Na podlagi 3., 7. in
26. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98),
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št.
41/04, 20/06),
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 7/03, 86/04),
Pravilnika o ravnanju z odpadki
(Uradni list RS, št. 84/98, 20/01, 13/03),
Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne
službe ravnanja s komunalnimi odpadki
(Uradni list RS, št.
21/01),
Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih
(Uradni list RS, št. 3/03 in 50/04),
Uredbe o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na
odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega
odlaganja (Uradni
list RS, št. 97/06),
Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo
(Uradni list RS, št. 107/06),
Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih
(Uradni list RS, št. 32/06) in 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (UVG,
št. 17/99, 28/00, 15/02 in 2/06) je Občinski svet Občine Kranjska Gora
na 8. redni seji dne 27. 6. 2007 sprejel |
O D L O K |
o načinu opravljanja
gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini
Kranjska Gora |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta odlok določa način
opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi
odpadki (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Kranjska
Gora. |
2. člen |
S tem odlokom se
določajo: |
– organizacijska in
prostorska zasnova opravljanja javne službe, |
– vrsta in obseg
storitev javne službe, |
– obseg javnih dobrin
ter njihova prostorska razporeditev, |
– dolžnosti
izvajalca, |
– pravice in
obveznosti uporabnikov, |
– viri financiranja,
|
– obračun storitev
ravnanja z odpadki, |
– oblikovanje cene
storitev, |
– objekti in naprave
za izvajanje javne službe, |
– nadzor,
|
– kazenske določbe. |
3. člen |
Cilji ravnanja s
komunalnimi odpadki po tem odloku so: |
– preprečevanje
nastajanja in zmanjšanje količine odpadkov, |
– preprečevanje
neorganiziranega odlaganja odpadkov, |
– izboljšati
povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe,
|
– zagotoviti
učinkovito izločevanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov, |
– zagotoviti obdelavo
komunalnih odpadkov preden se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču
nenevarnih odpadkov, |
– zagotoviti v
največji meri predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij komunalnih
odpadkov, predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek,
|
– uveljavitev načela:
»stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«. |
4. člen |
Subjekti ravnanja s
komunalnimi odpadki so: |
– občina,
|
– izvajalci javne
službe, |
– povzročitelji. |
5. člen |
Posamezni izrazi,
uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. Povzročitelj
komunalnih odpadkov (v nadaljevanju povzročitelj) je vsaka pravna ali
fizična oseba, ki na območju Občine Kranjska Gora stalno, začasno ali
občasno povzroča odpadke, s tem da: |
– biva v svojih ali
najetih nepremičninah, |
– je lastnik
počitniške hiše, poslovnih in drugih prostorov, |
– opravlja dejavnost,
|
– organizira
kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali
zasebne površine in druge nepremičnine v namenu, ki odstopa od njihove
običajne javne ali zasebne rabe, |
– upravlja javne
površine (npr. trge, parke, avtobusne postaje, parkirišča …).
|
Za povzročitelja se
šteje tudi oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov
prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe. |
V primeru, da ni
mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja po nobeni od alinej iz 1.
točke tega člena, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali
nepremičnine, kjer se komunalni odpadki nahajajo. |
2. Komunalni odpadki
so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki
iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti. |
3. Ostanki komunalnih
odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane
frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih
odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma
ni mogoče razvrstiti v skupino »ločeno zbrane frakcije« ali v druge
skupine komunalnih odpadkov, niti v skupino »embalaža«, vključno z
ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek v klasifikacijskem
seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki. |
4. Odpadna embalaža,
ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki
nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali njim po naravi in sestavi
podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti.
|
5. Kosovni odpadki so
odpadki iz podskupine »drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega
seznama odpadkov, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso
primerni za odlaganje v zabojnikih, ali vrečkah za odpadke. |
6. Nevarni odpadki so
ločeno zbrani odpadki, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz
predpisa, ki ureja ravnanje s temi odpadki. |
7. Nevarne frakcije
so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz
predpisa, ki ureja ravnanje s temi odpadki. |
8. Organski odpadki
so komunalni odpadki, ki se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim
ali aerobnim procesom razgrajevanja. To so ostanki hrane, kuhinjski
odpadki, odpadki z zelenih površin. |
9. Drobni odpadki iz
kovin so manjši odpadki iz kovin in drobna odpadna embalaža iz kovin
(npr. pločevinke), ki je skladno s predpisom o ravnanju z embalažo in
odpadno embalažo komunalni odpadek. |
10. Drobni odpadki iz
plastike so manjši odpadki in drobna odpadna embalaža iz plastike in
kompozitov, ki je skladno s predpisom o ravnanju z embalažo in odpadno
embalažo komunalni odpadek. |
11. Gradbeni odpadki
so mešanica materialov, ki nastane pri podiranju betonskih ali zidnih
konstrukcij, pri odstranjevanju asfalta in pri drugih gradbenih ali
rušilnih delih in gradbeni odpadni material iz kamenin ali rudnin.
