|
Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi - ZLS - (Uradni list
RS, št. 100/2005-UPB1, 26/2006) je občinski svet Občine Juršinci na 11.
redni seji dne 17.09.2007 sprejel |
|
|
S T A T U T |
|
|
OBČINE JURŠINCI |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Občina Juršinci (v nadaljevanju občina) je temeljna samoupravna lokalna
skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
|
|
|
-
GABRNIK, |
|
|
-
MOSTJE, |
|
|
-
SAKUŠAK, |
|
|
-
ROTMAN, |
|
|
-
KUKAVA, |
|
|
-
ZAGORCI, |
|
|
-
GRADIŠČAK, |
|
|
-
SENČAK PRI JURŠINCIH, |
|
|
-
BODKOVCI, |
|
|
-
GRLINCI, |
|
|
-
HLAPONCI, |
|
|
-
JURŠINCI in |
|
|
-
DRAGOVIČ |
|
|
Sedež občine je v Juršincih, Juršinci 3/b |
|
|
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico
posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
|
|
Občino predstavlja in zastopa župan. |
|
|
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z
zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v
občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne
zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine. |
|
|
Država lahko z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz
državne pristojnosti, ki se lahko racionalnejše in učinkoviteje
opravljajo v občini, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva. |
|
|
Z
zakonom se lahko določi, da se opravljanje posameznih nalog iz
prejšnjega odstavka prenese na vse občine, na mestne občine, na občine
na določenem območju ali na posamezno občino. Razloge in pogoje za
opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti v občini določi
zakon. |
|
|
3. člen |
|
|
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
|
|
|
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih
volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah
s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
|
4. člen |
|
|
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih
občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
|
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
|
5. člen |
|
|
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
|
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva,
ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne
sklade, javne zavode, javna podjetja. |
|
|
Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v
združenja. |
|
|
|
|
|
6. člen |
|
|
Občina Juršinci ima svoj grb, zastavo in praznik. |
|
|
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike, premera 3 cm. Pečat ima v
zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA, v spodnjem delu kroga
JURŠINCI. V sredini pečata je grb občine. |
|
|
Grb občine ima obliko ščita, katerega v zgornjem delu je upodobljena
vinska trta z zelenima listoma in rdečimi grozdi na rumeni podlagi. V
spodnjem delu grba se nahaja raženj, ki je črne barve, pod njim je ogenj
večjih plamenov rdeče barve in manjših plamenov rumene barve, vse skupaj
na zeleni podlagi. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi
župan s sklepom. |
|
|
Zastava občine je pravokotne oblike, v dolžino razdeljena v dve enaki
barvno različni polovici. Zgornja polovica zastave je rumene barve, na
njeni skrajno levi strani se nahaja vinska trta enake oblike in barve
kot na grbu. Spodnja polovica zastave je zelena, na njeni skrajno levi
strani se nahaja raženj, ki je enake oblike in barve kot na grbu. |
|
|
Praznik občine je 10. avgust. |
|
|
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s
posebnim odlokom. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
7. člen |
|
|
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
|
-
sprejema statut in druge splošne akte občine, |
|
|
-
sprejema proračun in zaključni račun občine, |
|
|
-
načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
|
-
sprejema programe
razvoja občine. |
|
|
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
|
|
-
ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
|
-
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
-
sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
|
-
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
|
|
|
premoženja. |
|
|
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
|
-
spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
|
-
sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v |
|
|
občini, |
|
|
-
pospešuje gospodarski razvoj, |
|
|
-
sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine
|
|
|
pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
|
|
- z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi,
pospešuje razvoj gospodarskih panog
oz. gospodarskih subjektov. |
|
|
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega |
|
|
sklada stanovanj tako, da: |
|
|
-
v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
|
-
sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
|
-
spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
|
|
|
-
spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v |
|
|
stanovanjski trg, |
|
|
-
gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so
primerni za |
|
|
gradnjo stanovanj, |
|
|
-
v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo
in |
|
|
prenovo stanovanj, |
|
|
-
sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri |
|
|
razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
|
|
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
|
|
-
zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu
z |
|
|
zakonom, |
|
|
-
nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
-
gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
|
|
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
dejavnost tako, da: |
|
|
-
ustanovi vzgojno izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje
za |
|
|
njegovo delovanje, |
|
|
-
v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh |
|
|
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih |
|
|
programov, |
|
|
-
sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
|
-
z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in
zdravstveno |
|
|
varstvo občanov, |
|
|
-
ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in |
|
|
za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
|
|
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok |
|
|
in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
|
|
-
spremlja stanje na tem področju, |
|
|
-
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
|
|
-
sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi |
|
|
organi in institucijami. |
|
|
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in |
|
|
rekreacije tako, da: |
|
|
-
omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
|
|
|
svojem območju, |
|
|
-
določa občinski program športa, |
|
|
-
zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
|
-
z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
|
|
-
sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in |
|
|
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako,
da: |
|
|
-
izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva |
|
|
okolja, |
|
|
-
spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema
|
|
|
ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
|
|
|
-
sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
|
|
-
sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih |
|
|
nepravilnostih, |
|
|
-
z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
|
|
-
občinske ceste, ulice in javne poti, |
|
|
-
površine za pešce in kolesarje, |
|
|
-
igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
|
-
javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
|
-
zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet
v |
|
|
občini. |
|
|
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih |
|
|
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
|
|
-organizira reševalno pomoč v požarih, |
|
|
-organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
|
|
|
elementarnih in drugih nesreč, |
|
|
-
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti |
|
|
in varstva pred naravnimi nesrečami, |
|
|
-
