |
Tabela 3: DOPUSTNOST
POSTAVITVE NEZAHTEVNIH OBJEKTOV |
Tabela 4: DOPUSTNOST
POSTAVITVE ENOSTAVNIH OBJEKTOV |
Tabela 5: SEZNAM EUP
NADOMESTNIH KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
2. STRATEŠKI DEL
OPN OBČINE BRDA |
2.1 IZHODIŠČA IN
CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE |
5. člen |
2.1.1 Stanje in
razmere kot izhodišče za OPN |
(1) Območje občine
Brda s 5700 prebivalci na 72km2 sodi med manjše slovenske
občine. Povprečna gostota je 98 prebivalcev/km2, z
velikimi razlikami med poseljenostjo Zgornjih Brd, kjer je gostota 13,9
preb/km2 in Spodnjih Brd z 102,6 prebivalcev/km2.
|
(2) Nizko flišno
gričevje Goriških Brd je razcepljeno v več proti jugu in Furlanski
nižini nagnjenih širokih slemen, ki pod vplivom sredozemskega podnebja
in rodovitne prsti nudijo dobre pogoje za vinogradništvo in sadjarstvo.
Na severu preidejo Brda preko slemena med Sabotinom in Korado v flišno
Kambreško hribovje, ki se strmo spušča v Spodnjo Soško dolino. Zgornja
Brda so višji reliefno razgiban svet (400-450m nm) z naselji okoli
Kožbane, Spodnja Brda pa prehajajo od Kojskega (249m nm), Šmartnega
(262m nm), Cerovega (233m nm), preko Nebla, Medane in Kozane (160-180m
nm ) v Prevalsko podolje (57m nm). Sem se stekajo dolinice rek Birše,
Oblenča in Reke. Krajino zaznamujejo tudi erozijsko delovanje ostalih
rečic in potokov: Korena, Kožbanjščka, Vedrijanščka, Imenjščice, Pevmice
in drugih. Goriška Brda so najsevernejše submediteransko območje v
Sloveniji s povprečno 1500mm padavin na leto, poletja so vroča in suha z
značilnimi poletnimi nevihtami.Kar 217 dni na leto je temperatura nad 10
st.C. Zgornja Brda so pretežno gozdnata (čez 60%), s sestoji hrasta,
robinije in gabra, v Spodnjih Brdih pa prevladujejo kmetijska zemljišča. |
(3) Brda so kot
obmejna pokrajina stoletja dolgo predstavljala del zahodne etnične meje
s sosednjimi Furlani. Enotno pokrajino je po 2.svetovni vojni prizadela
politična razdelitev med dve državi in šele leta 1985 zgrajena »Osimska
cesta« čez Sabotin in italijansko ozemlje je odpravila prometno
odrezanost Brd od bližnje Nove Gorice. S to cestno povezavo je bila
odpravljena največja ovira hitrejšemu gospodarskemu razvoju Goriških
Brd. |
(4) Po pristopu
Slovenije v Evropsko zvezo in v šengensko območje svobodnega pretoka
ljudi, blaga in storitev so se Brda odprla proti Furlaniji. Prometna
povezanost se je s tem za Brda bistveno izboljšala. Pričakovati je
povečan promet z Italijo, kar bo vplivalo tudi na nadaljni gospodarski
razvoj Brd. Osnovne regionalne prometne povezave Brd s sosednjimi
območji so: Nova Gorica po Osimski Sabotinski cesti, Kanal preko Plav,
Tolmin preko Korade, Gorica iz Vipolž, Krmin iz Nebla in Čedad iz Golega
brda. |
(5) Občina Brda sodi
med pretežno kmetijska podeželska območja, kjer so vinogradništvo z
vinarstvom in sadjarstvo primarne dejavnosti. Spodnja Brda so kmetijsko
razvitejša in imajo razvit učinkovit tržni pristop. Zgornja Brda so
zaradi težjih pogojev za kmetovanje redkeje naseljena in so demografsko
ogrožena. |
(6) Tradicionalni
poselitveni vzorec v Brdih so tvorile strnjene gručaste vasi na grebenih
in manjši zaselki na stranskih grebenih. Po potresu leta 1976, ki je
prizadel Soško dolino in Brda, se je ta vzorec znatno porušil.
Graditelji pri popotresni obnovi niso upoštevali tradicionalnih oblik
pozidave v strnjenih naseljih in zaselkih, kar je zidavo močno razpršilo
po prostoru. |
(7) Za Spodnja Brda
je značilna slemenska poselitev. Poselitveni vzorec tvorijo stara jedra
vasi in razširjena novejša poselitev po glavnih briških slemenih ter
posamezni zaselki in razložena na manjših stranskih grebenih. V Zgornjih
Brdih so značilna manjša gručasta naselja in zaselki. |
6. člen |
2.1.2 Razvojne
potrebe
|
Pomembnejši razvojni interesi lokalne skupnosti so zagotavljanje
prostorskih možnosti za gospodarski razvoj, razvoj vinogradništva in
sadjarstva ter drugih panog kmetijstva, za razvoj turizma in
izboljševanje standarda bivanja. |
Razvoj
turizma je v prihodnjem razvojnem obdobju pričakovati tudi na področju
hotelskega, termalnega turizma, na rekreaciji povezani s turizmom in
drugih vejah turizma, ki doslej niso bile prisotne v Brdih. |
Med
osnovne razvojne potrebe sodi tudi urejanje in izboljšanje
infrastrukturnih omrežij in naprav, predvsem kanalizacijskega omrežja s
čistilnimi napravami in vodooskrbe z novim vodnim virom. |
Drugi
razvojni interesi občine so še zagotavljanje stavbnih zemljišč za
krajevne potrebe, ter nova določitev površin za vinogradništvo kot
krčitev gozdnih površin in zmanjšanje dosedanjih stavbnih zemljišč. |
Državni
in regionalni razvojni interes na območju občine Brda je zagotavljanje
prometne povezanosti s sosednjimi občinami Novo Gorico in Kanalom ob
Soči ter s sosednjo državo Italijo. |
7. člen |
2.1.3 Medsebojni
vplivi
|
Odprtost državne meje
bo vplivala na povečanje prometnih tokov z Italijo, kasneje pa tudi na
intenzivnejši gospodarski razvoj. Pričakovati je tudi povečan interes za
graditev in bivanje na območju Brd. Načrtovani razvoj Brd je zmeren in
ne bo imel vplivov na sosednja območja. |
8. člen |
2.1.4 Cilji |
(1) Cilj dolgoročnega
razvoja občine je uravnotežen gospodarski, prostorski in socialni razvoj
z zmernim razvojem poselitve, družbene infrastrukture in ob stalnem
negovanje kulturne krajine, z ustvarjanjem takšnih pogojev gospodarjenja
na kmetijah, da se bo ohranjala dejavnost in demografska slika ter s tem
prepoznavnost krajine Goriških Brd v širšem slovenskem in evropskem
prostoru. |
(2) Nadaljnji razvoj
vinogradništva in vinarstva, sadjarstva, oljkarstva in s tem povezanega
turizma ter zagotavljanje prostorskih pogojev za razvoj teh dejavnosti. |
(3) Razvoj drugih
panog turizma, ki niso vezane na posamezna kmečka gospodarstva, vendar
prispevajo k celovitemu razvoju vinogradništva (hotelski in termalni
turizem ...). |
(4) Razvoj lokalnih
oskrbnih in storitvenih dejavnosti v lokalnih oskrbnih središčih. |
(5) Zagotavljanje
površin za skladen in trajnosten dolgoročen prostorski razvoj naselij,
za potrebe zaposlitve in bivanja. |
(6) Varovanje
kulturne dediščine, prenova vaških jeder in drugih kakovostnih delov
naselij skladno z varstvom kulturne dediščine. |
(7) Reurbanizacija
opuščenih ali neustrezno izkoriščenih stavbnih zemljišč v naseljih. |
(8) Razvoj rekreacije
v krajini s sistemom povezovalnih poti med posameznimi območji
aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih,
stanovanjskih itd.) |
(9) Drugi cilji so
še: izboljšanje cestne infrastrukture in skrb za razvoj javnega prometa
med naselji, komunalna sanacija obstoječih območij poselitve in celovita
infrastrukturna ureditev novih območij poselitve, umirjanje prometa v
naseljih, urejanje javnih površin v naseljih s prednostjo za pešce in
kolesarje, izboljšanje urejenosti javnih površin v naseljih in njihove
opreme, omejevanje mirujočega prometa v osrednjih prostorih naselij,
zagotavljanje ustreznih skupnih javnih površin za različno javno rabo,
omejevanje večjih nakupovalnih središč v Brdih. |
(10) Cilji občine v
urejanju prostora z vidika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
z zaščite in reševanja ter obrambe so: |
·
razmeščanje
dejavnosti v prostor izven območij potencialnih žarišč, |
·
ustrezno
upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter
nadzorovanje aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče, |
·
zagotavljanje
ustreznih prostorskih rešitev za zmanjševanje posledic morebitnih nesreč
v naseljih, ki so ogrožena zaradi poplav, plazov, potresov, požarov. |
2.2. ZASNOVA
PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
(GRAFIČNI PRIKAZ NA KARTI 0-01) |
9. člen |
2.2.1 Omrežje naselij
z vlogo in funkcijo posameznih naselij |
Omrežje
naselij v Občini Brda tvorijo naslednji funkcijski tipi naselij: |
·
občinsko
središče z dejavnostmi: upravne funkcije lokalne ravni, oskrbne in
storitvene dejavnosti lokalnega merila, predšolsko varstvo, osnovno
izobraževanje s telovadnico oz. večnamensko dvorano, glasbena šola,
zdravstveno varstvo, knjižnica, prostor za kulturne prireditve in
dejavnosti, banka, pošta, policija; |
Občinsko
središče je naselje Dobrovo, ki ima že relativno dobro razvite
dejavnosti, vendar se bodo z nadaljnjim razvojem krepile in
dopolnjevale. Načrtovana je razširitev rekracijskih površin in ureditev
večnamenske dvorane v povezavi s šolo. |
·
pomembnejše
lokalno središče z dejavnostmi: oskrbne in storitvene dejavnosti
gravitacijskega območja, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje s
telovadnico, banka, pošta; |
Pomembnejše lokalno središče je naselje Kojsko. Obstoječe dejavnosti so
v naselju deloma že razvite, načrtovana je dopolnitev dejavnosti in
krepitev obstoječih dejavnosti. |
·
lokalno
središče z dejavnostmi: oskrbne in storitvene dejavnosti gravitacijskega
območja, predšolsko varstvo, banka, pošta; |
Lokalna
središča so naselja Medana, Kozana, Cerovo, Hum, Vipolže, Neblo in Golo
Brdo. Obstoječe dejavnosti so v teh naseljih deloma že razvite,
načrtovana je dopolnitev dejavnosti in krepitev obstoječih dejavnosti. |
·
manjše lokalno
središče z dejavnostmi: oskrbne in storitvene dejavnosti gravitacijskega
območja; |
Manjše
lokalno središče je naselje Podsabotin, ki naj zaradi razvijajoče se
stanovanjske gradnje, novega doma za starejše in prometne povezave proti
Novi Gorici pridobi na vlogi v omrežju naselij in prevzame nekatere
oskrbne in storitvene dejavnosti. |
·
turistično
središče z dejavnostmi: gostinstvo, oskrba in storitve gravitacijskega
območja, kulturne dejavnosti. |
Značaj
turističnih središč imajo naselja Šmartno, Medana in razvojna lokacija
med Medano, Fojano in Dobrovim. |
10. člen |
2.2.2 Prednostna
območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti |
Nadaljni
prostorski razvoj Brd je načrtovan relativno zmerno, tako da v tem
obdobju niso načrtovane večje širitve. Načrtovanje stavbnih zemljišč
obsega pretežno dopolnjevanje in zaokroževanje obstoječih poselitvenih
območij za krajevne potrebe ter zmanjševanje stavbnih zemljišč zaradi
urejanja vinogradov. |
Med
pomembnejša razvojna območja sodijo lokacije hotela med Fojano, Medano
in Dobrovim, lokacije za širitev obšolskih površin v naseljih Dobrovo in
Kojsko ter širitev površin za gospodarske dejavnosti in storitve pri
Dobrovem. Površine za stanovanjsko gradnjo so v nekoliko večjem obsegu
načrtovane na območju Podsabotina. |
11. člen |
2.2.3 Temeljne smeri
prometnega povezovanja naselij v občini in regiji |
Primarno prometno
omrežje na območju Brd je pretežno že razvito in urejeno. Občina si bo
prizadevala za ureditev in izboljšanje prometnih razmer na lokalnih in
državnih cestah. |
12. člen |
2.2.4 Druga za občino
pomembna območja |
Raziskovanje
mineralnih surovin je opredeljeno na območju Vriskovega Gabra, kjer je
nahajališče flišnega peščenjaka. |
13. člen |
Dobrovo je edino
naselje, ki ima tudi značilnosti urbanega naselja. V nadaljnjem
razvojnem obdobju niso načrtovane večje širitve ali spremembe v
strukturi naselja, zato za Dobrovo ni določen urbanistični načrt. |
2.3 ZASNOVA
GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA
DOBRA
(GRAFIČNI PRIKAZ NA KARTI 0-02) |
14. člen |
2.3.1 Skupne
usmeritve za infrastrukturno urejanje |
(1) Infrastrukturna
omrežja se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega
razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost se v
bodoče dopolnjuje na območjih z neustrezno ali zastarelo komunalno in
energetsko opremo, prednostno pa se izboljšuje v smeri preprečevanja
onesnaženja in zmanjševanja obremenitev okolja ter vpliva na naravne
vrednote in kulturno dediščino. |
(2) Na stavbnih
zemljiščih, ki so načrtovana za bodoče - novo opremljanje ali
preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne,
komunalne, energetske infrastrukture in zvez. |
(3) Obnova
infrastrukturne opreme se izvaja po načelu celovitosti opreme posameznih
območij. Na območjih urejanja prometnih površin ali druge infrastrukture
(novogradnje ali obnovitve), se istočasno obnovijo vsi obstoječi ali na
novo zgradijo potrebni vodi in naprave infrastrukture. |
(4) Za obstoječe in
načrtovane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor
treba upoštevati varstvene pasove in pogoje upravljalcev. |
(5) Infrastrukturna
omrežja naj se načrtujejo izven varovanih območij narave ter habitatov
ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki se
prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na območju RS,
ohranjajo v ugodnem stanju. |
15. člen |
2.3.2 Zasnova
prometnega omrežja |
(1) Obstoječe
prometno omrežje je dobro razvito in večinoma ustrezno, vendar pogosto
omejeno z razgibanostjo reliefa in ožinami v strnjenih jedrih naselij.
|
(2) Prometno omrežje
se bo dograjevalo z novimi povezavami. Načrtovani sta obvozni cesti za
naselji Kojsko in Dobrovo. Trase načrtovanih obvoznih cest so okvirno
opredeljene v grafičnih prikazih OPN in so varovane. |
(3) Prometno omrežje
se izboljšuje z rekonstrukcijami posameznih problematičnih odsekov.
|
(4) V naseljih se
prometno omrežje dopolnjuje z novimi povezavami za potrebe razvojnih
območij. |
(5) Pri urejanju
večjih območij poselitve in območij, ki se bodo urejala z OPPN, je
potrebno zagotoviti prometno povezavo novega območja z obstoječim
prometnim omrežjem in obstoječimi poselitvenimi območji na tak način, da
se sanirajo neustrezne prometne razmere in zagotovi kakovostna ureditev
za bodočo poselitev. Prometno omrežje naj bo zasnovano tako, da se
zagotovi možnost komunalnih storitev, varnost in povezanost z obstoječim
omrežjem praviloma najmanj na dveh mestih. Izjemoma je možen en
priključek za manjše število novih objektov in za rešitve, ki
zagotavljajo ustrezno komunalno oskrbo območja. V okviru območja
urejanja nove poselitve naj se zagotovijo tudi površine za mirujoči
promet. |
(6) Načrtovana je
kolesarska povezava med naselji Neblo-Dobrovo-Vipolže. Trasa povezuje
osrednja turistična območja občine z navezavo na sosednjo Italijo.