|
12. Ločene frakcije
so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki. Določene so v
Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka. |
13. Ločeno zbrane
frakcije so odpadki iz podskupine klasifikacijske številke 20 01 »Ločeno
zbrane frakcije« in odpadki iz podskupine klasifikacijske številke 15 01
»Embalaža in ločeno zbrana embalaža, ki je komunalni odpadek«. Določene
so v Prilogi 1. |
14. Ravnanje z
odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje
odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi
po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali
odstranjevanje odpadkov. |
15. Zbiranje
komunalnih odpadkov je pobiranje teh odpadkov, ki jih njihovi imetniki
prepuščajo zbiralcem komunalnih odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh
odpadkov, z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja.
|
16. Obdelava odpadkov
je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki proces vključno s
sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov z
namenom zmanjšanja njihove prostornine ali nevarnih lastnosti, lažjega
ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo.
|
17. Predelava
odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in
zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno
uporabo odpadkov ter odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali
industrijski peči ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva.
|
18. Zbirno mesto
komunalnih odpadkov je prostor, ki je v lasti, najemu ali drugačni
uporabi povzročitelja, kjer stojijo zabojniki za ostanke komunalnih
odpadkov in zabojniki za organske ostanke odpadkov. |
19. Prevzemno mesto
komunalnih odpadkov je mesto ob vozni poti smetarskega vozila, kjer
povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo po vnaprej določenem urniku
izvajalcu javne službe komunalne odpadke v zato namenjenih zabojnikih.
Prevzemno mesto, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno
stavbo določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v
postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto ni bilo določeno, se ga
določi ob začetku uporabe storitev javne službe ravnanja z odpadki.
|
20. Prevzemno mesto
kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto, kjer lahko povzročitelji
komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne
službe te odpadke prepuščajo. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je
običajno mesto, ki je sicer namenjeno za prevzem komunalnih odpadkov.
|
21. Zbiralnica
ločenih frakcij ali ekološki otok je ustrezno urejen, pokrit ali
nepokrit in za prevzemanje ter začasno hranjenje posameznih ločenih
frakcij opremljen prostor. V zbiralnici ločenih frakcij povzročitelji iz
bližnje okolice zbiralnice prepuščajo izvajalcu javne službe ločene
frakcije, ki nastanejo v gospodinjstvih najbolj pogosto in v največjih
količinah, kot so papir, steklo, plastika in drobni odpadki iz kovin. V
teh zbiralnicah ne smejo prepuščati ločenih frakcij povzročitelji iz
industrije, obrti in storitvenih dejavnosti. |
22. Zbiralnica
nevarnih frakcij je pokrit in za sprejemanje ter začasno skladiščenje
posameznih vrst nevarnih frakcij ustrezno urejen prostor v okviru
zbirnega centra, kjer povzročitelji nevarnih frakcij izvajalcu javne
službe prepuščajo te odpadke. |
23. Premična
zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno
zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na
naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji izvajalcu javne službe te
frakcije oddajo. |
24. Začasna
zbiralnica ločenih frakcij je zbiralnica za začasno zbiranje ločenih
frakcij, ki jo v dogovoru z izvajalcem zagotovijo organizatorji
kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in aktivnosti na prostem
za čas teh prireditev in aktivnosti. |
25. Zbirni center je
ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za
prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. Izvajalec
javne službe prevzete komunalne odpadke razvršča v ločene frakcije ter
obdela, preden jih odpremi v predelavo ali kot ostanke komunalnih
odpadkov v odstranjevanje. V zbirnem centru se lahko izvaja tudi
predelava materialov ločenih frakcij ter obdelava ostankov, ki nastajajo
po predelavi ločenih frakcij, za neposredno oddajo v odstranjevanje. Na
območju zbirnega centra je urejena zbiralnica nevarnih odpadkov.