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih
|
|
|
nesreč, |
|
|
-
sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito |
|
|
ter spremlja njihovo delo, |
|
|
-
opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred |
|
|
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
|
|
-
sprejema programe varnosti, |
|
|
-
določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine, |
|
|
-
organizira občinsko redarstvo, |
|
|
-
ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, |
|
|
-
izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
|
|
-
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih |
|
|
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače |
|
|
določeno, |
|
|
-
opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
|
8. člen |
|
|
V
okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
|
|
- ugotavljanje javnega
interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in
v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine, |
|
|
-
določanje namembnosti urbanega prostora, |
|
|
-
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
|
|
-
evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
-
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
|
|
-
mrliško ogledno službo in |
|
|
-
ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
9. člen |
|
|
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje
potrebe. |
|
|
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od
upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno
ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini
nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje
oziroma del premoženja v občini. |
|
|
Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do drugih
podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te podatke občina
potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. SKUPNE DOLOČBE |
|
|
10. člen |
|
|
Organi občine so: |
|
|
-
občinski svet, |
|
|
-
župan in |
|
|
-
nadzorni odbor občine. |
|
|
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
|
|
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon. |
|
|
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
Člani občinskega sveta, župan in podžupan (podžupani) so občinski
funkcionarji. |
|
|
11. člen |
|
|
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom,
statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske
pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja
inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb
nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe. |
|
|
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in
organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z
odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno
področje. |
|
|
Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa
jo župan. |
|
|
12. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki
delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina
članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina
navzočih članov. |
|
|
13. člen |
|
|
Delo organov občine je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki
so podlaga za odločanje občinskih organov. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente,
ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah,
obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
|
2. OBČINSKI SVET |
|
|
14. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
|
|
Občinski svet šteje 9 (devet) članov. |
|
|
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega
sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter
traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega
sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi, če je za
izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po
drugem krogu volitev. |
|
|
15. člen |
|
|
Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
|
|
Občinski svet se voli po večinskem sistemu. |
|
|
O
oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom
odloči občinski svet z odlokom. |
|
|
16. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta in
druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
|
|
V
okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
-
sprejema statut občine |
|
|
- sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
|
|
|
-
sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
-
v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
|
|
-
daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in
odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po
zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, |
|
|
-
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
|
|
-
potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
|
|
-
imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
|
-
imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
|
|
|
- določi, kateri izmed
članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu
predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno
opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
|
|
-
odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z
zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
|
|
-
odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
|
|
-
razpisuje referendum, |
|
|
-
s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače
občinskih funkcionarjem in delovnih teles, ki jih imenuje občinski
svet, |
|
|
-
določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih
služb, |
|
|
-
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom, |
|
|
- imenuje in razrešuje
člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih
organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
|
- določi organizacijo
in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za
obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred
požari, |
|
|
- sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
|
|
-
določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v
vojni, |
|
|
- lahko sprejme akt, v
katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja določi
podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa, |
|
|
- v okviru kadrovskega
načrta določa število in vrste delovnih mest za določen čas v kabinetu
župana, |
|
|
- odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
17. člen |
|
|
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana
nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ali službi
ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa
zakon. |
|
|
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo
člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana,
v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana tudi ni združljiva s
funkcijo načelnika upravne enote, na območju katere je občina, kot tudi
ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci
izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad
primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. |
|
|
18. člen |
|
|
Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje,
nima pa pravice glasovanja. Župan lahko za vodenje sej občinskega
sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je
župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma član
občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če
pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta
in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan
lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
|
|
Župan, podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo
občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov
občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila
podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega
reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski
upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje
predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
|
|
Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in
izvedbo seje. |
|
|
19. člen |
|
|
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska
uprava. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah.