Kolesarski promet na drugih območjih občine se bo odvijal na površinah
državnih in lokalnih cest. Občina si bo prizadevala za umirjanje prometa
v naseljih in prijazno ureditev prometnih površin tudi za kolesarje. |
(7) Za izboljšanje
medkrajevne povezanosti za vse skupine prebivalstva si bo občina
prizadevala vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega prometa
(minibus, sistem na klic...). |
(8) Občina si bo
prizadevala kakovostno urediti postajališča in površine, ki so namenjene
rekreaciji in turizmu (počivališča, razgledišča). |
16. člen |
2.3.3 Zasnova
vodooskrbe |
Usmeritve
za vodne vire in za oskrbo s pitno vodo so: |
·
varovanje
zajetih in potencialnih vodnih virov, |
·
dograditev
vodovodnega omrežja na območjih brez vodovodnega omrežja, |
·
izboljšanje
(sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja, tako da se
zmanjšajo izgube vodnih količin v omrežju, da se zagotovi dobra
razporeditev vodnih količin, povezanost omrežja in varnost v primeru
nesreč. |
Prednostna ureditev za vodooskrbo občine je vodno zajetje Mrzlek. |
17. člen |
2.3.4 Zasnova
odvajanja in čiščenja odpadnih vod |
Usmeritve
za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so: |
·
zagotovitev
čiščenja odpadnih voda, prednostno za večja in strnjena naselja, |
·
dograditev
omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega
omrežja ter obnova obstoječega omrežja, |
·
ureditev
čiščenja odpadnih vod z izgradnjo malih čistilnih naprav za razpršeno
poselitev in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov
odpadnih vod, |
·
sanacija
obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih
javnih površin. |
Osnovne
naprave čiščenja odpadnih vod so čistilne naprave pri naseljih Dobrovo
(ČN do 2400PE), Šmartno (ČN do 150 PE) in Kozana (ČN do 150 PE). |
Načrtovane so čistilne naprave: ČN Vedrijan (300 PE), ČN Drnovk in
Snežeče (250PE), ČN Vrhovlje pri Kojskem (250PE), sprememba lokacije ČN
Dobrovo. |
18. člen |
2.3.5 Zasnova
energetske oskrbe |
Usmeritve za
energetske vire, omrežje in naprave so: |
·
oskrbo z
električno energijo se dopolnjuje in izboljšuje v skladu z razvojem
poselitve, lokalno omrežje se postopno ureja podzemno (v kabelski
kanalizaciji), |
·
občina si bo
prizadevala za izkoriščanje obnovljivih energetskih virov in termalne
energije (načrtovana poskusna vrtina v Kozani), |
·
na območjih
strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih se uveljavljajo
lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih energetskih virov
(sončna energija, fotovoltaika, lesna biomasa), |
·
na območjih
redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi energetski viri. |
19. člen |
2.3.6 Zasnova
omrežja zvez |
S
telekomunikacijskimi in drugimi sodobnimi sistemi zvez se bo nadaljevalo
opremljanje vseh naselij, da bi na ta način omogočili kakovostnejše in
enakovrednejše pogoje za delo in bivanje. |
20. člen |
2.3.7 Zasnova
ravnanja z odpadki |
Usmeritve za ravnanje
z odpadki so: |
·
spodbujalo se
bo selektivno zbiranje trajnih odpadkov, |
·
vzpostavljen
bo sistem zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki, |
·
spodbujalo se
bo kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših količin
na izvoru odpadkov s hišnimi kompostniki, |
·
odstranjevala
se bodo nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi za
preprečevanje novih nelegalnih odlagališč, |
·
vzpostavljen
bo zbirni center za ločene frakcije komunalnih odpadkov. |
2.4 USMERITVE ZA
PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE
(GRAFIČNI PRIKAZ NA KARTI 0-03 IN 0-06)) |
21. člen |
2.4.1 Okvirna območja
naselij in območij razpršene poselitve |
(1) Avtohtoni
poselitveni vzorec Brd je heterogen in ga sestavljajo gručasta naselja,
slemenska poselitev, posamezne večje domačije in novejša razložena.
|
(2) Novejši/povojni
razvoj je začel spreminjati avtohtoni poselitveni vzorec. Stopnja
spreminjanja je v posameznih območjih Brd različna, na kar je vplivala
politično geografska lega, oblikovanost terena, razvoj prometnega
omrežja in gospodarstva ter možnosti zaposlitve. |
(3) Za Brda je prav
tako značilna podrejenost poselitve vinogradništvu. Kakovost in
primernost zemljišč za ureditev vinogradov bistveno vpliva na
poselitveni vzorec. Urejanje vinogradov pogosto vpliva na nestrnjenost
naselij in zaselkov ter ustvarja presledke tam, kjer bi sicer
pričakovali strnjenost poselitve. |
(4) Poselitev v Brdih
se prilagaja geomorfološkim razmeram in podreja primernosti zemljišč za
vinogradništvo. Nadaljnji poselitveni vzorec bo še vedno menjavanje
večjih in manjših zaselkov na slemenih briških gričev, v zgornjih Brdih
pa dopolnjevanje gručastih naselij in zaselkov. |
|
|
22. člen |
2.4.2 Usmeritve za
razvoj poselitve in za celovito prenovo |
(1) Prevladujoče
usmeritve za razvoj poselitve bodo še naprej: |
·
ohranjanje
poselitve z manjšim obsegom zaokroževanja stavbnih zemljišč,
|
·
dopolnjevanje,
zaokroževanje in združevanje poselitvenih površin. |
(2) Usmeritve za
celovito prenovo vasi: |
·
ohranjanje
objektov in ambientalnih značilnosti ter kakovostnih arhitektonskih
detajlov, značilnih za vaška jedra (podhodi, zunanja stopnišča,
portoni...) |
·
ohranjanje
identitete, karakteristične silhuete naselij in zaselkov, |
·
z
novogradnjami in dozidavami ne spreminjati značilnega sistema pozidave
vaških jeder. |
23. člen |
Gručasta poselitev je
značilna za severna Brda. Njene značilnosti so: avtohtona poselitev
obsega pretežno manjša gručasta naselja in zaselke z majhnim deležem
posamičnih gradenj. Poselitev novejšega (povojnega) obdobja ni bistveno
spremenila avtohtonega poselitvenega vzorca. Usmeritve so: - ohranjanje
poselitve z manjšim obsegom zaokroževanja. |
24. člen |
Slemenska
in razložena poselitev je značilna za osrednja Brda. Značilnosti so:
avtohtona poselitev obsega gručaste zaselke, manjše zaselke in posamično
gradnjo. Poselitev novejšega (povojnega) obdobja je spremenila avtohtoni
poselitveni vzorec tako, da so se naselja in zaselki začeli medsebojno
združevati v vzdolžno - slemensko razpotegnjena poselitvena območja,
deloma se je nadaljevala razložena poselitev z zaselki in posamičnimi
gradnjami, ki je pretežno pogojena z vinogradništvom. |
Usmeritve
so: dopolnjevanje, zaokroževanje in združevanje, ohranjanje presledkov
oz. zelenih cezur med posameznimi naselji. |
25. člen |
Urbano
naselje je občinsko središče Dobrovo. Značilnosti so: strnjeno urbano
naselje z delom avtohtone gručaste poselitve in različnimi morfološkimi
oblikami stanovanjske gradnje, centralnih in proizvodnih dejavnosti
novejšega/povojnega razvojnega obdobja. |
Usmeritve
so: širitev naselja – urbani razvoj. |
2.4.3 Pričakovani in
načrtovani razvoj |
26. člen |
Podrobnejše usmeritve
so še: |
·
naselje
Podsabotin: širitev naselja – urbani razvoj, |
·
naselje
Šmartno: prenova historičnega jedra naselja, |
·
območje med
Medano, Fojano in Dobrovim: turistični razvoj. |
27. člen |
Občinsko središče
Dobrovo - osnovne smeri bodočega razvoja so: |
·
širitev
gospodarske cone za gospodarske in storitvene dejavnosti, |
·
ureditev
športno rekreacijskih površin in večnamenske dvorane ob šoli, |
·
izboljšanje in
kvalitetno opremljanje javnih površin, |
·
ureditev parka
ob gradu Dobrovo in rekreacijskih poti do Kozlinka, |
·
ureditev
prostora med središčem naselja in gradom, |
·
načrtovanje in
ureditev obvozne ceste, |
·
izboljšanje
infrastrukturne opremljenosti. |
28. člen |
Naselja
na vzhodnem delu Brd (Podsabotin, Hum, Kojsko...) se razvijajo/širijo za
lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi površine za delo (obrti,
storitve..). Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami
na obrobju. Nova poselitev se načrtuje in ureja tako, da se sočasno
rešuje tudi neustrezne prometne razmere. |
Večja
načrtovana poselitvena območja za stanovanjsko gradnjo se prostorsko
ureja z OPPN. |
29. člen |
Naselja na južnem
delu Brd (Gornje in Dolnje Cerovo, Vipolže, Plešivo, Medana) se
razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi površine
za delo (kmetijske gospodarske objekte, kleti, obrti, storitve..).
Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju.
Nova poselitev se načrtuje in ureja tako, da se sočasno rešuje tudi
neustrezne prometne razmere. |
30. člen |
Naselja v osrčju Brd
(Šmartno, Kozana...) se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem se
zagotovijo tudi površine za delo (obrti, storitve..). Naselja se širijo
z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju, tako da se vzdržuje
značilen vzorec poselitve. Nova poselitev se načrtuje in ureja tako, da
se sočasno rešuje tudi neustrezne prometne razmere. |
31. člen |
Naselja v zgornjih
Brdih (Golo Brdo, Kožbana...) se razvijajo/širijo za lastne potrebe.
Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju,
tako da se vzdržuje značilen gručasti vzorec poselitve. Večja načrtovana
poselitvena območja za stanovanjsko gradnjo se prostorsko ureja z OPPN. |
2.5 USMERITVE ZA
RAZVOJ V KRAJINI
(GRAFIČNI PRIKAZ NA KARTI 0-04) |
32. člen |
2.5.1 Razvojna
območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
(1) Kmetijstvo,
gozdarstvo: Spodbujanje kmetijske dejavnosti vinogradništva in
sadjarstva ter nadaljnje urejanje vinogradov na klimatsko ugodnih
pobočjih Brd bo ohranjalo značilno kulturno Briško krajino. Predvsem v
spodnjem delu Brd, kjer je zaradi ugodnih razmer za kmetovanje večina
gozdov že izkrčenih in spremenjenih v kmetijska zemljišča, je potrebno
ohranjati še obstoječe gozdove, ki skupaj s kmetijskimi zemljišči
tvorijo značilno kulturno krajino. Nasprotno pa je v zgornjem delu Brd,
kjer so pogoji za kmetovanje slabši, z ohranjanjem prebivalstva v tem
demografsko že ogroženem območju zagotoviti preprečevanje zaraščanja
kmetijskih zemljišč. Kmetijstvo kot prevladujoča dejavnost v občini
vezana na naravne vire naj se izvaja ob upoštevanju vseh
okoljevarstvenih predpisov s poudarkom na ohranjanju biotske
raznovrstnosti. |
(2) Turizem in
rekreacija: Rekreacija se usmerja, poleg območij, določenih za
rekreacijo in šport, tudi v naravno okolje, kjer za te namene niso
potrebne zahtevne prostorske ureditve. Za športne dejavnosti v Brdih se
izgradi športni center Vipolže z igrišči, tribunami in drugimi
ureditvami ureditvami za igro in sprostitev. |
(3) V zgornjih Brdih
se za športne dejavnosti nameni površine za rekreacijo in šport pred
naseljem Hlevnik in pred naseljem Nozno. |
(4) Mineralne
surovine: Raziskovanje naravnih virov se usmerja na območja nahajališč
mineralnih surovin ob upoštevanju vseh okoljevarstvenih predpisov.