|
26. Odstranjevanje
odpadkov zajema vsako obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali
kemično fizikalnimi metodami, kot tudi odlaganje odpadkov, ki jih ni moč
predelati. |
27. Sortirnica
oziroma prebiralnica je objekt, na katerem se ločeno zbrane odpadke
razvrsti oziroma očisti primesi, pripravi za nadaljnjo obdelavo
(stiskanje, oddaja predelovalcu) ter po potrebi začasno skladišči.
|
28. Sortiranje je
postopek, kjer se ločeno zbrane odpadke razvrsti v posamezne frakcije,
skladno z navodili predelovalca odpadkov. |
29. Prebiranje je
postopek, kjer se iz ločeno zbranih odpadkov izloči nečistoče, oziroma
odstrani ostanke komunalnih odpadkov, odloženih v zbiralnicah ločenih
frakcij. |
30. Odlagališče
komunalnih nenevarnih odpadkov je ustrezno tehnično in sanitarno urejeno
odlagalno polje za končno dispozicijo oziroma odstranjevanje preostanka
odpadkov. |
Vsi ostali izrazi, ki
se pojavljajo v zvezi z ravnanjem z odpadki, imajo po tem odloku enak
pomen, kot ga določa zakon o varstvu okolja in predpisi, izdani na
njegovi podlagi. |
6. člen |
Izvajalec obvezne
gospodarske javne službe zbiranja in odvoza odpadkov (v nadaljevanju:
izvajalec javne službe) je Komunala, javno podjetje Kranjska Gora
d.o.o., ki opravlja naslednje dejavnosti: |
1. Ločeno zbiranje z
zakonom določenih frakcij odpadkov: |
izvaja se preko
zbiralnic ločenih frakcij, zbirnega centra, zabojnikov za ostanke
komunalnih odpadkov, kosovnega odvoza, prebiranja odpadkov, zbiranja
nevarnih frakcij odpadkov, zbiranje odpadne električne in elektronske
opreme in ločenega odstranjevanja gradbenih odpadkov. |
2. Odvoz odpadkov:
|
izvaja se v zato
prirejenih vozilih, skladno z urnikom izvajalca odvoza odpadkov in
upoštevanjem določil ločenega zbiranja odpadkov. |
3. Priprava na
obdelavo in predelavo odpadkov: |
v zbirnem centru se
ločeno zbrani odpadki sortirajo, preberejo, po potrebi stisnejo, začasno
skladiščijo in posredujejo predelovalnim obratom. |
4. Odlaganje:
|
ostanek odpadkov se
odloži na odlagališče odpadkov oziroma odstrani na drug ustrezen način.
|
5. Ozaveščanje:
|
to so vsa dejanja,
povezana z vzpodbujanjem okoljsko ustreznega ravnanja z odpadki.
|
Izvajalec obvezne
gospodarske javne službe odlaganja odpadkov je javno podjetje JEKO-IN,
d.o.o. Jesenice. |
II. VRSTE IN OBSEG
STORITEV JAVNE SLUŽBE |
7. člen |
Javna služba po tem
odloku obsega naslednja dela: |
1. Izločevanje
papirja, kartona, plastičnih materialov, stekla in pločevink ter drugih
ločenih frakcij z ločenim zbiranjem (v nadaljnjem besedilu: ločeno
zbiranje frakcij) v naslednjem obsegu: |
– prevzemanje ločenih
frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v
zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih, |
– prevzemanje ločenih
frakcij, ki nastajajo v industriji, obrti in storitveni dejavnosti ter
drugi dejavnosti, |
– prevzemanje ločenih
frakcij, ki nastajajo pri kulturnih, športnih ter drugih javnih
prireditvah in aktivnostih na prostem, |
– prevzemanje odpadne
embalaže, ki je prevzeta v okviru ločenega zbiranja frakcij in v zbirnih
centrih, ter oddajanje v predelavo, skladno s predpisom, ki ureja
ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, |
– zagotavljanje
predelave in oddajanje v predelavo ločenih frakcij, ki so prevzete v
okviru ločenega zbiranja frakcij na zbirnih mestih ločenih frakcij ter
zbirnih centrih in niso odpadna embalaža, |
– nabava in
vzdrževanje zabojnikov ter druge opreme v zbirnih centrih, ki je
namenjena prepuščanju in oddajanju ločenih frakcij, |
– nabava in
vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevoz ločenih frakcij v predelavo,
|
– urejanje in
vzdrževanje prostorov, kjer se nahaja oprema zbirnih centrov,
|
– zagotavljanje ter
sporočanje podatkov o zbranih ločenih frakcijah v skladu s predpisi s
področja ravnanja z odpadki, |
– prevzemanje majhnih
količin odpadnih gradbenih materialov, ki jih povzročitelji komunalnih
odpadkov prepuščajo na predhodno odobrenem mestu v zbirnem centru, ter
ravnanja z njimi, skladno z zahtevami v veljavnih predpisih.