|
|
|
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
|
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge
članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
|
|
O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
|
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja
in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
|
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju
občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna
občila. |
|
|
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje
občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta,
kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega
področja dela. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje
v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski
svet. |
|
|
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
|
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
|
Župan
in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta
poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
|
22. člen |
|
|
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
|
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi
člana občinskega sveta. |
|
|
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
določa zakon. |
|
|
2.1 VAŠKI ODBORI |
|
|
23. člen |
|
|
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb krajanov, naselij in
zaradi zadovoljevanja lokalnih interesov se za področje volilnih enot in
naselij v občini kot organ občinskega sveta ustanovijo vaški odbori. |
|
|
Vaške odbore ustanavlja občinski svet z odlokom, v katerem določi tudi
njihovo sestavo. Člane teh odborov imenuje in razrešuje občinski svet s
sklepom. |
|
|
Vaški odbori so sestavni del oblike organiziranosti občinskega sveta.
Naloge vaškega odbora so naslednje; |
|
|
-
zastopa interese vaščanov svojega območja, |
|
|
-
sodeluje v splošni razpravi pri pripravi splošnih aktov občine, |
|
|
-
predlaga občinskemu svetu v obravnavo potrebne naloge lokalnega značaja, |
|
|
-
organizira in vosi akcije čiščenja okolja na svojem območju,
|
|
|
-
zbira interese lokalnega prebivalstva in pospešuje kulturne in druge
društvene dejavnosti na svojem območju. |
|
|
24. člen |
|
|
Vaški odbori zlasti dajejo mnenja o zadevah lokalnega pomena,
ugotavljajo potrebo po izvrševanju določenih aktivnosti lokalnega
pomena, izdelujejo programe dela, ki se nanašajo na zadev lokalnega
pomena in opravljajo druge naloge. |
|
|
25. člen |
|
|
Občinski svet mora pridobiti mnenje vaškega odbora, kadar odloča o
zadevah, ki prizadevajo interese lokalne skupnosti, za katero je
ustanovljen vaški odbor. |
|
|
26. člen |
|
|
Vaški odbori štejejo po pet članov. Člani vaškega odbora so občani iz
področja, v katerem vaškem odboru ima občan stalno bivališče. Vsaj en
član občinskega sveta iz področja vaškega odbora je član, lahko pa tudi
predsednik vaškega odbora. |
|
|
Član vaškega odbora ne more biti župan, javni uslužbenec v občinski
upravi in javni uslužbenec v službi ožjega dela občine. |
|
|
Delo vaškega odbora vodi predsednik, ki ga izmed sebe izvolijo člani
vaškega odbora na svoji prvi sej. Predsednik je za svoje delo in za delo
vaškega odbora odgovoren občinskemu svetu. |
|
|
2.2 ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA |
|
|
27. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja
stalna ali občasna delovna telesa. |
|
|
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta
določa poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
28. člen |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane, ki
jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
|
|
-
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
-
občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
|
|
-
pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge
prejemke občinskih funkcionarjev, ter izvršuje odločitve občinskega
sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih
funkcionarjev, |
|
|
-
obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet |
|
|
29. člen |
|
|
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