Raziskovanje se izvaja v obstoječem obsegu in načinu, ki ne pomeni
izkoriščanja naravnega kamna. |
33. člen |
2.5.2 Usmeritve za
območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in
reševanja, območja in objekte za potrebe obrambe |
(1) Občina si bo
prizadevala za take oblike poselitve in kakovostne prometne koridorje,
ki |
zagotavljajo večje
možnosti za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter omogočajo |
intervencijo v
izrednih razmerah. |
(2) Občina bo
varovala poplavna in erozijska območja pred posegi, ter na teh območjih
načrtovala in izvajala ukrepe za sanacijo. |
(3) Na območjih, ki
so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje in transport)
je potrebno upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe za preprečitev
in zmanjšanje morebitnih posledic ter da se omogoči zaščita, reševanje
in pomoč. |
(4) Varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrtom zaščite in
reševanja, izdelanim na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in
drugimi nesrečami. |
Območje
občine Brda je ogroženo z naslednjimi naravnimi nesrečami: požari v
naravi, žledom, viharji, pozebo, zemeljskimi plazovi, potresi, poledico
in snegom. |
Pred
nevarnimi snovmi ob nesrečah v cestnem prometu so ogroženi: večnamenska
dvorana v Humu, Dom starejših občanov v Podsabotinu, Zdravstveni dom in
Osnovna šola v Kojskem in Dobrovem, objekti v središču
naselja Šmartno, objekti na Križadi naselja Neblo, območje naselja
Hruševje, center vasi Medana ob cerkvi, območje bencinskega servisa v
Vipolžah, območja Fojane, Gornjega in Dolnjega Cerovega, Kožbane, Golega
Brda in Noznega. |
Poplave
ogrožajo dele naselij Nebla in Dobrovega. |
Stacionarni viri nevarnih snovi in možnost ekološke nesreče je v
objektih Vinske kleti Goriška Brda. |
Za
potrebe zaščite in reševanja so predvidena naslednja območja: |
·
za gradnjo
zasilnih prebivališč: vrt OŠ Dobrovo, vrt OŠ Kojsko, zadružni dom
Višnjevik, zadružni dom Hum, igrišče Vipolže. |
·
za pokop
ljudi: obstoječa pokopališča z bližnjo okolico, |
·
za deponijo
ruševin: odlagališče v Dobrovem, |
·
za
kontaminirane odpadke: centralno odlagališče Stara Gora v Občini Nova
Gorica, |
·
-za
sprejemanje in skladiščenje pomoči: večnamenska dvorana Hum, Gasilski
dom Dobrovo, Osnovna šola Dobrovo, Osnovna šola Kojsko in Vinska klet
Goriška Brda. |
·
objekti za
hranjenje kulturne dediščine: večnamenska dvorana Hum, Gasilski dom
Dobrovo, Osnovna šola Dobrovo, Osnovna šola Kojsko in Vinska klet
Goriška Brda in Grad Vipolže. |
·
za evakuacijo
prebivalstva so predvidene javne poti in območja varnih in dostopnih
delov naselij kot so športna igrišča in večje javne površine: trgi in
parkirišča. |
Območja
za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja
evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za
skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje se načrtujejo v
skladu z načrtom civilne zaščite. |
34. člen |
2.5.3 Posebna
območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in
vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti |
(1) Celotno območje
osrednjih Brd sodi zaradi kulturne krajine med posebna območja, kjer se
skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih kvalitet
prostora. Značilnost vinogradov ter drugih nasadov na pobočjih ter
dolinah se prepleta s slemensko poselitvijo in posameznimi manjšimi
zaselki na pobočjih in mestoma v dolinah. Za ohranjanje identitete in
kakovostnih značilnosti je pomembno ohranjanje in razvoj primarnih
dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino. |
(2) Posebne lokacije,
ki so pomembne z vidika urbanističnih in arhitekturnih značilnosti, so: |
·
območje
taborske naselbine Šmartno, naselbinski spomenik Slapnik, |
·
območje gradu
Dobrovo, |
·
območje vile
Vipolže, |
·
območja
posameznih domačij v Brezovku 7, 8 in 10, Plešivem 7 in 8, Seniku 4,
|
·
območja
posameznih šol Plešivo in Brdice pri Kožbani. |
2.6 USMERITVE
GLEDE NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ
(GRAFIČNI PRIKAZ NA KARTI 0-05) |
35. člen |
V OPN je
v skladu z ZPNačrt določena osnovna namenska raba prostora, ki se deli
na : |
-
stavbna
zemljišča |
-
kmetijska
zemljišča |
-
gozdna
zemljišča |
-
vode |
-
druga
zemljišča. |
Razmejitve med posameznimi rabami so razvidne v grafičnih prikazih. |
Stavbna
zemljišča obsegajo površine za poselitev in druge posege v prostor.
Stavbna zemljišča so členjena na podrobnejšo namensko rabo prostora in
sicer na: |
·
območja
stanovanj, |
·
območja
centralnih dejavnosti, |
·
območja
proizvodnih dejavnosti, |
·
posebna
območja, |
·
območja
zelenih površin, |
·
območja
prometnih površin, |
·
območja
komunikacijske infrastrukture, |
·
območja
energetske infrastrukture, |
·
območja
okoljske infrastrukture. |
Območja
kmetijskih zemljišč niso namenjena poselitvi in obsegajo površine
najboljših in drugih kmetijskih zemljišč. |
Območja
gozdnih zemljišč niso namenjena poselitvi in obsegajo gozdna zemljišča. |
Območja
voda so celinske površinske vode. |
Druga
zemljišča niso namenjena poselitvi in so na območju Brd predvsem
površine raziskovanja in sanacije območij mineralnih surovin. |
36. člen |
Dejavnosti se
usmerjajo v skladu z določeno namensko rabo površin in dopustnimi
dejavnostmi v okviru posamezne pretežne podrobnejše namenske rabe. V
posameznih območjih urejanja se omejujejo tiste dejavnosti, ki
prekomerno in negativno vplivajo na osnovno prevladujočo rabo in lahko
predstavljajo omejitev ali razvrednotenje te rabe. Na območjih varstva
KD se omejuje razvoj dejavnosti, ki pomenijo degradacijo spomeniških
lastnosti. |
37. člen |
Usmeritve za
razporejanje dejavnosti so določene z načrtovano osnovno in podrobnejšo
namensko rabo prostora in sicer: |
I. STAVBNA
ZEMLJIŠČA:
|
Območja in površine
za poselitev: |
Poselitev se usmerja
v območja in na površine stavbnih zemljišč. V območja in površine za
poselitev se bodo usmerjale dejavnosti v skladu s podrobnejšo namensko
rabo prostora: |
S OBMOČJA
STANOVANJ so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
|
SS - SPLOŠNE
STANOVANJSKE površine so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi
dejavnostmi, |
SB - STANOVANJSKE
POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju
različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih
socialnih skupin), |
SK - površine
podeželskega naselja so namenjene kmetijam, dopolnilnim dejavnostim in
bivanju, |
SKg - površine za
GOSPODARSKA POSLOPJA KMETIJ so namenjena izključno za kmečka gospodarska
poslopja in pomožne objekte kmetij. |
C OBMOČJA
CENTRALNIH DEJAVNOSTI so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim
dejavnostim ter bivanju: |
CU - osrednja območja
centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer
gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih,
socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in
podobnih dejavnosti ter bivanje; |
CDi - površine za
IZOBRAŽEVANJE so namenjene izobraževanju ter predšolski vzgoji |
CDc - površine za
VERSKE DEJAVNOSTI so namenjene dejavnostim cerkve in verskemu
izobraževanju |
I- OBMOČJA
PROIZVODNIH DEJAVNOSTI so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim
in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim: |
IG GOSPODARSKE CONE
so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in
proizvodnim dejavnostim; |
IGm GOSPODARSKE CONE
mešane s STANOVANJI so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim in bivanju |
B POSEBNA OBMOČJA
so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem,
nakupovalna središča in podobno: |
BT površine za
TURIZEM so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za
turistično ponudbo in nastanitev; |
BC površine za
ŠPORTNE CENTRE s površinami in objekti za športne aktivnosti in
prireditve; |
BD površine drugih
območij so namenjene nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščem;
|
Z OBMOČJA ZELENIH
POVRŠIN so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in
športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja: |
ZS površine za ŠPORT
IN REKREACIJO NA PROSTEM so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na
prostem; |
ZP površine PARKOV so
namenjene oddihu, igri in izboljšanju bivalnega okolja ter obsegajo
urejene zelene površine odprtega prostora naselja |
ZK POKOPALIŠČA so
namenjena pokopavanju in spominu na umrle. |
Območja in površine,
ki so namenjene gospodarski javni infrastrukturi: |
P OBMOČJA
PROMETNE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja prometa: |
PC površine cest; |
PO ostale prometne
površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter
objektom in napravam za odvijanje prometa |
T OBMOČJA
KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja telekomunikacij. |
E OBMOČJA
ENERGETSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnost
gospodarskih služb s področja energetike. |
Ee območje za oskrbo
z električno energijo |
O OBMOČJA
OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo (Ov), požarne varnosti in
komunale (Ok), čiščenja odpadnih voda (Oc) ter ravnanja z odpadki
(Or-recikliranje). |
II. OBMOČJE
KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K1 najboljša
kmetijska zemljišča so najprimernejša za kmetijsko obdelavo in so po
naravnih lastnostih: |
-
zemljišča, na
katerih je najširša možnost rabe tal, ki se kaže v možnosti gojenja
kmetijskih rastlin, ki uspevajo pri nas, če lega tal omogoča uporabo
ustrezne kmetijske mehanizacije – I. kategorija kmetijskih zemljišč;
|
-
zemljišča, na
katerih je delno otežkočena možnost rabe tal zaradi fizikalnih lastnosti
tal, kar zmanjšuje možnost izbora gojenja kmetijskih rastlin – II.
kategorija kmetijskih zemljišč; |
-
zemljišča, ki
so po svojih naravnih danostih primerna za trajne nasade (sadovnjaki,
vinogradi, hmeljišča, oljčni nasadi ipd.); |
-
zemljišča, ki
so zaradi izjemnih lastnosti in lege najprimernejša za vrtnarsko
proizvodnjo; |
-
in so po legi,
velikosti in obliki parcel zemljišča, ki so oblikovana (združena) v
komplekse. |
K2 druga kmetijska
zemljišča so manj primerna za kmetijsko obdelavo; |
V skladu z Zakonom o
kmetijskih zemljiščih se kmetijska zemljišča na podlagi kategorizacije
določijo v planskih aktih Republike Slovenije in lokalnih skupnosti kot
K1 in K2 ter vodijo v posebni evidenci, povezani z bazo podatkov
zemljiškega katastra. |
III. OBMOČJE GOZDNIH
ZEMLJIŠČ |
G gozdna
zemljišča, kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena
gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju,
ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd. |
IV. OBMOČJE VODA |
V OBMOČJE
POVRŠINSKIH VODA, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja
rabe voda: |
VC - celinske vode;
|
VI - območje vodne
infrastrukture, ki so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in
vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno. |
V. OBMOČJA DRUGIH
ZEMLJIŠČ |
L OBMOČJA
MINERALNIH SUROVIN so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja
izkoriščanja mineralnih surovin: |
LNr - površine
nadzemnega pridobivalnega prostora - raziskovanje |
LNs - površine
nadzemnega pridobivalnega prostora - sanacija |
38. člen |
Zasnova
poselitve z razvojem naselij v občini je opredeljena z usmeritvami za
razporejanje dejavnosti in z določeno namensko rabo prostora in je
razvidna v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN. |
Za
posamezno namensko rabo in enote urejanja prostora so v prostorskih
izvedbenih pogojih določene: |
-
dopustne vrste
dejavnosti, |
-
dopustne vrste
posegov, |
-
prostorski
izvedbeni pogoji za izrabo, arhitekturni in urbanistični pogoji, |
-
prostorski
izvedbeni pogoji za nezahtevne in enostavne objekte, |
-
ter drugi in
posebni pogoji urejanja prostora. |
2.7 USMERITVE ZA
PROSTORSKE IZVEDBENE POGOJE |
|
39. člen |
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji se ureja celoten prostor občine, razen
naselja Šmartno, ki se ureja z veljavnim prostorskim izvedbenim načrtom:
»Odlok o ureditvenem načrtu za prenovo naselja Šmartno (Uradno glasilo,
št.7/91).« |
S
prostorskimi izvedbenimi pogoji (PIP) v OPN se do sprejetja načrtovanih
OPPN – občinskih prostorskih podrobnih načrtov za določeno vrsto posegov
začasno urejajo tudi območja predvidenih OPPN. |
2.8 USMERITVE ZA
UREJANJE PROSTORA Z OBČINSKIMI PODROBNIMI PROSTORSKIMI NAČRTI |
40. člen |
(1) OPPN se izdela za
tista območja urejanja, kjer je načrtovano/pričakovano zahtevnejše
infrastrukturno urejanje, potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija)
in je za določitev vrste posegov in njihovega oblikovanja potreben
načrtovalski proces ter sodelovanje javnosti. |
(2) Območja OPPN –
občinskih prostorskih podrobnih načrtov so enote urejanja prostora, ki
so določene v tabeli 2 v prilogi k odloku. |
(3) Z OPPN se lahko
glede na zahtevnost in kompleksnost, ureja tudi prometna in druga
gospodarska javna infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve. Območja
infrastrukturnih OPPN grafično niso prikazana. Območja urejanja z OPPN
se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in
vseh spremljajočih ureditev. V podrobnejše načrtovanje z OPPN je zaradi
celostnega urejanja možno priključiti tudi sosednja območja ali dele EUP
- enot urejanja prostora. |
3. IZVEDBENI DEL
OPN OBČINE BRDA |
3.1 SPLOŠNE
DOLOČBE
|
41. člen |
S tem odlokom se ob
upoštevanju usmeritev strateškega dela OPN Občine Brda sprejmejo
prostorski izvedbeni pogoji Občine Brda (krajše PIP), kot izvedbeni del
Občinskega prostorskega načrta – krajše IPN Občine Brda. |
42. člen |
IPN Občine Brda je
prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti, ki določa prostorske
izvedbene pogoje za graditev objektov in druge posege v prostor. |
43. člen |
IPN Občine Brda
vsebuje: |
·
določila PIP v
3. poglavju odloka o OPN Brda, |
·
grafične
prikaze v kartografskem delu izvedbenega dela prostorskega načrta, |
·
obrazložitev
PIP. |
44. člen |
IPN Občine Brda
določa naslednje PIP: |
3.1 SPLOŠNE
DOLOČBE |
3.2 PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI ZA NAMENSKO RABO PROSTORA (NAMEMBNOST) IN POSEGE V
PROSTOR |
3.2.1
Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine namenske rabe
prostora, ki so namenjene poselitvi |
3.2.2.
Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine, ki so namenjene
gospodarski javni infrastrukturi |
3.2.3
Prostorski izvedbeni pogoji na ostalih površinah osnovne rabe |
3.3. VARSTVENA
OBMOČJA IN REZERVATI |
3.4. SKUPNI
SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR |
3.4.1
Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno
in krajinsko oblikovanje |
3.5. PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI ZA PARCELACIJO IN GRADBENE PARCELE |
3.6. PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI ZA IZRABO, URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE |
3.7. PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO |
3.7.1
Pogoji za prometno urejanje |
3.7.2
Pogoji za komunalno opremljanje |
3.7.3
Pogoji za energetsko opremljanje |
3.7.4
Pogoji za telekomunikacijsko opremljanje |
3.7.5
Pogoji za odstranjevanje odpadkov |
3.8. PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI ZA GRAJENO JAVNO DOBRO |
3.9. PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI GLEDE OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE,
VARSTVA OKOLJA, VARSTVA NARAVNIH DOBRIN, VARSTVA PRED NESREČAMI |
3.9.1
Pogoji za ohranjanje narave |
3.9.2
Pogoji za varstvo kulturne dediščine |
3.9.3
Pogoji za varstvo okolja |
Varstvo tal pred
onesnaženjem |
Varstvo voda pred
onesnaženjem |
Varstvo zraka pred
onesnaženjem |
Varstvo pred hrupom
|
Varstvo pred
svetlobnim onesnaženjem |
Varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem |
3.9.4
Pogoji za varstvo voda |
3.9.5
Pogoji za varstvo pred požarom |
3.9.6 Pogoji za
varstvo pred plazovi |
3.9.7 Pogoji za
varstvo pred poplavami |
3.9.8 Pogoji iz
potresne varnosti |
|
3.10. VARSTVO
KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
3.11 POSEBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
3.12 PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN |
45. člen |
V odloku so
uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen: |
1.