|
2. Zbiranje kosovnih
odpadkov v naslednjem obsegu: |
– občasno prevzemanje
kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih za kosovne odpadke, kjer po
vnaprej dogovorjenem urniku povzročitelji komunalnih odpadkov lahko
prepuščajo te odpadke, |
– redno prevzemanje
kosovnih odpadkov, ki jih povzročitelji teh odpadkov prepuščajo v
zbirnih centrih, |
– nabava in
vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevzemanje kosovnih odpadkov,
|
– obdelava kosovnih
odpadkov, |
– zagotavljanje
predelave in oddajanje prevzetih kosovnih odpadkov za odstranjevanje in
predelavo, |
– nabava in
vzdrževanje opreme za obdelavo odpadkov, |
– zagotavljanje ter
sporočanje podatkov o količinah in vrstah kosovnih odpadkov v skladu s
predpisi s področja ravnanja z odpadki. |
3. Zbiranje odpadne
električne in elektronske opreme v naslednjem obsegu: |
– občasno prevzemanje
električne in elektronske opreme na prevzemnih mestih za električne in
elektronske opreme, kjer po vnaprej dogovorjenem urniku povzročitelji
komunalnih odpadkov lahko prepuščajo te odpadke, |
– redno prevzemanje
električne in elektronske opreme, ki jih povzročitelji teh odpadkov
prepuščajo v zbirnih centrih, |
– nabava in
vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevzemanje električne in elektronske
opreme, |
– obdelava električne
in elektronske opreme, |
– zagotavljanje
oddajanje prevzetih električne in elektronske opreme za odstranjevanje
in predelavo, |
– zagotavljanje ter
sporočanje podatkov o količinah in vrstah električne in elektronske
opreme v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki. |
4. Zbiranje nevarnih
frakcij v naslednjem obsegu: |
– prevzemanje
nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v
premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij in zbirnih centrih, |
– prevzemanje opreme,
ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi in jo
povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru,
|
– začasno
skladiščenje zbranih nevarnih frakcij, |
– oddajanje prevzetih
nevarnih frakcij za odstranjevanje in predelavo, |
– nabava in
vzdrževanje zabojnikov za začasno hranjenje nevarnih frakcij,
|
– zagotavljanje in
sporočanje podatkov o zbranih nevarnih frakcijah v skladu s predpisi s
področja ravnanja z odpadki. |
Zbiranje nevarnih
frakcij iz obrti in industrije ni predmet tega odloka. |
5. Zbiranje
komunalnih odpadkov in ločenih frakcij v naslednjem obsegu: |
– prevzemanje
komunalnih odpadkov in ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih
odpadkov prepuščajo na prevzemnih in zbirnih mestih za komunalne odpadke
in ločene frakcije, |
– oddajanje prevzetih
komunalnih odpadkov in ločenih frakcij, |
– nabava in
vzdrževanje vozil za prevoz komunalnih odpadkov in ločenih frakcij,
|
– zagotavljanje ter
sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih in ločenih frakcijah v
skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki. |
6. Izločanje ločenih
frakcij z razvrščanjem zbranih komunalnih odpadkov v sortirnici v
naslednjem obsegu: |
– razvrščanje zbranih
komunalnih odpadkov, ki so namenjeni za odlaganje, |
– oddajanje
neonesnažene odpadne embalaže, ki je izločena v okviru razvrščanja
komunalnih odpadkov v sortirnici, v predelavo, skladno s predpisom, ki
ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, |
– obdelava in
oddajanje v predelavo ločenih frakcij, ki so izločene v okviru izločanja
ločenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici in niso
odpadna embalaža, |
– oddajanje nevarnih
frakcij, ki so izločene v okviru izločanja ločenih frakcij z
razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici, v odstranjevanje in
predelavo, |
– oddajanje ostankov
komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri razvrščanju komunalnih odpadkov v
sortirnici, v odlaganje oziroma v obdelavo pred njihovim odlaganjem,
|
– zagotavljanje
odlaganja ostankov komunalnih odpadkov po predpisih na področju ravnanja
z odpadki, |
– nabava in
vzdrževanje opreme v sortirnici za razvrščanje komunalnih odpadkov,
|
– nabava in
vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevoz z razvrščanjem komunalnih
odpadkov izločenih ločenih frakcij v predelavo, |
– urejanje in
vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema sortirnice,
|
– zagotavljanje in
sporočanje podatkov o izločenih ločenih frakcijah po predpisih na
področju ravnanja z odpadki. |
III. OBSEG JAVNIH
DOBRIN TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV |
8. člen |
Povzročitelji
komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnem centru iz prejšnjega člena,
naslednje ločene frakcije: |
– papir in lepenko
vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in
lepenke, |
– steklo vseh
velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla, |
– plastiko, vključno
z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov, |
– odpadke iz kovin,
vključno z odpadno embalažo iz kovin, |
– les, vključno z
odpadno embalažo iz lesa, |
– manjše količine
gradbenega materiala skladno s 46. členom tega odloka, |
– oblačila,
|
– tekstil,
|
– jedilno olje in
maščobe, |
– doze za razpršila
(aerosoli), |
– barve, črnila,
lepila in smolo, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, |
– detergente, ki ne
vsebujejo nevarnih snovi, |
– baterije in
akumulatorje, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06
03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju
z odpadki, |
– električno in
elektronsko opremo, ki ne vsebuje nevarnih snovi, |
– kosovne odpadke.