|
|
-
odbor za družbene dejavnosti, |
|
|
-
odbor za kmetijstvo,gozdarstvo, prehrano in zadružništvo, |
|
|
-
odbor za drobno gospodarstvo in turizem |
|
|
-
odbor za požarno varstvo, |
|
|
-
odbor za komunalno infrastrukturo in varstvo okolja |
|
|
-
odbor za finance in proračun, |
|
|
-
statutarno pravna komisija. |
|
|
Odbori štejejo 5 članov, razen statutarno pravne komisije, ki šteje tri
člane. Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in
delovno področje se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet, s katerim določi naloge
delovnega telesa in opravi imenovanje. |
|
|
30. člen |
|
|
Posamezni odbori iz prejšnjega člena v okviru svojih pristojnosti
opravljajo zlasti : |
|
|
1. Odbor za družbene dejavnosti : |
|
|
-
obravnava vprašanja in daje mnenja v zvezi z izobraževanjem, kulturo,
športom, zdravstvom, otroškim varstvom in socialnim varstvom, |
|
|
-
opravlja druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet |
|
|
2. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo : |
|
|
-
obravnava stanje na področju kmetijstva in gozdarstva v občini |
|
|
-
obravnava, usmerja in pospešuje kmetijsko proizvodnjo in daje mnenje k
porabi sredstev za namene kmetijstva |
|
|
-
obravnava in sodeluje pri pripravi kmetijskega dela prostorskih planov
občine in prostorskih izvedbenih aktov za posege v kmetijski in
gozdarski prostor |
|
|
-
obravnava in opravlja druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet |
|
|
3. Odbor za drobno gospodarstvo in turizem: |
|
|
-
obravnava sodelovanje med občino in gospodarskimi subjekti |
|
|
-
obravnava problematiko zaposlovanja |
|
|
-
obravnava pogoje za razvoj vseh gospodarskih dejavnosti vključno s
turizmom, katerih razvoj je v interesu občine |
|
|
-
obravnava in opravlja druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet |
|
|
4. Odbor za požarno varstvo : |
|
|
-
obravnava problematiko požarne varnosti in civilne zaščite v občini |
|
|
-
obravnava problematiko in daje mnenje s področja javnega reda in miru |
|
|
-
obravnava in opravlja druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet |
|
|
5. Odbor za komunalno infrastrukturo in varstvo okolja : |
|
|
-
obravnava problematiko komunalnih javnih služb, javnih cest in poti,
stanovanjskega gospodarstva, stavbnih zemljišč, urejanje prostora in
načrtovanje ter varstva okolja |
|
|
-
obravnava problematiko in daje mnenje s področja prometa in zvez v
občini |
|
|
-
obravnava druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet |
|
|
6. Odbor za finance in proračun : |
|
|
-
obravnava in sodeluje pri pripravi proračuna občine |
|
|
-
daje mnenja in pripombe k izvajanju proračuna |
|
|
-
obravnava druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet |
|
|
31. člen |
|
|
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in
največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. |
|
|
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
32. člen |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge.
|
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
|
33. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj
četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
3. ŽUPAN |
|
|
34. člen |
|
|
Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na
neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z
zakonom. |
|
|
Mandatna doba župana traja štiri leta.
|
|
|
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi poročila občinske
volilne komisije o izidu glasovanja za župana odloči o morebitnih
pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana
oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
|
|
Kadar občinski svet pritožbi iz prejšnjega odstavka ugodi, do dokončne
odločitve o izvolitvi župana tekoče naloge iz pristojnosti župana
opravlja najstarejši član občinskega sveta |
|
|
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi mora pisno
obvestiti občinski svet. |
|
|
O
svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi
naslednji seji. |
|
|
35. člen |
|
|
Župan predstavlja in zastopa občino.