Namenska
raba
površin je členitev prostora na zaokrožena območja s pretežno enotno
načrtovano namembnostjo površin in objektov. |
Namenska raba površin
je usklajena v postopku načrtovanja med občino in nosilci urejanja
prostora. Grafične podloge so uradni podatki GURS (DKN, REST), uradni
podatki MKGP (GERK- gozd 2000) in prenešeni digitalni podatki iz
dosedanjega prostorskega plana občine (sz-stavbna zemljišča, K1 –
najboljša kmetijska zemljišča), površine voda (V) so izdelani digitalni
podatki na podlagi DKN in DOF 5). |
2.
Podrobnejša
namenska raba površin
je podrobnejša členitev osnovne namenske rabe površin. |
3.
Enote
urejanja prostora za naselja so
prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja stavbnih zemljišč,
namenjena poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin in
objektov. |
4.
Enote
urejanja prostora za odprti prostor
obsegajo primarno namensko rabo prostora: K1, K2, G, V . |
5.
Ureditvene
enote
vsebujejo prostorske izvedbene pogoje za arhitekturno in urbanistično
oblikovanje in izrabo. |
6.
Javno
dostopne površine
so površine, na katere ima oz. mora imeti javnost prost dostop, ne glede
na lastništvo. |
7.
Regulacijska linija (RL)
je črta, ki omejuje površine, ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo
prometnih in drugih javnih površin in je določena v grafičnem prikazu.
Površine med regulacijskima linijama morajo biti javno dostopne. |
8.
Gradbena
linija (GL)
je črta, na katero mora biti postavljena fasada objekta in je določena v
grafičnem prikazu. |
9.
Gradbena
meja (GM)
določa skrajni zunanji rob, do katerega lahko seže tloris objekta in je
določena v grafičnem prikazu. Objekt na nivoju urejenega terena ne sme
segati preko gradbene meje. |
10.
Faktor
zazidanosti
je razmerje med zazidano površino objekta (stavbiščem) in površino
gradbene parcele. Zazidanost torej izraža delež stavbišča na gradbeni
parceli. V faktor zazidanosti gradbene parcele po tem predpisu se ne
šteje površin napuščev, balkonov, začasnih, pomožnih, nezahtevnih in
enostavnih objektov. Zazidana površina objekta – stavbišče je površina,
ki jo tvori pravokotna projekcija zunanjih zidov stavbe. |
11.
Gradbena
parcela je
površina ene ali več zemljiških parcel, ki so namenjene graditvi in
funkcionalni rabi objekta. |
12.
Višina
objektov
je določena s številom etaž, pri čemer se upošteva max.kalkulativna
etažna višina 3m. Razporeditev etaž je lahko tudi drugačna, vendar
skupna višina objekta ne sme presegati kalkulativne višine objekta.
|
13.
Terciarne
dejavnosti
so: trgovina,
gostinstvo in storitve. Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost,
ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: gostišča, hotelska
in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi, kampi, prostori za
goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo, hoteli, moteli,
penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne,
okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi. Druge
dejavnosti gostinstva so v odloku urejene posamično, za vsako vrsto
gostinskega obrata posebej. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje
bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih. Apartmaji so
(gl. zakon o gostinstvu) oblika nastanitvenih prostorov kot del
gostinske nastanitvene dejavnosti. Apartmaji po tem odloku niso
stanovanja, namenjena bivanju ali občasnemu bivanju (vikend stanovanja).
Pod gostinstvo ne sodijo študentski domovi, samski domovi in
stanovanjski hoteli. |
14.
Kvartarne
dejavnosti
so: zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šolstvo, šport in
rekreacija, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici. |
15.
Osnovni
(glavni) objekt
na gradbeni parceli z arhitekturno zasnovo oblikuje razmerje z
zemljiščem oz. gradbeno parcelo, sosedjimi stavbami oz. zemljišči in z
javnim prostorom. |
16.
Spremljajoči objekti
osnovnega objekta na gradbeni parceli so samostojni ali prizidani
objekti na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta. |
17.
Nezahtevni
objekti so
konstrukcijsko manj zahtevni objekti za katere je potrebna pridobitev
gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta. |
18.
Enostavni
objekti so
konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne potrebujejo posebnega
statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, niso namenjeni bivanju,
niso objekti z vplivi na okolje in ne potrebujejo gradbenega
dovoljenja. |
46. člen |
(1) IPN določa
prostorske izvedbene pogoje za EUP - enote urejanja prostora s
podrobnejšo namensko rabo, dopustnimi vrstami posegov in ureditveno
enoto. |
(2) IPN določa merila
in pogoje komunalnega opremljanja. |
(3) IPN določa
prostorske izvedbene pogoje za območja krajine (kmetijska, gozdna, vodna
in druga zemljišča). |
(4) IPN določa
prostorske izvedbene pogoje v območjih načrtovanih OPPN, do njihovega
sprejetja. |
(5) Razmejitve
podrobnejše namenske rabe površin, meje enot urejanja prostora in
ureditvenih enot so določene v grafičnih prikazih, karte št. 3-01 do
3-23 v merilu 1:5.000. Enote urejanja prostora – EUP, ki se urejajo s
prostorskimi izvedbenimi pogoji – PIP, so razvidne tudi iz tabele 1 v
prilogi, ki je sestavni del odloka. |
(6) Območja varovanj
in varstev so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu
aktu. |
47. člen |
(1) Merila in
prostorski izvedbeni pogoji so določeni za celotno območje občine, za
posamezne vrste osnovne in podrobnejše namenske rabe površin, za
posamezne enote urejanja prostora in za ureditvene enote ter za izjemne
primere urejanja še s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za
določene EUP. |
(2) Skupni pogoji
veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, površine in ureditvene
enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače. |
(3) S podrobnejšo
namensko rabo površin je določena pretežna namembnost posamezne površine
ali območja. |
(4) Enote urejanja
prostora za naselja so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja
stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo
površin in objektov. |
(5) Z ureditveno
enoto je določeno arhitekturno in urbanistično oblikovanje v EUP. |
(6) Enota urejanja
prostora za odprti prostor - EUP BR 01 obsega površine primarne namenske
rabe prostora: K1, K2, G, V, izven enot urejanja prostora za naselja in
izven enot urejanja prostora za nadomestna kmetijska zemljišča.
|
3.2 PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI ZA NAMENSKO RABO PROSTORA (NAMEMBNOST) IN POSEGE V
PROSTOR |
48. člen |
Funkcija
območij in površin je določena z dopustnimi dejavnostmi, dopustnimi
vrstami posegov v prostor. |
V skladu
z usmeritvami za razporejanje dejavnosti in namensko rabo prostora so
vrste dejavnosti (namembnosti) in vrste posegov določene za posamezno
osnovno oz. podrobnejšo namensko rabo površin, ki se deli na: |
I. območja stavbnih
zemljišč: SS, SB, SK, SKg, CU, CDc, CDi, IG, IGm, BT, BD, BC, ZS, ZP,
ZK, PC, PO, T, Ee, Oc, Ok, Or, Ov,... |
II. območja
kmetijskih zemljišč: K1 in K2 |
III. območja
gozdnih zemljišč: G |
IV. območja vodnih
zemljišč: Vc, VI |
V. območja drugih
zemljišč: LNr, LNs. |
3.2.1 Prostorski
izvedbeni pogoji
za območja in
površine namenske rabe prostora, ki so namenjen poselitvi
|
49. člen |
SS -
SPLOŠNE STANOVANJSKE površine so namenjene bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi, |
Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
-
bivanje –
stanovanja, |
-
delo na domu
brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih
vplivov kot bivanje samo), |
-
terciarne
dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega
območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje, |
-
kvartarne
dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega
območja. |
Dopustne vrste
posegov so: |
-
za obstoječe
objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe
namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, |
-
novogradnje
objektov, |
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k
odloku, |
-
ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje, objekti in in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve, |
-
ureditve
javnih površin. |
SB -
STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE so namenjene občasnemu ali
stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih,
študentov in drugih socialnih skupin); |
Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
-
stanovanja,
|
-
storitvene
dejavnosti brez prekomernih emisij v okolje. |
Dopustne so naslednje
vrste posegov: |
-
za obstoječe
objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe
namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, |
-
novogradnje
objektov, |
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k
odloku, |
-
ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje, objekti in in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve, |
-
ureditve
javnih površin. |
SK -
površine PODEŽELSKEGA NASELJA so namenjene kmetijam z dopolnilnimi
dejavnostmi in bivanju; |
Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
-
stanovanja, |
-
kmetije
(stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja), |
-
terciarne in
kvartarne dejavnosti, |
-
proizvodne
dejavnosti, ki po površini ne presegajo 250 m2 in prekomerno ne vplivajo
na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta, (omejitev
površine ne velja za spremembo namembnosti obstoječih objektov v
proizvodne dejavnosti), |
-
šport in
rekreacija. |
Dopustne so naslednje
vrste posegov: |
-
za obstoječe
objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe
namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, |
-
novogradnje
objektov, |
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k
odloku, |
-
ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje, objekti in in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve, |
-
ureditve
javnih površin. |
SKg -
površine za GOSPODARSKA POSLOPJA so namenjena izključno za gospodarska
poslopja in pomožne objekte kmetije. |
Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
-
kmetijstvo -
gospodarski objekti |
-
bivanje ni
dopustno. |
Dopustne so naslednje
vrste posegov: |
-
za obstoječe
objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov, |
-
novogradnje
objektov, |
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k
odloku, |
-
ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje, objekti in in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
CU -
osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali
novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih,
izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje;
|
Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
-
terciarne
dejavnosti |
-
kvartarne
dejavnosti |
-
poslovni
prostori (pisarne) |
-
bivanje/stanovanja |
-
tudi
proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov in zunanjih deponij (npr.
založništvo, knjigoveštvo...) |
Dopustne so naslednje
vrste posegov: |
-
za obstoječe
objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
-
spremembe
namembnosti obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
-
novogradnje
objektov, |
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k
odloku, |
-
ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje, objekti in in naprave), |
-
ureditve
javnih površin. |
CDi –
površine za IZOBRAŽEVANJE so namenjene izobraževanju ter predšolski
vzgoji |
Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
-
predšolsko
varstvo oz. vzgoja |
-
vse vrste
izobraževanja, znanstveno in raziskovalno delo |
-
rekreacija |
-
socialno
varstvo |
-
stanovanje za
oskrbnika stavbe. |
Dopustne so naslednje
vrste posegov: |
-
za obstoječe
objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
-
spremembe
namembnosti obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
-
novogradnje
objektov, |
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k
odloku, |
-
ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje, objekti in in naprave), |
-
ureditve
javnih površin. |
CDc -
površine za VERSKE DEJAVNOSTI so namenjene dejavnostim cerkve in
verskemu izobraževanju |
Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
-
dejavnosti
cerkve |
-
versko
izobraževanje. |
Dopustne so naslednje
vrste posegov: |
-
za obstoječe
objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
-
spremembe
namembnosti obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
-
novogradnje
objektov, |
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k
odloku, |
-
ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje, objekti in in naprave), |
-
ureditve
javnih površin. |
IG
GOSPODARSKE CONE so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim; |
Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
-
proizvodne
dejavnosti manjšega obsega in z manjšimi vplivi |
-
gradbeništvo |
-
servisi in
storitvene dejavnosti |
-
poslovni
prostori k osnovni rabi |
-
trgovina
|
-
gostinstvo za
potrebe gospodarske cone |
-
v območju
bivanje ni dopustno. |
Dopustne so naslednje
vrste posegov: |
-
za obstoječe
objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe
namembnosti obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
-
novogradnje
objektov, |
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k
odloku, |
-
ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje, objekti in in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve, |
-
ureditve
javnih površin, |
IGm
OBRTNE CONE so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim,
poslovnim in proizvodnim dejavnostim in bivanju |
Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
-
obrt,
proizvodne dejavnosti z manjšimi vplivi |
-
terciarne
dejavnosti |
-
delo na domu |
-
bivanje –
stanovanja (ne samostojno, samo skupaj z dejavnostjo) |
-
v območju niso
dopustne kmetije. |
Dopustne so naslednje
vrste posegov: |
-
za obstoječe
objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
-
dopustne
spremembe namembnosti obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
-
dopustne
novogradnje objektov, novogradnje stanovanjskih objektov so dopustne le
skupaj s storitvami, proizvodnimi dejavnostmi, trgovino ali gostinstvom,
|
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k
odloku, |
-
ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje, objekti in in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve, |
-
ureditve
javnih površin, |
BT
površine za TURIZEM, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim
objektom za turistično ponudbo in nastanitev; |
Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
-
gostinstvo –
nastanitev in prehrana, |
-
storitve za
potrebe gostinstva/turizma, |
-
trgovina,
|
-
rekreacija, |
-
v območju niso
dopustna stanovanja razen za upravljalca stavbe. |
Dopustne so naslednje
vrste posegov: |
-
za obstoječe
objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
-
spremembe
namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za
obravnavano namensko rabo, |
-
novogradnje
objektov, |
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k
odloku, |
-
ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje, objekti in in naprave), |
-
ureditve
javnih površin. |
BD
površine drugih območij, ki so namenjene zlasti večjim nakupovalnim
centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom,prireditvenim prostorom in drugim
podobnim dejavnostim; |
Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
-
gostinstvo –
nastanitev in prehrana |
-
trgovina in
storitve |
-
poslovni
prostori (pisarne) |
-
sejmišče,
zabavišče |
-
dejavnosti
rekreacije, zabave, sprostitve |
-
v območju niso
dopustna stanovanja razen za upravljalca stavbe. |
Dopustne so naslednje
vrste posegov: |
-
za obstoječe
objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
-
spremembe
namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za
obravnavano namensko rabo, |
-
novogradnje
objektov, |
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k
odloku, |
-
ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje, objekti in in naprave), |
-
ureditve
javnih površin. |
BC –
površine za športne centre s površinami in objekti za športne aktivnosti
in prireditve |
Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
-
šport in
rekreacija (objekti in površine) |
-
gostinstvo,
trgovina in storitve ( kot dopolnitev osnovni dejavnosti) |
-
bivanje/stanovanje samo za upravljalca/oskrbnika. |
Dopustne so naslednje
vrste posegov: |
-
za obstoječe
objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
-
spremembe
namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za
obravnavano namensko rabo, |
-
novogradnje
objektov, |
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k
odloku, |
-
ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje, objekti in in naprave), |
-
ureditve
javnih površin. |
ZS
površine za ŠPORT IN REKREACIJO NA PROSTEM so namenjene oddihu,
rekreaciji in športom na prostem; |
Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
-
šport in
rekreacija na površinah kot so: igrišča, igralni parki, golf, kamp; |
-
dejavnosti
vezane na šport in rekreacijo. |
Dopustne so naslednje
vrste posegov: |
-
za obstoječe
objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in
nadzidave, odstranitve objektov, |
-
ureditve
rekreacijskih in športnih površin, |
-
novogradnje
samo manjših objektov (kot so garderobe, sanitarije, shranjevanje
opreme...) v funkciji povezani s športno- rekreacijsko dejavnostjo, |
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k
odloku, |
-
ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje, objekti in in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve, |
-
ureditve
javnih površin, |
-
postavitve
spominskih obeležij in urbane opreme. |
ZP
površine PARKOV so namenjene oddihu, igri in izboljšanju bivalnega
okolja ter obsegajo urejene zelene površine odprtega prostora naselja |
Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
-
oddih, igra in
rekreacija na javnih parkovnih površinah |
Dopustne so naslednje
vrste posegov: |
-
za obstoječe
objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov,
|
-
dopustne
ureditve parkovnih in drugih javnih površin, |
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k
odloku, |
-
ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje, objekti in in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve, |
-
postavitve
spominskih obeležij in urbane opreme. |
ZK
pokopališča so namenjena pokopavanju in spominu na umrle. |
Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
-
pokopavanje |
-
trgovina in
storitve kot dopolnilna dejavnost pokopališču (npr. kamnoseštvo,
cvetličarna) |
Dopustne so naslednje
vrste posegov: |
-
za obstoječe
objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov, |
-
dopustne
novogradnje objektov, |
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k
odloku, |
-
ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje, objekti in in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve, |
-
ureditve
javnih površin, |
-
postavitve
spominskih obeležij in urbane opreme. |
|
3.2.2 Prostorski
izvedbeni pogoji za območja in površine, ki so namenjene gospodarski
javni infrastrukturi |
50. člen |
1.) Na območjih
namenjenih gospodarski javni infrastrukturi (PC - površine cest, PO
–površine za mirujoči promet, Ee - površine za oskrbo z električno
energijo, Ov - površine za oskrbo z vodo, Oc - površine za čistilne
naprave, Or - površine za zbiranje, sortiranje in reciklažo odpadkov, T
– območja telekomunikacijske infrastrukture ) so dopustne namembnosti
oz. dejavnosti v zvezi s posamezno namensko rabo območja in tudi druge
dejavnosti gospodarske infrastrukture. |
2.) V vseh območjih
namenjenih gospodarski javni infrastrukturi so dopustne naslednje vrste
posegov: |
-
za obstoječe
objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov in naprav, |
-
novogradnje
infrastrukturnih objektov in naprav, |
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k
odloku, |
-
ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje, objekti in in naprave), |
-
postavitve
spominskih obeležij in urbane opreme |
-
vodnogospodarske ureditve, |
-
ureditve
javnih površin. |
3.2.3 Prostorski
izvedbeni pogoji na ostalih površinah osnovne namenske rabe
|
51. člen |
K1, K2 -
Površine kmetijskih zemljišč |
Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
-
kmetijstvo in
gozdarstvo, |
-
rekreacija, če
ne spreminja osnovne rabe in omogoča ohranjanje kmetijske funkcije
zemljišča. |
Dopustne so naslednje
vrste posegov: |
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k
odloku in ob pogojih 61. člena, |
-
ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje, objekti in in naprave), |
G -
Površine gozdov |
Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
-
gozdarstvo in
kmetijstvo, |
-
rekreacija, če
ne spreminja osnovne rabe in omogoča ohranjanje gozdne funkcije
zemljišča. |
Dopustne so naslednje
vrste posegov: |
-
krčitve gozdov
do površine 0,5ha za ureditev kmetijskih površin; pred izvedbo krčitve
je potrebno dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije. |
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k
odloku in ob pogojih 61.člena, |
-
ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje, objekti in in naprave), |
V -
Površine voda (VC,VI) |
Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
-
ribištvo,
ribogojstvo, |
-
rekreacija
|
Dopustne so naslednje
vrste posegov na vodno in priobalno zemljišče po ZV-1 (Ur.l.RS,
št.67/02, 57/08): |
-
gradnja
objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter
komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
-
gradnjo
objektov grajenega javnega dobra, |
-
ukrepi, ki se
nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda, |
-
ukrepi, ki se
nanašajo na ohranjanje narave, |
-
gradnja
objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice
nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za
zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev
varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
-
gradnja
objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
-
gradnja
objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali
in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
-
poseganje v
prostor je na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od
meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1.