|
Biološke odpadke iz
vrtov in zelenih površin, kot so trava, vejevje, listje, rože in drugi
zeleni odrez, ki nastajajo pri vzdrževanju in urejanju teh površin, so
dolžni povzročitelji kompostirati na lastnih zemljiščih. |
Biološke odpadke iz
prejšnjega odstavka je prepovedano odlagati v zabojnike. |
9. člen |
Na zbirnih mestih
ločenih frakcij se z zbiranjem ločenih frakcij zagotavlja prevzem
naslednjih ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov
prepuščajo v za to namenjenih zabojnikih, nameščenih na zbirnih mestih:
|
– papirja in drobne
lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
|
– drobne odpadne
embalaže iz stekla, |
– drobne odpadne
embalaže iz plastike ter drugih umetnih mas, |
– drobne odpadne
embalaže iz kovin. |
10. člen |
Število zbirnih mest
ločenih frakcij, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo
ločene frakcije iz prejšnjega člena, je na posameznem območju Občine
Kranjska Gora sorazmerno gostoti poselitve na tem območju in se ga
določi tako, da je po eno zbirno mesto ločenih frakcij na največ 500
prebivalcev s stalnim bivališčem na tem območju. |
Ločene frakcije iz
prejšnjega člena, ki nastajajo v stavbi, v kateri se izvaja
industrijska, obrtna ali storitvena dejavnost, se prepuščajo izvajalcu
javne službe v zabojnikih, ki si jih zagotovijo izvajalci teh dejavnosti
sami oziroma lastniki ali upravljavci teh stavb. |
Več izvajalcev teh
dejavnosti v isti ali sosednjih stavbah lahko uredijo skupno zbiranje
ločenih frakcij v zabojnikih, ki jih zagotovijo sami v prostorih enega
od njih. |
Seznam zbiralnic
ločenih frakcij oziroma kataster ekoloških otokov vodi izvajalec javne
službe ter ga redno dopolnjuje z vsako spremembo na terenu. |
11. člen |
Oddajanje in
prevzemanje nevarnih frakcij se izvaja najmanj enkrat letno v premičnih
zbiralnicah, po programu izvajalca javne službe, ki vsebuje urnik in
lokacijo oddajanja, ki se objavi na krajevno običajen način. |
12. člen |
Prevzemanje ostankov
komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer jih
prepuščajo povzročitelji v tipiziranih zabojnikih, ki morajo ustrezati
mehanizmom za dviganje na vozilih za pobiranje odpadkov. Zabojnike
predpiše izvajalec javne službe. Če v zabojnikih ni prostora za vse
odpadke, lahko občasno prepuščajo viške ostankov komunalnih odpadkov
tudi v tipiziranih vrečkah za komunalne odpadke, označenih z znakom
izvajalca. |
Tipizirane vrečke
lahko kupijo pri izvajalcu javne službe le povzročitelji, ki že imajo
zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov. |
13. člen |
V sistem ločenega
zbiranja komunalnih odpadkov so se dolžni vključiti vsi povzročitelji.
|
V primeru, da ni
mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja komunalnih odpadkov se za
povzročitelja šteje lastnik zemljišča oziroma nepremičnine. |
Komunalne odpadke
izvajalec javne službe prevzema tako, da njegove storitve uporabljajo na
enak način in skupno vsi povzročitelji komunalnih odpadkov v stavbi.