|
|
|
Poleg tega župan predvsem: |
|
|
-
predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun |
|
|
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
-
izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih |
|
|
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
-
skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega
sveta, |
|
|
- odloča o pridobitvi
in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi |
|
|
nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis
občine ne določa drugače, |
|
|
- skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
|
-
predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega
delovnega |
|
|
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski |
|
|
upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi
delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter lahko pooblasti
direktorja občinske uprave za te naloge, |
|
|
-
imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov
občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
|
|
-
usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
|
|
-
nadzira poslovanje javnih zavodov, |
|
|
-
opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta statut. |
|
|
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz
državne pristojnosti. |
|
|
36. člen |
|
|
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
|
|
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi,
župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove
skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
|
|
|
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
|
|
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet
ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
|
|
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
37. člen |
|
|
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in
reševanja, predvsem pa: |
|
|
-
skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in |
|
|
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih |
|
|
nesreč, |
|
|
-
imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito, |
|
|
-
sprejme načrt zaščite in reševanja, |
|
|
-
vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
|
|
-
določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja |
|
|
in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in
reševanja, |
|
|
-
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju |
|
|
občine, |
|
|
-
sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, |
|
|
-
v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih |
|
|
prebivalcev, |
|
|
-
predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, |
|
|
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
|
38. člen |
|
|
V
primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
39. člen |
|
|
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana
izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
|
|
V
primeru predčasnega prenehanja župana opravlja funkcijo župana do
nastopa mandata novo izvoljenega župana podžupan. |
|
|
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
|
|
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo največ v
višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno.
Višino plačila določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih
pooblastil. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo. |
|
|
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti
župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
V
soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno |
|
|
40. člen |
|
|
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati
svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi
župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
|
|
|
V
času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
|
41. člen |
|
|
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
|
|
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
|
42. člen |
|
|
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
|
|
Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave
oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana
pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena. |
|
|
|
|
|
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne
komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom
mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
|
|
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
|
|
|
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo
novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje
mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne
vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. |
|
|
4. NADZORNI ODBOR |
|
|
43. člen |
|
|
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
|
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
|
-
opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
-
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
|
|
-
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov
ožjih delov vaških skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna
in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim
premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih
javnih sredstev. |
|
|
44. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi redni seji. Člani
nadzornega odbora morajo imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe
ter znanja in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani svetov ožjih delov vaški skupnosti, direktor občinske
uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov,
javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so
uporabniki proračunskih sredstev. |
|
|
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
|
|
|
45. člen |
|
|
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni
odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
|
|
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega
odbora. |
|
|
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji,
na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov
navzočih članov. |
|
|
46. člen |
|
|
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni
nadzor zaključnega računa proračuna, javnih zavodov in javnih podjetij
ter občinskih skladov, predloga proračuna in javnih zavodov, javnih
podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z
občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni
odbor vključi tudi druge nadzore.
S programom
seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. |
|
|
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno
obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. |
|
|
47. člen |
|
|
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil
nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog
predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s
sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi
nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja
nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z
odgovornimi osebami). |
|
|
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe
dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso
potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja
nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo
naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni
dati. |
|
|
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega
odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba,
odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter
morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme
nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku
petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru
ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh.
Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu
svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču. |
|
|
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov
ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti
poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
|
|
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja
utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila
prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati
pristojnemu organu pregona. |
|
|
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja,
priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in
organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati
dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi
upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
|
48. člen |
|
|
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega
odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. |
|
|
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi
lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti
pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na
katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik
nadzornega odbora. |
|
|
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči
nadzorni odbor. |
|
|
49. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o
svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob
obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank. |
|
|
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega
odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti
nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z
akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev
ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto
fizičnih in pravnih oseb. |
|
|
50. člen |
|
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
|
|
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga
na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem
sklene župan. |
|
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem
proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. |
|
|
51. člen |
|
|
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme
z večino glasov svojih članov. |
|
|
5.1 OBČINSKA UPRAVA |
|
|
52. člen |
|
|
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske
uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
|
Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
|
53. člen |
|
|
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z
drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
|
|
Za finančno poslovanje organa skupne občinske uprave se uporabljajo
določbe zakona, ki ureja javne finance o neposrednih uporabnikih
občinskih proračunov. Organ skupne občinske uprave je neposredni
uporabnik občinskega proračuna tiste občine, v kateri ima sedež. |
|
|
Z
odlokom o ustanovitvi organa skupne občinske uprave se določijo ime in
sedež organa, razmerja do občin soustanoviteljic in druge zadeve,
pomembne za delovanje organa skupne občinske uprave. |
|
|
Pri izvrševanju upravnih nalog nastopa organ skupne občinske uprave kot
organ tiste občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. |
|
|
Organ skupne občinske uprave mora pri izvrševanju upravnih nalog ravnati
po usmeritvah župana in nalogih tajnika ali direktorja občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, glede splošnih vprašanj organiziranja
in delovanja organa skupne občinske uprave pa po skupnih usmeritvah vseh
županov občin, ki so organ skupne občinske uprave ustanovile. |
|
|
Organ skupne občinske uprave vodi uradnik na položaju. |
|
|
Predstojnik organa skupne občinske uprave odgovarja za izvrševanje
upravnih nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine,
županu, tajniku ali direktorju te občine, za delo organa skupne občinske
uprave v celoti pa skupaj vsem županov občin, ki so organ skupne
občinske uprave ustanovile.