reda zunaj območij naselja dovoljeno tudi za gradnjo pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja. |
LN-
območja drugih zemljišč (LNr, LNs) |
Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
-
raziskovanje,
sanacija. |
Dopustne so naslednje
vrste posegov: |
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k
odloku, |
-
ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje, objekti in in naprave). |
52. člen |
(tolerance za
obstoječe objekte glede namenske rabe površin) |
(1) Namembnost
posameznega obstoječega objekta lahko odstopa od v OPN določene
dejavnosti na območju s podrobnejšo namensko rabo, če ima obstoječi
objekt pridobljeno namembnost z veljavnim gradbenim ali drugim upravnim
dovoljenjem. V tem primeru je dopustna nadaljna raba – oz. namembnost
objekta v skladu s pridobljenim dovoljenjem tudi ob rekonstrukciji oz.
novogradnji kot nadomestni gradnji tega objekta. |
(2) Nadaljna raba –
oz. namembnost objekta, rekonstrukcija, rušitev in novogradnja kot
nadomestitev obstoječega, je dopustna tudi za vse obstoječe objekte
zgrajene z gradbenim dovoljenjem oz. za obstoječe objekte zgrajene pred
letom 1967, kakor tudi za infrastrukturne objekte, trase
infrastrukturnih omrežij in naprave, ki zaradi pomanjkljivih geodetskih
podatkov niso prikazani v grafičnih prikazih OPN, ne glede na grafično
določeno namensko rabo v OPN. |
3.3 VARSTVENA
OBMOČJA IN REZERVATI
|
53. člen |
Na varovanih in
zavarovanih površinah kmetijskih zemljišč, gozdov, območjih vodnih virov
in varstvenih pasovih voda, v območjih ohranjanja narave, varstva
kulturne dediščine ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov
infrastrukturnih omrežij in naprav, ki so določeni v grafičnih prikazih
ali v področnih predpisih in zakonih, so posegi in graditev objektov
omejeni skladno z veljavnimi predpisi. |
3.4 SKUPNI SPLOŠNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN POSEGOV V PROSTOR |
54. člen |
Prostorski izvedbeni
pogoji za oblikovanje so določeni: |
(a)
s skupnimi
splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za urbanistično, arhitekturno
in krajinsko oblikovanje, |
(b)
s prostorskimi
izvedbenimi pogoji za oblikovanje drugih posegov v prostor |
(c)
s prostorskimi
izvedbenimi pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah. |
3.4.1 Skupni splošni
prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko
oblikovanje |
55. člen |
Odmiki od parcelne
meje naj na ulični strani sledijo obstoječi gradbeni liniji, če je ta
enovita oz. razpoznavna. |
Odmiki od parcelne
meje so ob ulici lahko večji od predpisanih v primeru rekonstrukcije
ceste in nadomestne gradnje objekta, ko je treba zagotoviti razširitev
uličnega profila za izboljšavo varnosti. |
Pri lociranju
objektov na strmih terasah je s povečanjem odmika od parcelne meje
zagotoviti minimalno osončenost bivalnih prostorov v nižje ležečih
stanovanjskih objektih. |
|
56. člen |
Pri določanju višine
objektov je potrebno, poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne
vrste objektov, upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, dela naselja
oz. zaselka tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne
podobe naselja, dela naselja oz. zaselka. |
Dozidani ali
nadzidani obstoječi objekti ter novi objekti morajo biti oblikovani v
takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v
naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna
ne smejo bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov.
Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno. |
57. člen |
(1) Etažnost objektov
je določena za posamezne vrste objektov v določbah za ureditvene enote. |
(2) Vsi
Objekti so lahko podkleteni z eno ali več kletnimi etažami. |
(3) Na nagnjenem
terenu je lahko celotna stranica ene kletne etaže vidna in lahko sega iz
urejenega terena, vendar na tem delu etažna višina objekta ne sme
presegati treh polnih etaž, kar velja za ureditvene enote vj, v in e.
|
(4) Površina kleti je
lahko večja od zazidane površine pritličja stavbe. |
58. člen |
Oblika strehe z
naklonom strešin je določena za posamezne ureditvene enote in vrste
objektov. |
59. člen |
Vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave |
(1) Za vzdrževalna
dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za
oblikovanje objektov kot za novogradnje. |
(2) Dozidave in
nadzidave objektov morajo biti skladne s stavbno maso, oblikovanjem in
gradbenimi materiali osnovnega objekta.
|
(3) V primeru
vzdrževalnih del, rekonstrukcij, dozidav in nadzidav na spomenikih in
objektih kulturne dediščine oziroma v območjih spomenikov in kulturne
dediščine je potrebno kulturnovarstveno soglasje. |
60. člen |
Nezahtevni in
enostavni objekti |
(1) Za nezahtevne in
enostavne pomožne kmetijske objekte na K in G zemljiščih veljajo
naslednji pogoji: |
·
postavitve
kmečkih lop so izjemoma dopustne na K in G zemljiščih, kadar izvedba
ni možna na stavbnih zemljiščih kmetije; locirajo se ob sodelovanju
strokovne službe občine, v bližino cest, kmetijskih ali gozdnih poti; ni
pa jih dopustno postavljati na vidno izpostavljenih legah sredi odprtih
kmetijskih površin. |
·
postavitve
senikov so izjemoma dopustne na K in G zemljiščih, kadar izvedba ni
možna na stavbnih zemljiščih kmetije; locirajo se ob sodelovanju
strokovne službe občine na območju pašnikov in košenic na površini
najmanj 1ha sklenjene kmetijske površine. |
·
postavitve
čebelnjakov so dopustne na K in G zemljiščih, locirajo se ob
sodelovanju strokovne službe občine, v bližino cest, kmetijskih ali
gozdnih poti; ni pa jih dopustno postavljati na vidno izpostavljenih
legah sredi odprtih kmetijskih površin. |
·
postavitve
molzišč in krmišč so dopustne na K in G zemljiščih, locirajo
se ob sodelovanju strokovne službe občine na območju pašnikov. |
·
gnojišča in
zbiralniki
za gnojevko na K in G zemljiščih so dopustni samo neposredno ob hlevu,
kadar izvedba ni možna na stavbnih zemljiščih kmetije. |
·
ureditev
hlevskega izpusta na K in G zemljiščih je dopustna samo neposredno
ob hlevu, kadar izvedba ni možna na stavbnih zemljiščih kmetije. |
Nezahtevni in
enostavni pomožni kmetijski objekti, ki se postavljajo na K in G
zemljiščih, morajo biti odmaknjeni najmanj 4m od sosedske parcelne meje,
manjši odmik je dopusten s soglasjem soseda. |
(2) Za oblikovanje
nezahtevnih in enostavnih pomožnih kmetijskih objektov velja: |
-
streha:
enokapnica ali dvokapnica z naklonom 20-250, manjši nagib ali ravna za
travnato streho; |
-
nosilni
elementi (stebri) imajo lahko točkovne temelje, |
-
material:
pretežno les, |
-
strešna
kritina: opečna (korci) ali drug material s podobno drobno teksturo,
travnata; |
-
izvedba
objekta je prilagojena kmetijski rabi in ne omogoča bivanja. |
(3) Za nezahtevne
objekte za oglaševanje veljajo naslednji pogoji: |
·
na stavbnih
zemljiščih so dopustni plakatni stebri in panoji do površine 6m2,
postavitev objektov za oglaševanje velikosti do 20m2 je dopustna samo na
javnih površinah. |
·
Postavitev ni
dopustna na objektih, v območjih ali v vplivnem območju enote kulturne
dediščine in ne v območjih ali v neposredni bližini območja naravne
vrednote. |
(4) Začasnih objektov
ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini območja
naravne vrednote. |
(5) Sončnih
zbiralnikov, fotovoltaičnih panelov ni dopustno postavljati nad slemena
streh, razen v ureditvenih enotah »d«.
|
(6) Žične ograje so
dopustne za zaščitne ograje (na primer varstvo vodnih virov) in na
športnih igriščih. |
(7) Ograje v krajini
morajo biti transparentne. |
(8) Na enostavnih in
nezahtevnih objektih naj se ne uporablja svetleče, odsevne kritine. |
(9) Priporoča se
uporaba lokalnih oziroma tradicionalnih gradbenih materialov pri izvedbi
ograj, tlakovanju, urejanju podpornih zidov... |
(10) Nezahtevne in
enostavne objekti ni dopustno samostojno priključevati na objekte
gospodarske javne infrastrukture. Lahko se jih priključuje samo na
obstoječe priključke. |
61. člen |
Oblikovanje drugih
posegov |
(1) Površine trgov in
glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne
vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na ožinah, kjer odmik
med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih
površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm)
vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se prilagodi ožini in lokalno
zoža. |
(2) Površine za pešce
naj se urejajo v čim večji meri brez višinskih robov, z enovito in
zvezno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za funkcionalno ovirane
osebe, površine tlakov naj bodo izvedene z materiali oz. površinsko
obdelavo proti drsenju. Stopnice in drugi robovi morajo biti izvedeni
tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno oviranim osebam. |
(3) Pri urejanju
okolice objektov, javnih površin in infrastrukture mora izvajalec
gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami,
po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni
material ter urediti okolico. |
(4) Pri izvedbi se
priporoča uporaba tradicionalnih gradbenih materialov. |
62. člen |
(1) Ulična oprema in
turistične oznake morajo biti postavljene tako, da ne ovirajo
funkcionalno oviranih ljudi, pešcev in drugih udeležencev v prometu, da
ne zastirajo kakovostnih pogledov, da ne ovirajo prometa interventnih
vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
(2) Napisi in reklame
ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš, razen v ureditvenih enotah
»d« in »x«.
|
(3) Nadstrešnice,
izvesne table in napisi nad vhodi morajo biti najmanj 2,2 m nad
pločnikom oz. urejeno pohodno površino.
|
(4) Ulična oprema in
turistične oznake v varovanih območjih kulturnih spomenikov in dediščine
morajo biti celostno oblikovane in postavljene tako, da ne degradirajo
lastnosti kulturnega spomenika ali dediščine. |
63. člen |
Ograje ob lokalnih
cestah morajo biti odmaknjene najmanj 0,5 m od parcelne meje oz. že
izvedenega vozišča, kolesarske steze ali pločnika. Visokodebelna
vegetacija mora biti odmaknjena 2m od parcelne meje oz. že izvedenega
vozišča, kolesarske steze ali pločnika. |
64. člen |
(1) Brežine, nasipi,
odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati
pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna
zavarovanja niso zadostna, je potrebno uporabiti take elemente ali
zgraditi objekte za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali
zasaditev z grmovnicami. |
(2) Po izvedenih
gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo
in ozeleniti. |
(3) Podporni zidovi
se praviloma izvedejo kot suhozidi. V primeru zahtevnejše konstrukcije
naj bodo betonski oporni zidovi obloženi z avtohtonim kamnom ali
arhitekturno oz. krajinsko oblikovani. |
(4) Ureditve zemljišč
na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da na parcelnih mejah ne
bo višinskih razlik oz. bodo te čim manjše. Večje višinske razlike se
lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne.
Ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih parcelah morajo biti
izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče
parcele. |
65. člen |
(1) Z urejanjem
kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne
sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na
labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov.
|
(2) Z namenom
ohranjanja krajinske slike je pri urejanju kmetijskih zemljišč potrebno: |
·
ohranjati
strukturiranost agrarnih površin: v čim večji ohranjati pasove
vegetacije, posamezna debelejša drevesa in skupine dreves, kjer razmere
to dopuščajo, |
·
ohranjati
krajinsko izrazite gozdne robove, nove gozdne robove pa na novo zasaditi
ali okrepiti, |
·
ohranjati
reliefne in površinske geomorfološke posebnosti. |
3.5 PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI ZA PARCELACIJO IN GRADBENE PARCELE |
66. člen |
Gradbena
parcela ali zemljišče za gradnjo je ena ali več lastniških zemljiških
parcel ali njihov del, na katerih že stoji objekt ali je ob upoštevanju
meril in pogojev predvidena gradnja objekta s pripadajočim zemljiščem za
njegovo rabo. |
Minimalna
velikost gradbene parcele obsega stavbišče (zazidana površina objekta)
in funkcionalno zemljišče stavbe (objekta) za njegovo rabo. |
Velikost
in oblika gradbene parcele morata glede na lastnosti predvidenega
objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem odloku (FZ,
odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij, število parkirišč,
manipulacijske površine, dvorišče ipd.) in pogoje, določene z drugimi
predpisi. |
3.6 PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI ZA IZRABO, URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE |
67. člen |
Z
ureditveno enoto so določeni prostorski izvedbeni pogoji za izrabo in za
urbanistično in arhitekturno oblikovanje. |
Ureditvene enote so poljudno poimenovane in v grafičnem delu označene z
malo črko v oglatem oklepaju. |
Ureditvene enote so: |
vj vaško jedro
(strnjena zazidava objektov v nizu z večjo stopnjo ohranjenosti in
prilagajanja) |
v vas (strnjena
zazidava prostostoječih objektov) |
e enodružinska
zazidava (zazidava prostostoječih objektov manjšega merila) |
b bloki (zazidava
prostostoječih objektov ali objektov v nizu srednjega merila) |
d dvoranski objekti
(prostostoječi ploščati objekti srednjega do velikega merila) |
x svojstveno
oblikovanje (pretežno družbene zgradbe, hotel.....) |
i igrišča |
z zelene površine |
0 ni predpisan tip
oblikovanja |
68. člen |
V vseh
ureditvenih enotah lahko velikost obstoječega objekta ali izraba
posameznega zemljišča presega prostorske izvedbene pogoje določene za
enoto urejanja prostora, če ima ta obstoječi objekt velikost in izrabo
določeno v veljavnem gradbenem ali drugem upravnem dovoljenju, ali je
zgrajen pred letom 1967. |
Za te
obstoječe objekte je dopustna rekonstrukcija in tudi novogradnja kot
nadomestitev obstoječega objekta do enake površine in vertikalnega
gabarita. Objekt je lahko manjši. |
69. člen |
UREDITVENA
ENOTA VAŠKO JEDRO (vj)
|
(1) V ureditveni
enoti vaško jedro (vj) se mora arhitekturno oblikovanje objektov in
drugih posegov v prostor zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno
značilne arhitekture. Pri načrtovanju naj se upošteva urbanistično in
arhitekturno tradicijo lokalnega graditeljstva oziroma značilnosti, ki
izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih, ekoloških in kulturnih
značilnosti krajine. |
(2) merila in pogoji
za oblikovanje: |
·
faktor
zazidanosti (FZ) do 0,55 (45% dvorišče, 55% stavbišče) |
·
odmiki: |
o
odmik objekta
od meje gradbene parcele je praviloma 4m, |
o
manjši odmik
je dopusten v primerih: |
-
v območjih
ohranjanja kulturne dediščine, |
-
značilne
postavitve objektov na parcelno mejo (vsaj 3 sosednji objekti so
postavljeni na parcelno mejo), |
-
medsebojnega
stikanja objektov v niz, s soglasjem soseda, |
-
od sosednje
zemljiške parcele, ki ni zazidljiva, s soglasjem soseda, |
-
s soglasjem
soseda. |
o
odmiki med
objekti na isti gradbeni parceli: objekti se lahko medsebojno stikajo, |
o
na območjih z
določeno gradbeno linijo je obvezna postavitev objektov na GL, obvezno
je ohranjanje sklenjenega niza objektov, |
o
spremljajoči
objekti, ki ne presegajo višine pritlične etaže osnovnega objekta so
lahko odmaknjeni od sosednje meje manj kot 4m ob soglasju soseda. |
·
tloris:
osnovni stavbni volumen samostojne stavbe naj ima razmerje stranic
najmanj 2:3 |
·
višina
stanovanjskih stavb in stavb terciarnih in kvartarnih dejavnosti: |
o
do P+1+M
(mansarda), pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na
pobočju, kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid
mansarde je lahko visok do 140cm, |
·
višina
gospodarskega poslopja kmetije: max. 7,5m od urejenega terena do kapi, |
·
na nagnjenem
terenu je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko
največ tri etaže (vidni del objekta nad terenom je lahko visok P+1+M ali
K+P+1) |
·
streha: naklon
20-250, praviloma dvokapnica nad osnovnim tlorisom, dopustne so tudi
večkapnice, pri čemer naj bo dvokapnica nad osnovnim - prevladujočim
stavbnim volumnom, sleme mora potekati v smeri niza hiš, vzporedno z
ulico oz. v primeru samostojnega objekta v smeri daljše stranice
objekta. Strešine osnovne strehe morajo imeti enak naklon, drugačen
naklon je dopusten nad arhitekturnimi elementi in na nestanovanjskih
objektih: |
-
v primeru
rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta
pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali |
-
če funkcija
objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m. |
Ravna streha je
dopustna: |
-
na sekundarnih
delih objekta do velikosti 40% tlorisa osnovnega objekta, |
-
nad vkopanim
delom objekta, če je objekt v celoti ali delno vkopan pod teren, |
-
v primeru
travnate strehe. |
·
strešna
kritina: opečna (korci) ali drug material s podobno drobno teksturo,
odtenki opečno rdeče barve, neodsevna. |
·
fasade: v
svetlih zemeljskih barvah. |
·
odprtine:
pravokotnih oblik. |
(3) merila in pogoji
za enostavne in nezahtevne objekte: |
·
odmik
enostavnih oz. nezahtevnih objektov od javne površine (od RL) mora biti
min. 4m, od sosednje gradbene parcele praviloma min.2m, manjši odmik je
izjemoma dopusten ob soglasju soseda oz. upravljalca javne površine; |
·
ograje, oporni
zidovi in portoni z zidovi se lahko postavljajo na parcelno mejo s
soglasjem soseda oz. upravljalca javne površine; |
70. člen |
|
(1) V ureditveni
enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje objektov in drugih
posegov v prostor zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne
arhitekture. |
(2) merila in pogoji
za oblikovanje: |
·
faktor
zazidanosti (FZ) do 0,4 (60% dvorišče, 40% stavbišče) |
·
odmiki:
|
o
odmik objekta
od meje gradbene parcele je praviloma 4m |
o
manjši odmik
je dopusten v primerih: |
-
v območjih
ohranjanja kulturne dediščine, |
-
značilne
postavitve objektov na parcelno mejo (vsaj 3 sosednji objekti so
postavljeni na parcelno mejo), |
-
medsebojnega
stikanja objektov v niz, s soglasjem soseda, |
-
od sosednje
zemljiške parcele, ki ni zazidljiva, s soglasjem soseda, |
-
s soglasjem
soseda. |
o
odmiki med
objekti na isti gradbeni parceli: objekti se lahko medsebojno stikajo, |
o
na območjih z
določeno gradbeno linijo je obvezna postavitev objektov na GL, obvezno
je ohranjanje sklenjenega niza objektov |
o
spremljajoči
objekti, ki ne presegajo višine pritlične etaže osnovnega objekta so
lahko odmaknjeni od sosednje meje manj kot 4m ob soglasju soseda.
|
·
tloris:
osnovni stavbni volumen samostojne stavbe naj ima razmerje stranic
najmanj 2:3, |
·
višina
stanovanjskih stavb in stavb terciarnih in kvartarnih dejavnosti: |
o
do P+1+M
(mansarda), pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na
pobočju, kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid
mansarde je lahko visok do 140cm, |
·
višina
gospodarskega poslopja kmetije: max. 7,5m od urejenega terena do kapi, |
·
na nagnjenem
terenu je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko
največ tri etaže (vidni del objekta nad terenom je lahko visok P+1+M ali
K+P+1), |
·
streha: naklon
20-250, praviloma dvokapnica nad osnovnim tlorisom, dopustne so tudi
večkapnice, pri čemer naj bo dvokapnica nad osnovnim - prevladujočim
stavbnim volumnom, sleme mora potekati v smeri niza hiš, vzporedno z
ulico oz. v primeru samostojnega objekta v smeri daljše stranice
objekta. Strešine osnovne strehe morajo imeti enak naklon, drugačen
naklon je dopusten nad arhitekturnimi elementi in na nestanovanjskih
objektih: |
-
v primeru
rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta
pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali |
-
če funkcija
objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m. |
Ravna streha je
dopustna: |
-
na sekundarnih
delih objekta do velikosti 40% tlorisa osnovnega objekta, |
-
nad vkopanim
delom objekta, če je objekt v celoti ali delno vkopan pod teren, |
-
v primeru
travnate strehe. |
·
strešna
kritina: opečna (korci) ali drug material s podobno drobno teksturo, v
odtenkih opečno rdeče barve, neodsevna. |
·
fasade: v
svetlih zemeljskih barvah. |
·
odprtine:
pravokotnih oblik. |
(3) merila in pogoji
za enostavne in nezahtevne objekte: |
·
odmiki
enostavnih oz. nezahtevnih objektov za lastne potrebe od javne površine
(od RL) mora biti min. 4m, od sosednje gradbene parcele praviloma
min.2m, manjši odmik je izjemoma dopusten ob soglasju soseda oz.
upravljalca javne površine; |
·
ograje, oporni
zidovi in portoni z zidovi se lahko postavljajo na parcelno mejo ob
soglasju soseda oz. upravljalca javne površine; |
71. člen |
UREDITVENA ENOTA
ENODRUŽINSKA ZAZIDAVA (e)
|
(1) merila in pogoji
za stanovanjske objekte: |
·
faktor
zazidanosti (FZ) do 0,3 |
·
velikost
gradbene parcele je minimalno 450m2. |
·
odmiki:
|
o
praviloma min.
4m od meje gradbene parcele (velja za najbolj izpostavljeni del fasade),
odmik 3m je dopusten za balkone in terase, |
o
izjemoma je s
soglasjem soseda dopustna postavitev dveh stavb v niz (dvojček) na
sosednjih gradbenih parcelah tako, da se objekta na eni stranici
stikata, |
·
klet:
|
o
odmik kleti od
meje gradbene parcele mora biti min. 4m, |
o
v indeks
zazidanosti se klet ne šteje, če je v celoti vkopana in ne sega nad koto
novo urejenega terena, |
·
etažnost in
višina: |
o
do K+P+1+M,
kolenčni zid mansarde do 140cm |
o
kletnih etaž
je lahko več |
·
na nagnjenem
terenu je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko
največ tri etaže (vidni del objekta nad terenom je lahko visok P+1+M ali
K+P+1), |
·
streha:
priporočljiv naklon 20-250. |
·
kritina:
neodsevna, odtenki opečno rdeče barve, korec ali drug material s sorodno
drobno teksturo; |
(2) merila in pogoji
za enostavne in nezahtevne objekte: |
·
odmiki
enostavnih oz. nezahtevnih objektov od javne površine (od RL) mora biti
min 4m, od sosednje gradbene parcele praviloma min.2m, manjši odmik je
izjemoma dopusten ob soglasju soseda. |
·
dopustna je
postavitev enega enostavnega ali nezahtevnega objekta na gradbeni
parceli do površine 30m2. |
72. člen |
UREDITVENA ENOTA
BLOKI (B)
|
(1) V ureditveni
enoti bloki (b) za oblikovanje objektov velja: |
·
faktor
zazidanosti (FZ) 0,3 |
·
odmiki: 6m od
meje gradbene parcele, manjši odmik (4m) je dopusten za nižje dele
stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. roba venca do 5m nad urejenim
terenom |
·
višina: največ
P+3+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom,
|
·
dozidave
vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni
prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.);
|
·
zasteklitve
balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt. |
·
streha:
svobodno oblikovanje. |
·
kritina:
neodsevna. |
(2) Merila in pogoji
za enostavne in nezahtevne objekte: |
·
odmik
enostavnih oz. nezahtevnih objektov od javne površine (od RL) mora biti
min 4m, od sosednje gradbene parcele praviloma min.2m, manjši odmik je
izjemoma dopusten ob soglasju soseda. |
·
enostavne in
nezahtevne objekte je dopustno postavljati samo za skupne potrebe
stanovalcev bloka, ureditve površin za individualne potrebe niso
dopustne; |
73. člen |
UREDITVENA ENOTA
S SVOJSTVENIM OBLIKOVANJEM (x)
|
(1) Arhitekturno
oblikovanje v ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem je svobodno –
svojstveno. Za ureditveno enoto s svojstvenim oblikovanjem (x), ne
veljajo skupna merila in pogoji za oblikovanje objektov in posegov v
prostor. |
(2) Pogoji
urbanističnega oblikovanja: |
·
odmiki: |
-
6m od meje
gradbene parcele, |
-
manjši odmik
(4m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz.