|
Za stavbo iz
prejšnjega odstavka se šteje tudi vsaka posamezna etažna enota v stavbi,
če se v njej izvaja dejavnost in se lastnik ali uporabnik etažne enote z
upraviteljem objekta dogovori, da se komunalni odpadki iz etažne enote
prepuščajo izvajalcu javne službe posebej in neodvisno od komunalnih
odpadkov, ki nastajajo pri drugih uporabnikih stavbe. |
14. člen |
Prostornina zabojnika
ali skupna prostornina vseh zabojnikov, v katerih povzročitelji iz
posamezne stavbe prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov, mora
zadostovati izračunani količini (v nadaljevanju Ik), ki jo lahko
tedensko odložijo povzročitelji. |
Pri določitvi
izračunane Ik ostankov komunalnih odpadkov se upošteva naslednje:
|
– ocenjena povprečna
tedenska količina vseh ostankov komunalnih odpadkov, ki nastanejo pri
povzročitelju, |
– število članov
posameznega gospodinjstva ali oseb s stalnim oziroma začasnim
prebivališčem v stavbi, ki prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov v
istem zabojniku. |
Ik ostanka komunalnih
odpadkov se določi na podlagi naslednjega izračuna: |
Ik = P.Ok(1), |
kjer je: |
Ik = izračunana
količina ostankov komunalnih odpadkov, |
P = število članov
posameznega gospodinjstva oziroma prebivalcev s stalnim ali začasnim
prebivališčem v stavbi oziroma število prebivalcev iz več stavb, za
katere je določeno skupno prevzemno mesto, |
Ok(1) = ocena
količine ostankov komunalnih odpadkov, ki nastanejo v enem tednu pri
povprečnem povzročitelju in znaša 30 litrov. |
Za posamezno
počitniško hišo ali za počitniško stanovanje (povprečne velikosti 60 m2)
je Ik ostanka komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu, enaka 90
litrov. |
Povzročitelj ima
lahko večjo prostornino zabojnika, kot je izračunana količina na podlagi
14. člena tega odloka, če na trgu ni moč dobiti tipiziranih zabojnikov,
ki bi ustrezali izračunani količini. V takih primerih si morajo
povzročitelji priskrbeti prvo naslednjo velikost tipiziranega zabojnika,
ki ga je moč dobiti v prodaji. |
15. člen |
Prevzemanje
komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer jih
povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zabojnikih naslednjih
velikosti: 120, 240, 770, 900, 1100 litrov ter po potrebi zabojniki
večjega volumna (5 m3). |
16. člen |
Izvajalec mora
zagotoviti odvoz komunalnih odpadkov v Občini Kranjska Gora enkrat
tedensko. |
IV. DOLŽNOSTI
IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE PRI ZAGOTAVLJANJU IN UPORABI STORITEV JAVNE
SLUŽBE |
17. člen |
Prevzem komunalnih
odpadkov na prevzemnih mestih, na zbirnih mestih ali v zbirnih centrih
ter njihov prevoz na mesto predelave oziroma na mesto obdelave pred
odstranjevanjem se opravlja s posebnimi vozili, katerih opremljenost
zagotavlja praznjenje zabojnikov, nakladanje odpadkov ter prevoz in
razkladanje odpadkov brez prahu, čezmernega hrupa in raztresanja
odpadkov. |
a) Ločeno zbiranje
frakcij odpadkov |
18. člen |
Izvajalec javne
službe mora zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni za prepuščanje
posameznih vrst ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, enakega
tipa in ustrezno označeni. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna
vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik in pogoji za
prepuščanje, če obstajajo. |
Izvajalec javne
službe mora zagotoviti, da je na zabojnikih v zbirnem centru ustrezna
oznaka, iz katere je razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko
odloži v zabojnik in pogoji za prepuščanje, če obstajajo. |
19. člen |
Izvajalec javne
službe zagotavlja: |
– redno praznjenje
zabojnikov v zbiralnicah in zbirnem centru, ter prevzemnih mestih,
|
– redno praznjenje
zabojnikov, ki so jih za prepuščanje ločenih frakcij zagotovili
pogodbeniki, |
– redno oddajanje
zbranih ločenih frakcij v predelavo, |
– snažnost prostorov
zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra ter redno vzdrževanje
zabojnikov, ki so namenjeni za prepuščanje ločenih frakcij, tako glede
njihovega izgleda, kot namena, |
– zamenjavo