O izločitvi predstojnika organa skupne občinske uprave ali zaposlenega v
občinski upravi odloča tajnik ali direktor občine, v katere krajevno
pristojnost zadeva spada, ki v primeru izločitve predstojnika o stvari
tudi odloči. |
|
|
54. člen |
|
|
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih
oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem
postopku. |
|
|
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
O
upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
|
|
O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
|
|
55. člen |
|
|
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske
uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske
pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj
v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
stvareh. |
|
|
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz
prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
56. člen |
|
|
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem
postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu z
uredbo vlade. |
|
|
57. člen |
|
|
O
upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo
ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne
usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim
zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih
stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno
izobrazbo.
|
|
|
58. člen |
|
|
O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
|
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen
z zakonom. |
|
|
59. člen |
|
|
O
izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet,
ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
|
6. Občinsko pravobranilstvo |
|
|
60. člen |
|
|
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v
katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma
pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. |
|
|
Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ
občinskega pravobranilstva. |
|
|
7. DRUGI ORGANI OBČINE |
|
|
61. člen |
|
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet
na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov
posameznega organa. |
|
|
62. člen |
|
|
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
|
|
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
|
|
IV. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V
OBČINI |
|
|
|
|
|
63. člen |
|
|
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
1. ZBOR OBČANOV |
|
|
64. člen |
|
|
Občani na zboru občanov: |
|
|
-
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena |
|
|
ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
|
|
-
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi |
|
|
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
-
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine |
|
|
oziroma za spremembo njihovih območij, |
|
|
-
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, |
|
|
imen naselij ter imen ulic, |
|
|
-
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
|
-
imenujejo in razrešujejo člane vaških odborov, |
|
|
-
dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja
|
|
|
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
|
|
-
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, |
|
|
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
|
|
-
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je |
|
|
tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o
zadevah, za |
|
|
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
|
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
|
65. člen |
|
|
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za posamezno naselje.
|
|
|
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega
sveta ali članov vaških odborov.
|
|
|
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5
odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v posameznih naseljih pa na
zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tem naselju. |
|
|
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen
predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti
seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in
priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter
njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da
zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se
vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
|
|
66. člen |
|
|
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
|
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
|
67. člen |
|
|
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko
zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
|
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5 odstotkov volivcev z
območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na
zboru. |
|
|
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na
krajevno običajen način objavi. |
|
|
2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE |
|
|
68. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
|
|
|
|
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
|
69. člen |
|
|
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
|
|
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma. |
|
|
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
|
|
70. člen |
|
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani
potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu
potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
|
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se
splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne
spremeni. |
|
|
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum,
sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
|
71. člen |
|
|
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma in obrazložitev.