roba venca do 8m nad urejenim terenom. Manjši odmik je dopusten tudi v
območjih ohranjanja kulturne dediščine in na območjih pokopališč (ZK),
kjer so objekti lahko z eno ali več stranicami postavljeni na parcelno
mejo. Na območju BT je manjši odmik od 4,0 m za nižje dele stavb
izjemoma dopusten ob soglasju soseda. |
-
streha:
svobodno oblikovanje. |
-
kritina:
neodsevna. |
(3) V ureditveni
enoti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na obstoječih
objektih z elementi kulturne dediščine upoštevati oblikovne značilnosti
in kvalitete obstoječih objektov s svojstvenim oblikovanjem ter jih
dopolnjevati. |
(4) Merila in pogoji
za enostavne in nezahtevne objekte: |
·
odmiki
enostavnih oz. nezahtevnih objektov od javne površine (od RL) mora biti
min 4m, od sosednje gradbene parcele praviloma min.2m, manjši odmik je
izjemoma dopusten ob soglasju soseda. |
·
ograje, oporni
zidovi in portoni z zidovi se lahko postavljajo na parcelno mejo ob
soglasju soseda oz. upravljalca javne površine; |
(5) Za Ureditveno
enoto s svojstvenim oblikovanjem (x), ne veljajo skupnna merila in
pogoji za oblikovanje objektov in posegov v prostor. |
74. člen |
UREDITVENA ENOTA
DVORANski OBJEKTI (d)
|
(1) Pogoji
urbanističnega oblikovanja: |
·
odmiki: 6m od
meje gradbene parcele, manjši odmik (do 4m) je dopusten za nižje dele
stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. roba venca do 8m nad urejenim
terenom. |
·
vertikalni
gabarit znaša: K+P+1 ali max.višina kapne lege oz.zgornjega roba venca
do 10m nad urejenim terenom; |
·
poslovne
stavbe (pisarne) naj se postavijo bližje ulici ali odprtim javnim
površinam, |
·
kritina:
neodsevna. |
(2) Merila in pogoji
za enostavne in nezahtevne objekte: |
·
odmiki
enostavnih oz. nezahtevnih objektov od javne površine (od RL) mora biti
min 4m, od sosednje gradbene parcele praviloma min.2m, manjši odmik je
izjemoma dopusten ob soglasju soseda. |
·
ograje, oporni
zidovi in portoni z zidovi se lahko postavljajo na parcelno mejo ob
soglasju soseda oz. upravljalca javne površine; |
|
75. člen |
UREDITVENA ENOTA
zelene površine (z)
|
(1) Ni meril in
pogojev za urejanje zelenih površin. |
(2) Merila in pogoji
za enostavne in nezahtevne objekte: |
·
odmiki
enostavnih oz. nezahtevnih objektov od javne površine (od RL) mora biti
min 4m, od sosednje gradbene parcele praviloma min.2m, manjši odmik je
izjemoma dopusten ob soglasju soseda. |
·
ograje, oporni
zidovi in portoni z zidovi se lahko postavljajo na parcelno mejo ob
soglasju soseda oz. upravljalca javne površine; |
76. člen |
UREDITVENA ENOTA
igrišča (i)
|
(1) Merila in pogoji
za urejanje travnatih igrišč (i): |
igralno polje naj bo
odmaknjeno od sosednje parcele najmanj 4m; glede na lokalne razmere je
izjemoma dopustno tudi manj ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča. |
(2) Merila in pogoji
za novogradnje manjših objektov v funkciji povezani s športno-
rekreacijsko dejavnostjo: |
·
višinski
gabarit: P |
·
odmiki objekta
od meje gradbene parcele: praviloma 4m, manjši odmik je možen ob
soglasju soseda, |
·
arhitekturno
oblikovanje skladno z določbami za ureditveno enoto (v). |
(3) Merila in pogoji
za enostavne in nezahtevne objekte: |
·
odmiki
enostavnih oz. nezahtevnih objektov od javne površine (od RL) mora biti
min 4m, od sosednje gradbene parcele praviloma min.2m, manjši odmik je
izjemoma dopusten ob soglasju soseda. |
·
ograje, oporni
zidovi in portoni z zidovi se lahko postavljajo na parcelno mejo ob
soglasju soseda oz. upravljalca javne površine; |
3.7 PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO |
3.7.1 Pogoji za
prometno urejanje |
77. člen |
(1) Površine za
mirujoči promet (PO), ki so določene v grafičnem prikazu, so površine za
ureditev javnih parkirišč. |
(2)Varovana koridorja
za cestne povezave (Kojsko, Dobrovo), ki sta določena v grafičnem
prikazu pomenita strateško načrtovano smer cestne povezave. Natančen
potek trase cestne povezave se določi po predpisanem postopku v skladu z
zakonom. |
78. člen |
(prometni priključki) |
(1) Priključki na
državne in lokalne ceste morajo biti izvedeni tako, da se pri tem
zagotavlja prometna varnost. |
(2) Dovoz na gradbeno
parcelo naj se prvenstveno zagotavlja iz lokalnih cest. Območja urejanja
naj se na državne ceste priključujejo preko združenih prometnih
priključkov – križišč, ki morajo zagotavljati predpisano varnost in
tehnične zahteve. |
(3) Priključki na
državne in lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo biti izvedeni
tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine državne oz. lokalne
ceste. |
(4) Priključevanje
lokalnih na državne ceste ter izvajanje posegov ob državnih cestah ne
sme ogrožati varnosti prometa in stabilnosti državnih cest. |
(5) Meteorne vode iz
dovozov morajo biti zajete na parcelni meji pred priključkom na državno
ali lokalno cesto, tako da meteorne vode ne vplivajo na odvodnjavanje na
cesti. Meteorne vode iz lokalnih cest ali iz gradbenih parcel ne smejo
biti odvajane v meteorno kanalizacijo državne ceste in ne smejo
negativno vplivati na odtočne razmere na državni cesti. |
|
79. člen |
(odmiki od vozišča) |
V naseljih morajo
biti objekti odmaknjeni od roba obstoječega vozišča toliko, da je možna
kasnejša rekonstrukcija ceste in ureditev pločnika. Objekti ob lokalnih
cestah morajo biti od roba vozišča odmaknjeni najmanj 2m, razen v
območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološka dediščina), kjer
se ohranja tradicionalna strnjenost zazidave. |
|
80. člen |
(parkiranje) |
(1) Parkirna mesta je
potrebno zagotoviti na lastnem zemljišču, izjemoma se parkirišča lahko
zagotovijo na javnih površinah v dogovoru z občino, če objekt oz.
gradbena parcela leži v območju ohranjanja značilne vaške zazidave
(etnološke dediščine) in potrebnih parkirišč ni možno zagotoviti na
gradbeni parceli ali lastnem zemljišču. |
(2) Za izračun
potrebnega števila parkirišč glede dejavnosti oz. namembnosti objekta
veljajo naslednja merila: |
-
stanovanjske stavbe |
2
PM/stanovanje |
- počitniška
stanovanja |
2 PM/
stanovanje |
- poslovni
prostori, uprava (pisarne) |
1 PM/30m2
neto površine |
- poslovni
prostori, uprava delo s strankami |
1 PM/20m2
neto površine |
- trgovina |
1 PM/30m2
koristne/prodajne površine oz. min. 2PM na posamezen
lokal/trgovino v primeru posamične lokacije |
- gostinstvo |
1 PM/4 sedeže
in najmanj 5PM na posamezen lokal in 1PM na eno nastanitveno
enoto oz. na 2-6 ležišč v gostinskem-nastanitvenem objektu z
zmogljivostjo do 20 nastanitvenih enot oz. 0,8 PM na eno
nastanitveno enoto v gostinskem-nastanitvenem objektu z
zmogljivostjo nad 20 nastanitvenih enot |
- kino,
kulturni dom, gledališče |
1 PM/5-10
sedežev |
- cerkev |
1 PM/10-20
sedežev |
- športno
rekreacijska igrišča |
1 PM/250m2
neto površin igrišč in 1PM/10-15 obiskovalcev |
- obrt,
storitve, proizvodnja |
1 PM/50-70 m2
neto površine ali 1PM/3 zaposlene |
|
Pri objektih oz.
prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5% parkirišč urediti za potrebe
funkcionalno oviranih oseb oz. min. 1PM v primeru posamične lokacije
parkirišča. |
(4) Parkirišča za
potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim
prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev. |
(5) Parkirišča izven
ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči
neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo izvedene z naravnim
gradivom. |
3.7.2 Pogoji za
komunalno opremljanje |
|
81. člen |
(1) Komunalne
ureditve (vodovodno omrežje in naprave, kanalizacija – odvajanje in
čiščenje fekalnih in meteornih vod) morajo biti izvedene na način, ki
zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite. |
(2) Med komunalno
omrežje in naprave se štejejo tudi rastlinski čistilni sistemi. |
(3) Komunalno omrežje
in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih
napeljav oz. vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se
odstrani odvečni material, teren pa zatravi oz. zasadi s samoniklimi
grmovnicami. |
(4) Nadzemne
komunalne objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na
osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah).
Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v
območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine niso dopustne. |
(5) Trase in objekti
obstoječe ter načrtovane komunalne infrastrukture so varovane površine.
Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali načrtovane
infrastrukture določajo pozamezni upravljalci infrastrukture oz. občina. |
3.7.3 Pogoji za
energetsko opremljanje |
82. člen |
(1) Energetske
ureditve (električno omrežje in naprave) morajo biti izvedene na način,
ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite. |
(2) Nadzemne
energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na
osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah).
Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v
območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine niso
dopustne.Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh varovanih
pogledov. |
(3) Trase in objekti
obstoječe ter načrtovane energetske infrastrukture so varovane površine.
Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali načrtovane
infrastrukture določajo pozamezni upravljalci infrastrukture. |
(4) Pri načrtovanju
javne razsvetljave je upoštevati zmanjševanje negativnih učinkov
svetlobnega onesnaževanja na živalske vrste (npr. nočni metulji,
netopirji). Uporabljena naj bodo svetilna telesa, ki so v skladu z
Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
|
3.7.4 Pogoji za
opremljanje s telekomunikacijskimi omrežji |
83. člen |
(1) Pri načrtovanju
objektov in naprav telekomunikacijskih omrežij je upoštevati tudi
zakonodajo s področja elektronskih komunikacij in predpise o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
(2) Objekte in
naprave mobilne brezžične telefonije kot nezahtevnih ali enostavnih
objektov je dopustno postavljati ob izpolnjevanju pogojev in meril tega
odloka in pogojev uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost. |
3.7.5 Pogoji za
odstranjevanje odpadkov |
84. člen |
Odjemna mesta s
kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno
neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je
omogočeno enostavno čiščenje. |
3.8 PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI ZA GRAJENO JAVNO DOBRO |
85. člen |
Grajeno
javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje
gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna površina na
njih. |
Grajeno
javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na
njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod
enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga
javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče,
pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in
podobno. |
Na
območjih grajenega javnega dobra so posegi v prostor dopustni pod pogoji
in s soglasjem upravljalca teh površin ali objektov. |
3.9 PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI GLEDE OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE,
VARSTVA OKOLJA, VARSTVA NARAVNIH DOBRIN, VARSTVA PRED NESREČAMI |
3.9.1 Pogoji za
ohranjanje narave |
86. člen |
(1) Posegi, ki bi
razvrednotili, poškodovali ali uničili lastnosti, zaradi katerih so
določena varovana območja narave (zavarovana območja, Natura območja,
naravne vrednote, ekološko pomembna območja), niso dopustni. |
(2) Varstvo narave v
Občini Brda je opredeljeno v Naravovarstvenih smernicah za pripravo OPN
(ZRSVN OE Nova Gorica, oktober 2008), ki so priloga aktu. |
(3) Za vsak poseg na
območjih in vplivnih območjih varovanih območij narave je potrebno pri
pristojni službi za varstvo narave pridobiti naravovarstveno soglasje. |
(4) Na območjih
habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst je pri
posegih v prostor potrebno zagotavljati pogoje za njihovo ohranitev. |
3.9.2 Pogoji za
varstvo kulturne dediščine |
87. člen |
(1) Za vse posege v
kulturni spomenik ali vplivno območje spomenika, za posege v varstveno
območje kulturne dediščine in za posege v registrirano nepremično
dediščino je potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine
pridobiti projektne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
projektno soglasje. |
(2) V primeru
raziskav in odstranitve arheološke ostaline in v primeru raziskav in
odstranitve spomenika ali registrirane nepremične dediščine je potrebno
pridobiti kulturnovarstveno soglasje ministra. |
(3) Pri vseh posegih
v zemeljske plasti, tudi izven registriranih arheoloških najdišč, je
obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke
dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja
in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS. |
(4) Evidenca
spomenikov in območij kulturne dediščine je priloga k aktu. |
(5) Grafično so
območja varovanj in omejitev razvidna iz prikaza stanja prostora k OPN. |
88. člen |
Celostno ohranjanje
kulturne dediščine |
(1) Memorialna
dediščina, znamenja oz. kapelice evidentirana v registru kulturne
dediščine, se varuje na izvorni (avtentični) lokaciji in v okviru
vplivnega območja, pri čemer naj se ohranja vsebinski in prostorski
kontekst varovanja. Sestavni del varovanja je tudi ohranjanje značilnih
kakovostnih pogledov na spomenik oz. lokacijo. |
(2) Vaške šole,
evidentirane v registru kulturne dediščine, se varuje tako, da se
ohranja celovitost in prepoznavnost šolskega kompleksa, dopustna je
obnova in tudi nova dejavnost v teh objektih v smislu celostnega
ohranjanja in razvoja kulturne dediščine ter njenega povezovanja s
sodobnim življenjem na tak način, da se ohrani bistvene kakovostne
lastnosti teh objektov, tudi dominantnost v prostoru in s tem povezan
zgodovinski spomin. |
(3) Briške domačije,
evidentirane v registru kulturne dediščine, se varujejo tako, da se
ohranja celovitost in prepoznavnost celotnega kompleksa stavb domačije,
ne glede na lastništvo in spremenjeno rabo. Posamični posegi in
dopolnjevanje morajo biti skladni s celoto. |
(4) Grad Dobrovo s
parkom se ureja skladno s konzervatorskim načrtom. |
(5) Stražni stolp v
Plešivem se varuje skladno z odlokom o zavarovanju. |
(6) Cerkve,
evidentirane v registru kulturne dediščine, se varujejo tako, da se
ohranja dominantnost in prepoznavnost objekta v prostoru. Sestavni del
varovanja je tudi ohranjanje značilnih kakovostnih pogledov. |
(7) Vila Vipolže s
parkom se ureja skladno s konzervatorskim načrtom. |
3.9.3 Pogoji za
varstvo okolja |
89. člen |
Varstvo tal pred
onesnaženjem |
(1) Meteorne vode z
utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati v ponikovalnice ali
površinsko. Meteorne vode s parkirišč je potrebno odvajati preko
lovilcev olj. |
(2) Začasni objekti
za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane in pijače, ki
imajo urejen začasni priključek na vodovod ali pri svoji dejavnosti
generirajo odpadne vode, morajo imeti izveden začasen priključek na
kanalizacijo. |
90. člen |
Varstvo voda pred
onesnaženjem |
(1) V vodovarstvenih
pasovih vodnih virov je potrebno dosledno upoštevati omejitve in pogoje
iz veljavnih predpisov o zavarovanju vodnih virov. |
(2) Vse objekte, ki
imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno
kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno
čiščenje. |
(3) Do izgradnje
omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne
dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža na
čistilno napravo pooblaščena organizacija. |
(4) Na območjih, kjer
gradnja javne kanalizacija ni predvidena, je dopustna potrebna gradnja
manjših bioloških čistilnih naprav. |
91. člen |
Varstvo zraka pred
onesnaženjem |
(1) Pri graditvi
objektov in urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s področja
varstva zraka. |
(2) Pri posameznih
obstoječih virih onesnaženja zraka mora lastnik ali upravljalec vira
onesnaženja ukrepati in zagotoviti kakovost zraka v skladu z Uredbo o
emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l.RS, št.