dotrajanih zabojnikov v zbiralnicah in zbirnih centrih, |
– opremljanje
obstoječih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki za ločene frakcije, za
katere prepuščanje še ni zagotovljeno, |
– opremljanje novih
zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki, |
– vzdrževanje opreme
za prevoz, sortiranje in prebiranje ločenih frakcij ter zagotavljanje
pogojev za oddajo, |
– vodenje zbirk
podatkov, |
– izdajanje soglasij,
|
– druge naloge v
skladu s predpisi. |
20. člen |
Postopnost
opremljanja zbirnih mest za ločene frakcije na posameznem območju
poselitve in druge pogoje glede uvajanja ter izvajanja zbiranja ločenih
frakcij na posameznem območju poselitve in druge obveznosti izvajanja
javne službe uredi izvajalec v letnem programu ravnanja z ločeno
zbranimi frakcijami, skladno z določbami odredbe z ločeno zbranimi
frakcijami pri opravljanju javne službe. |
b) Zbiranje kosovnih
odpadkov |
21. člen |
Brezplačni prevzem
kosovnih odpadkov se izvaja dvakrat letno po programu izvajalca javne
službe, ob predložitvi posebnih kuponov, ki se morajo predhodno
pridobiti pri izvajalcu javne službe. Vsakemu gospodinjstvu letno
pripadata dva kupona za brezplačen odvoz kosovnih odpadkov, vsak za
prostornino 1 m3 kosovnih odpadkov. |
Količine kosovnih
odpadkov, ki presegajo količine za brezplačni odvoz, lahko povzročitelji
oddajo izvajalcu javne službe proti plačilu. |
Kosovne odpadke lahko
povzročitelji prepustijo izvajalcu javne službe tudi v zbirnem centru, v
skladu z urnikom in določili tega odloka. |
c) Zbiranje nevarnih
frakcij |
22. člen |
Nevarne frakcije
izvajalec zbira v posebej organiziranih akcijah, najmanj enkrat letno.
Čas in kraj je vnaprej določen, povzročitelji pa so o tem obveščeni na
krajevno običajen način. |
Nevarne frakcije
lahko povzročitelji prepustijo izvajalcu javne službe tudi v zbirnem
centru, v skladu z urnikom, ki je objavljen na način iz prejšnjega
odstavka. |
d) Zbiranje
komunalnih odpadkov |
23. člen |
Izvajalec javne
službe zagotavlja: |
– popravilo oziroma
zamenjavo zabojnikov za ostanke komunalnih odpadkov, če do okvar oziroma
poškodb pride zaradi nestrokovnega ravnanja izvajalčevih delavcev,
|
– vzdrževanje in
nabavo vozil za prevoz komunalnih odpadkov, |
– vodenje zbirk
podatkov, |
– izdajanje
projektnih pogojev za soglasja in izdajanje soglasij, |
– druge naloge v
skladu s predpisi. |
Tipsko obliko,
velikost, barvo, material in označenost vrečke za prepuščanje ostankov
komunalnih odpadkov, določi izvajalec. |
24. člen |
Povzročitelj si je
dolžan sam priskrbeti zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov, skrbeti
za njegovo vzdrževanje in v primeru dotrajanosti poskrbeti za njegovo
zamenjavo. |
25. člen |
Izvajalec javne
službe prazni zabojnike in nalaga tipizirane vrečke izvajalca javne
službe tako, da ne onesnaži prevzemnega mesta ali mesta praznjenja
oziroma njegove okolice ter ne poškoduje zabojnikov. |
Če pri prevzemu
komunalnih odpadkov pride do onesnaženja prevzemnega mesta ali njegove
okolice, mora izvajalec zagotoviti odstranitev odpadkov in čiščenje
onesnaženih površin. |
Če pri praznjenju
zabojnika pride do poškodbe zabojnika po krivdi izvajalca javne službe,
ga je le-ta dolžan popraviti oziroma zamenjati. |
26. člen |
Pri načrtovanju
prometnih površin je treba upoštevati naslednje kriterije: |
– najmanjša širina
dostopne poti za vozilo za prevoz ostankov komunalnih odpadkov do
prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti 3 m, |
– slepa cesta, ob
robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke, mora imeti
zaključek z obračališčem, |
– obračališče mora
biti izvedeno v obliki črke »T« z najmanjšim zunanjim radijem 12 m ter
ustreznim najmanjšim notranjim radijem 6,5 m, |
– obračališče je
lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako
učinkovito, kot to zagotavlja obračališče iz prejšnjega stavka,
|
– najmanjša svetla
višina dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti
4 m, najmanjša svetla širina dostopne poti pa 3 m, |
– notranji najmanjši