|
|
|
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini . Pobuda mora biti podprta s podpisi
najmanj sto volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu,
ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva,
naslov stalnega prebivališča. |
|
|
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
|
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim
odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine,
o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
|
|
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
|
72. člen |
|
|
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem. |
|
|
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov. |
|
|
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. |
|
|
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v
določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
|
73. člen |
|
|
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu
odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis
referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za
razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen
če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. |
|
|
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni
od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
Z
aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma,
splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih
se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo
odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«,
dan razpisa in dan glasovanja. |
|
|
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o
razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
|
74. člen |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. |
|
|
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
|
|
75. člen |
|
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
|
|
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih
izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in
ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v
skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače
urejeno. |
|
|
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
3. SVETOVALNI REFERENDUM |
|
|
76. člen |
|
|
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
|
|
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
|
|
|
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
|
4. DRUGI REFERENDUMI |
|
|
77. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
|
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
|
|
5. LJUDSKA INICIATIVA |
|
|
78. člen |
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega
odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in
tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis
referenduma o splošnem aktu občine. |
|
|
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o
njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
79. člen |
|
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
|
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
80. člen |
|
|
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in
javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
|
|
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
|
|
-
neposredno v okviru občinske uprave, |
|
|
-
z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
-
z dajanjem koncesij, |
|
|
-
z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
|
|
81. člen |
|
|
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
|
-
osnovnošolsko izobraževanje, |
|
|
-
predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
|
|
-
osnovno zdravstvo in lekarna, |
|
|
-
osebna pomoč družini, |
|
|
-
knjižničarstvo |
|
|
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in
drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
|
82. člen |
|
|
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in
učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo
javnega prava za izvajanje javne službe. |
|
|
83. člen |
|
|
Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
|
|
-
oskrbo s pitno vodo, |
|
|
-
ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih
odpadkov, |
|
|
-
odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
-
javno snago in čiščenje javnih površin, |
|
|
-
urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, |
|
|
-
pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in
zračnikov |
|
|
zaradi varstva zraka, |
|
|
-
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči , |
|
|
-
izvajanje dimnikarske službe |
|
|
-vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako
določa zakon, |
|
|
84. člen |
|
|
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti,
ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
|
|
85. člen |
|
|
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe,
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
|
86. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja
dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v
okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami
skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. |
|
|
87. člen |
|
|
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega
prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti
občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
|
|
V
aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge,
organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in
delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
88. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu
obvezne. |
|
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
89. člen |
|
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične
stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. |
|
|
Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine
sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja
ter za pridobitev nepremičnega premoženja je pristojen župan. |
|
|
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega
premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena
finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v
lasti občine se izvede v po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če
z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in
premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in
zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
90. člen |
|
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov,
taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
91. člen |
|
|
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so
zajeti v proračunu občine. |
|
|
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun
financiranja. |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo
načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi
dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim
premoženjem in načrtovani odhodki. |
|
|
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov
in zadolževanje občine. |
|
|
92. člen |
|
|
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene,
ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati
obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za
posamezne namene. |
|
|
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so
izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo
sredstev. |
|
|
93. člen |
|
|
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana. |
|
|
94. člen |
|
|
Proračun občine je odlok občine, v katerem so
predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine
za eno leto. |
|
|
Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna.
|
|
|
Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občinski
organ občine. |
|
|
Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski
sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik,
če se financira iz občinskega proračuna (v nadaljevanju: uporabnik). |
|
|
95. člen |
|
|
Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in
odhodkov ter račun financiranja. |
|
|
Proračun občine sprejme občinski svet na predlog
župana z odlokom. |
|
|
V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg
zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z
izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju
proračuna za posamezno leto. |
|
|
96. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej
prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti so
pa zlasti: |
|
|
– prihodki od dohodnine, |
|
|
– davek na dediščine in darila, |
|
|
– davek na dobitke od iger na srečo, |
|
|
– davek od prometa nepremičnin, |
|
|
– upravne takse, |
|
|
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj
igralnic, |
|
|
– davek od premoženja, |
|
|
– finančne izravnave, |
|
|
– nadomestitev za uporabo stavbnega zemljišča, |
|
|
– krajevne turistične takse, |
|
|
– komunalne takse, |
|
|
– pristojbine, |