31/2007). |
92. člen |
Varstvo pred hrupom
|
(1) Na območjih
urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni
hrupa, kot ga dopušča uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju za posamezne podrobnejše
namenske rabe prostora: |
I. stopnja varstva
pred hrupom se določa za vse površine na mirnem območju na prostem, ki
potrebujejo povečano varstvo pred hrupom |
II. stopnja varstva
pred hrupom se določa za stanovanjske površine za posebne namene (SB),
površine za turizem (BT).. |
III. stopnja
varstva pred hrupom se določa za: |
·
za
stanovanjske površine (SS) in stanovanjske površine s kmetijskimi
gospodarstvi (SK), (SKg), |
·
za območja
centralnih dejavnosti (C) |
·
za območja
zelenih površin (Z) |
·
za območja
vodnih zemljišč (V), razen površin vodne infrastrukture (VI) in površin
na mirnem območju na prostem; |
IV. stopnja varstva
pred hrupom se določa: |
·
za površine
drugih območij (BD), |
·
za območja
proizvodnih dejavnosti (I) |
·
za območja
prometne infrastrukture (P) |
·
za območja
komunikacijske infrastrukture (T) |
·
za območja
energetske infrastrukture (E) |
·
za območju
okoljske infrastrukture (O) |
·
za površine
vodne infrastrukture (VI) |
·
za območja
mineralnih surovin (L) |
·
za območja
kmetijskih zemljišč (K), razen na mirnem območju na prostem, |
·
za območja
gozdov(G), razen na mirnem območju na prostem, |
2) Ne glede na
določila predhodnih odstavkov tega člena mora biti na meji med I. in IV.
območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva
pred hrupom območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini
z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred
hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina tega območja je lahko
tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali
ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oz. II.
območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev
hrupa, določene za to območje. |
93. člen |
Varstvo pred
svetlobnim onesnaženjem |
(1) Postavitev
naprave, ki z laserskim žarkom osvetljuje nebo ali pobočja, ni dopustna. |
(2) Pri osvetljevanju
objektov je upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje,
ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(3) Za javno
razsvetljavo je uporabiti svetilke brez svetlobnega toka, ki seva v
nebo. Uporabljati je potrebno varčne žarnice. |
(4) Obstoječo
razsvetljavo cest in javnih površin je potrebno prilagoditi določbam
Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l.RS,
št. 81/07, 109/07, 62/2010) najpozneje do 31. decembra 2016. |
94. člen |
Varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem |
(1) Gradnja objektov
ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega
sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uredba o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, Ur.l.RS, št.
70/96). |
(2) Viri
elektromagnetnega sevanja so lahko: visokonapetostni transformator,
razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos
električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo,
radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt,
katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje. |
(3) Novogradnja
objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali rekonstrukcija
obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti
čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
(4) Za gradnjo
objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno
vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe. |
3.9.4 Pogoji za
varstvo voda |
95. člen |
Za vsak poseg, ki bi
lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je
potrebno pridobiti vodno soglasje. |
96. člen |
(1) Pri urejanju
prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je potrebno upoštevati
varstvene pasove vodotokov. |
(2) V Brdih so
vodotoki 2.reda. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodotokih 2.reda
je odmaknjena 5m od meje vodnega zemljišča. |
(3) Na vodnem in
priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za dopustne
izjeme po zakonu o vodah: |
·
gradnjo
objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter
komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
·
gradnjo
objektov grajenega javnega dobra, |
·
za ukrepe, ki
se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda, |
·
za ukrepe, ki
se nanašajo na ohranjanje narave, |
·
gradnjo
objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice
nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za
zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev
varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
·
gradnjo
objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
·
gradnjo
objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali
in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
·
za poseganje v
prostor je na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od
meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1.
reda zunaj območij naselja dovoljeno tudi za gradnjo pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja. |
3.9.5 Pogoji za
varstvo pred požarom |
97. člen |
Pri urejanju in
poseganju v prostor je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in
tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotavljati: |
·
pogoje za
varen umik ljudi, živali in premoženja, |
·
potrebne
odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev, |
·
prometne in
delovne površine za intervencijska vozila, |
·
vire za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
3.9.6 Pogoji za
varstvo pred plazovi |
98. člen |
(1) Pri načrtovanju
posegov v prostor je potrebno upoštevati prepovedi in omejitve kot jih
določa 88.člen Zakona o vodah. Na plazljivem območju je prepovedano: |
-
zadrževanje
voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili
zamakanje zemljišč, |
-
poseganje, ki
bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, |
-
izvajati
zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo
podnožje zemljišča, |
-
krčenje in
večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje
plazenje zemljišč. |
(2)Pri urejanju in
poseganju v prostor je potrebno upoštevati nestabilnost tal in
plazovitost terena ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi ukrepi
pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred zdrsom zemljine oz.
pred plazovi. |
(3) Z geomehanskimi
raziskavami je potrebno preveriti tehnične možnosti za graditev na
labilnih tleh. |
3.9.7 Pogoji za
varstvo pred poplavami |
99. člen |
(1) Na poplavnih
območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob
poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja. |
(2) Za zagotavljanje
poplavne varnosti in ohranjanje poplavnega režima so posegi na poplavnih
območjih v skladu z določili 86.člena ZV-1 prepovedani. Izjemoma je na
poplavnih območjih mogoče načrtovati posege v prostor skladno z določili
Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v
prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja (Ur.l.RS, št.89/08). |
3.9.8 Pogoji iz
potresne varnosti |
100. člen |
Objekte je
projektirati potresno varno. Upoštevati je potrebno podatke iz karte
potresne nevarnosti Slovenije - projektnih pospeškov tal za povratno
periodo 475 let in trdna tla Agencije RS za okolje. |
3.10 Varstvo
kmetijskih zemljišč |
101. člen |
Na podlagi mnenja
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št.350-17/2008/19 z
dne 8.7.2010 so na karti Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oz.
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, M
1:5.000, listi od 3-01 do 3-23 prikazani EUP z nadomestnimi kmetijskimi
zemljišči. Seznam enot urejanja prostora z nadomestnimi kmetijskimi
zemljišči (EUP K1n in K2n) je v prilogi 5.« |
3.11 POSEBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
102. člen |
Poleg splošnih
skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, veljajo za spodaj navedene enote
urejanja prostora posebni prostorski izvedbeni pogoji. |
103. člen |
Terme Fojana - hotel,
depandanse, kopališče |
EUP: FOJ-BT- 1(x) |
(1) Poleg določil za
BT in (x) je pri razporeditvi in oblikovanju stavbnih volumnov
upoštevati razmerja v prostoru tako, da objekti hotela višinsko ne
preseže dominantnih zvonikov cerkva v Medani in Fojani, kar pomeni, da
je max. dopustna absolutna višina najvišje točke strehe objektov 190,30
mnm. |
(2) Vertikalni
gabarit ne sme v celoti izstopati iz obstoječega terena, del objektov je
integrirati v obliko obstoječe vzpetine, del stavbnega volumna (3-4
hotelske etaže) se lahko dvigne nad najvišjo točko obstoječega terena.
Najvišja točka obstoječega terena je na koti 174,59 mnm. |
(3) Pri urejanju
parkirišč je potrebno zagotoviti najmanj 50% PM pod nivojem terena ali
pod nadstrešnicami ali ozelenjenimi pergolami. Pri urejanju parkirišč na
prostem kapacitete nad 20 vozil je potrebno posaditi 1 drevo na vsakih 6
PM. |
104. člen |
Rekreacijski park
Vipolže |
EUP: VIP-BC- 1-1 (i),
VIP-BC- 1-2 (i) |
(1) Poleg določil za
BC in (i) velja za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov za
potrebe rekreacije in športa ureditvena enota (x). |
·
ob lokalni
cesti je potrebno zagotoviti pločnik, ki povezuje igrišča med seboj, |
·
pri urejanju
večjih parkirišč kapacitete nad 20 vozil je potrebno posaditi 1drevo na
min. 6 PM, |
·
vsi servisni
prostori igrišč naj se združijo v enotnem objektu ali ob morebiti
izgradnji tribun pod njimi. |
105. člen |
Za izkoriščanje
mineralnih surovin na območju raziskovalnega prostora Vriskov gaber je
potrebno pripraviti OPPN in uskladiti interese v prostoru. |
106. člen |
Območja
ogrožena s poplavami so EUP: NEB BD 1-2, ŠLO - SK 8, DOB - ZS-1, DOB -
IG 1-2, DOB - IG 1-4, DOB - PO 2, DOB - CDi 1-2, VIP - SK 4-3, VIP - SK
4-4, SNE - SK 4 in ŠLO – ZS 1. |
V teh EUP
je dopustna le rekonstrukcija obstoječih objektov in vzdrževanje
obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna do preveritve
možnosti poseganja v prostor. |
S posegi
na obstoječih objektih se ne sme poslabšati obstoječe poplavne varnosti.
Za vsak poseg na poplavna območja je potrebno pridobiti vodno soglasje. |
3.12 PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN |
107. člen |
1.) Na območjih, za
katera je predvidena izdelava OPPN, so do sprejetja le-teh dopustne
naslednje vrste posegov: |
-
za obstoječe
objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov, |
-
spremembe
namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov v okviru dopustnih
dejavnosti namenske rabe območja,
|
-
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namensko rabo območja, |
-
gradnje in
rekonstrukcije infrastrukturnih omrežij in naprav. |
2.) Posegi so
dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so
skladni s predvidenimi ureditvami. |
108. člen |
Območja OPPN –
občinskih prostorskih podrobnih načrtov so enote urejanja prostora, ki
so določene v tabeli 2 v prilogah k temu odloku. |
4. USMERITVE ZA
URESNIČEVANJE OPN |
4.1
GEOINFORMACIJSKA PODPORA ZA ODLOČANJE |
109. člen |
(1) Občina bo: |
·
zagotavljala
informacijske osnove o stanju in razmerah v prostoru, |
·
zagotavljala
informacijske osnove o razvojnih težnjah - interesih, ki bodo omogočale
ocenjevanje učinkovitosti usmeritev in določil iz OPN, |
·
zagotovila
spremljanje uresničevanja v OPN določenih usmeritev, |
·
ugotavljala
uresničevanje potreb in usmeritev ter objavljala rezultate spremljanja. |
(2) Na osnovi
spremenjenih okoliščin in potreb, ki jih bo občina ugotovila s
spremljanjem uresničevanja OPN, bo občina dopolnjevala OPN in/ali IPN. |
4.2 MERILA ZA
ODSTOPANJE OD OPN
|
110. člen |
(1) Zaradi
nepopolnih, ne dovolj natančnih in neskladnih podatkov o stanju v
prostoru (neskladnost katastrskih načrtov in stanja v prostoru ter
zaradi pomanjkljivih evidenc), tehnično ni mogoče z zadostno mero
natančnosti dokončno opredeliti razmejitve nekaterih površin, za katere
veljajo usmeritve v OPN in določbe v PIP prostorskih izvedbenih pogojev.
Občina dopušča odstopanja od grafičnih prikazov v OPN in določa način
presojanja posegov v prostor v takih območjih. |
(2) Z OPN občina
določa tolerance glede posameznih grafičnih prikazov OPN: |
·
ceste so
prikazane po parcelah digitalnega katastrskega načrta; v območjih, ki
mejijo na ceste je pri poseganju v prostor potrebno vključevanje
pristojnih inštitucij za upravljanje s cestami, ki na podlagi dejanskega
stanja v prostoru presojajo o sprejemljivosti posameznih posegov v
prostor, |
·
glede
velikosti stavbnih zemljišč so dopustna manjša odstopanja od grafično
določenih meja za določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječemu
objektu. |
(3) V OPPN se
usmeritve iz OPN podrobneje določijo v smislu meril in pogojev za
urejanje. Pri podrobnejšem določanju razmejitev, meril in pogojev v OPPN
so dopustna odstopanja (tolerance) od razmejitev in usmeritev v OPN: |
·
glede
namembnosti površin v območjih, ki niso namenjena poselitvi so dopustna
večja odstopanja za posege, ki ne predstavljajo trajno spremembo
prostora in njegove rabe, saj je z namensko rabo v OPN določena pretežna
namembnost površin, odstopanje naj na prostorsko zaključenem območju ne
presega 2 ha, |
·
glede meja
OPPN so dopustna manjša odstopanja, kadar je potrebno v okviru OPPN
urediti tudi prometno ali drugo infrastrukturo in je ureditev le tega
primernejša z istim OPPN v istem postopku, sprememba območja urejanja
sme biti izključno povezana s predmetom urejanja OPPN, povečave območja
za potrebe zazidave ali drugih ureditev niso dopustne. |
4.3 KRITERIJI ZA
DOPOLNJEVANJE OPN |
111. člen |
Pri spreminjanju in
dopolnjevanju OPN se ne bo odobravalo predlogov za dopolnitev:
|
·
ki bodo v
nasprotju z osnovnimi cilji in usmeritvami občinskega prostorskega
načrta, |
·
ki bodo
negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere,
|
·
ki bodo
prekomerno povečevali prometne obremenitve v območjih s slabim prometnim
omrežjem, s turistično razvojno usmeritvijo, s poudarjenim varstvom
naravnih vrednot in kulturne dediščine, |
·
ki bodo s
svojo dejavnostjo, lego in oblikovanjem (velikostjo) predstavljali
potencialno razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in okolja. |
5 PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
112. člen |
S
sprejetjem OPN Občine Brda prenehajo veljati: |
PROSTORSKI PLANSKI AKTI |
Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Nova
Gorica za obdobje 1986-1990, spremembe in dopolnitve 1989 in 1993
(Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št.7/87, 3/90
in 1/93) in spremembe in dopolnitve za območje Občine Brda (Uradno
glasilo, 4/99, 2/00, 4/93 in 9/04) in |
PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI |
Odlok o
splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v Občini
Nova Gorica (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št.
9/87, 11/87) in spremembe in dopolnitve (Uradno glasilo, št. 1/05). |
113. člen |
Uradno začeti
postopki izdaje gradbenih dovoljenj se nadaljujejo in končajo po
prostorskih izvedbenih aktih, ki so veljali do uveljavitve OPN. |
114. člen |
OPN
občine Brda je na vpogled na občini Brda in na internetnem portalu www.brda.si. |
115. člen |
(1)Določbe odloka o
OPN se pojasnjuje na podlagi obrazložitve odloka, ki je sestavni del
prostorskega akta. |
(2)Strokovna
pojasnila o prostorskem aktu daje pristojna strokovna služba občine
Brda. |
(3)Uradne razlage
odloka o prostorskem aktu sprejema občinski svet. |
116. člen |
Ta odlok začne
veljati 15 dan po objavi odloka v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
Številka:
35001-01/2008-45 |
Datum: 12.4.2011 |
Občina Brda |
Župan Franc Mužič |