|
|
– pristojbina zaradi spremembe namembnosti
kmetijskega zemljišča ali gozda, |
|
|
– odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora
in onesnaževanje okolja, |
|
|
– prihodki uprave in |
|
|
– prihodki določeni z drugimi predpisi. |
|
|
Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini
določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. |
|
|
97. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej
prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to
pa so zlasti prihodki od: |
|
|
– obresti na depozite, |
|
|
– najemnin za stanovanja in poslovne prostore, |
|
|
– prodaje nepremičnega premoženja, |
|
|
– prodaje premičnega premoženja, |
|
|
– drugega premoženja, |
|
|
– vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih
pisem, |
|
|
– nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, |
|
|
– komunalnih prispevkov, |
|
|
– samoprispevka, |
|
|
– občanov za sofinanciranje določenih nalog in
obveznosti na lokalni ravni, |
|
|
– opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v
režiji, |
|
|
– koncesijske dajatve oziroma odškodnine, |
|
|
– dotacije, darila in pomoči, |
|
|
– namenska sredstva iz državnega proračuna ali
skladov in |
|
|
– drugi prihodki. |
|
|
98. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo
načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna,
investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih. |
|
|
99. člen |
|
|
Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom
leta, na katerega se nanaša. |
|
|
Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na
katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za
preteklo leto. |
|
|
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti
sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v
proračunu za preteklo leto. |
|
|
O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje
lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s
sklepom. |
|
|
100. člen |
|
|
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih
obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da
proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje
posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih
zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali
prerazporedi proračunska sredstva. |
|
|
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti
občinski svet. |
|
|
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan
predlagati rebalans proračuna. |
|
|
101. člen |
|
|
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok
občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun,
določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. |
|
|
102. člen |
|
|
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma
pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika proračuna, se
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O
povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan. |
|
|
Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom
ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena
sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge
uporabnike. |
|
|
103. člen |
|
|
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov
proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za
začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame
posojilo največ 5 odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano
do konca proračunskega leta. |
|
|
O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz
tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi
naslednji seji. |
|
|
104. člen |
|
|
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del
skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se
določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotka prihodkov. |
|
|
Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec,
vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. |
|
|
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo
rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov
in odhodkov za zadnje leto. |
|
|
105. člen |
|
|
Rezerva se uporablja: |
|
|
– za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim
pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: suša,
potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v
skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski
škodljivci; |
|
|
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki
pritekajo neenakomerno; |
|
|
– za kriterije proračunskega primanjkljaja. |
|
|
Sredstva za namene iz prve in tretje alinee
prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja,
sredstva iz druge alinee morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. |
|
|
O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega
člena odloča župan. |
|
|
106. člen |
|
|
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun,
sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. |
|
|
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni
in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in
dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski
svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko
bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni
račun. |
|
|
Zaključni račun za preteklo leto se predloži
občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. |
|
|
107. člen |
|
|
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki
jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
|
108. člen |
|
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih
ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. |
|
|
O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju
poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
|
109. člen |
|
|
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska
služba občine. |
|
|
110. člen |
|
|
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih
del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
111. člen |
|
|
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in
pravilniki. |
|
|
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte
razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni
vrsti splošnih aktov. |
|
|
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt. |
|
|
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
|
112. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
|
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka. |
|
|
113. člen |
|
|
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih
članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter
uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
114. člen |
|
|
Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
|
|
Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
|
115. člen |
|
|
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo
splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah |
|
|
116. člen |
|
|
Z
navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
117. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem
vestniku Občine Juršinci ali v Uradnem listu R Slovenije in pričnejo
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere
tako določi občinski svet. |
|
|
2. Posamični akti občine |
|
|
118. člen |
|
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
|
S
posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
119. člen |
|
|
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O
pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
|
O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH |
|
|
SKUPNOSTI |
|
|
120. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila
oziroma soglasja občine posega v njene pravice. |
|
|
121. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
|
122. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte
in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
|
123. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo
in zakoni. |
|
|
124. člen |
|
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in
pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga
pošlje državnemu zboru. |
|
|
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA |
|
|
125. člen |
|
|
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
|
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
|
|
V
zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela. |
|
|
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
|
|
|
XI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI |
|
|
126. člen |
|
|
(1) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut občine
Juršinci (Uradni vestnik občine Juršinci, št. 1/1999, 3/2000, 7/2002 in
4/2005). |
|
|
127. člen |
|
|
Ta Statut Občine Juršinci začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem
vestniku občine Juršinci. |
|
|
|
|
|
Šifra.: 007- 0002/2007-3 |
|
|
Datum : 17.09.2007 |
|
|
ŽUPAN OBČINE JURŠINCI |
|
|
Alojz KAUČIČ |
|