radij dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke v križišču
ali krivini mora biti 6,5 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer
je lahko najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča. |
27. člen |
Prevzemno mesto za
komunalne odpadke je lahko na javni površini, če so izpolnjeni pogoji
prevzema iz tega odloka in je zagotovljen neoviran dovoz vozil za
prevzem teh odpadkov. |
Prevzemno mesto za
komunalne odpadke mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov in je
lahko istočasno tudi mesto praznjenja zabojnika v vozilo oziroma sme
biti oddaljeno od mesta praznjenja zabojnika največ 5 m. Površina
prevzemnega mesta mora biti ravna in tlakovana ali betonirana,
asfaltirana, ali podobno utrjena. |
Med prevzemnim mestom
in mestom praznjenja ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir. |
28. člen |
Povsod, kjer je
primerno, naj bosta zbirno in prevzemno mesto na istem prostoru, razen v
primerih, kjer to onemogočajo tehnični ali drugi razlogi in kolikor to
ni javna površina. |
Zbirno mesto ne sme
biti na javni površini ali na zemljišču, ki ni v lasti, v najemu ali
kakršnikoli drugačni uporabi povzročitelja. |
Zbirna in prevzemna
mesta določi izvajalec javne službe v soglasju s povzročitelji. V
spornih primerih določi lokacijo zbirnega in prevzemnega mesta pristojna
občinska služba. |
29. člen |
Izvajalec javne
službe vodi za vsako gospodinjstvo oziroma vsako posamezno stavbo, kjer
nastajajo komunalni odpadki, naslednjo evidenco: |
– ime, naslov in
šifro plačnika, |
– število članov
gospodinjstva oziroma prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v
stavbi, |
– prostornino
zabojnika za ostanke komunalnih odpadkov, |
– morebitne olajšave
oziroma posebnosti, povezane s prevzemnim mestom. |
Zbirko podatkov iz
prejšnjega odstavka vodi izvajalec javne službe v komunalnem
informacijskem sistemu (v nadaljevanju KIS). |
30. člen |
Podatki v KIS-u se
lahko za posamezno gospodinjstvo oziroma stavbo spremenijo na podlagi:
|
– sprememb podatkov,
ki so pridobljeni iz centralnega registra prebivalstva in se nanašajo na
število prebivalcev v gospodinjstvu oziroma stavbi, |
– pisnega sporočila
povzročitelja komunalnih odpadkov o spremembi števila članov
gospodinjstva oziroma prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v
stavbi, ki mu priloži ustrezno fotokopijo potrdila iz uradne evidence,
|
– izvajalec javne
službe enkrat letno uskladi podatke o številu prebivalcev prevzemnih
mest s podatki iz centralnega registra prebivalstva, |
– povzročitelj
komunalnih odpadkov je izvajalca dolžan pisno obvestiti o povečanju
števila članov gospodinjstva najkasneje v roku enega meseca od nastale
spremembe. |
31. člen |
Pri načrtovanju
prevzemnega mesta pri novih stanovanjskih in poslovnih objektih in
naseljih, pri prenovah in spremembah namembnosti objektov je treba
upoštevati pogoje tega odloka. |
Pri izdelavi
zazidalnih načrtov in načrtov za posamezne zgradbe mora projektant
načrtovati prostor za namestitev zabojnikov za odpadke, pri čemer mora
upoštevati ustrezno število in prostornino zabojnikov. |
Izvajalec javne
službe izda soglasje k določitvi zbirnega in prevzemnega mesta pred
izdajo uporabnega dovoljenja novozgrajenega objekta. |
K vlogi za izdajo
odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje industrijske, obrtne in
storitvene dejavnosti mora vlagatelj priložiti potrdilo izvajalca javne
službe, da je kot povzročitelj prijavljen na odvoz odpadkov v skladu z
določbami tega odloka. |
Ob vselitvi ali
pričetku opravljanja kakršnekoli dejavnosti si je povzročitelj odpadkov
dolžan na svoje stroške nabaviti zabojnike za prepuščanje odpadkov. Ob
prijavi je povzročitelj dolžan sporočiti izvajalcu javne službe
predvidene vrste in količine odpadkov. Za točnost podatkov o količini in
vrsti odpadkov odgovarja povzročitelj. Kolikor se pri izvajanju javne
službe ugotovi, da so zabojniki dotrajani, oziroma da prostorninsko ne
zadoščajo, je povzročitelj odpadkov dolžan, na zahtevo izvajalca javne
službe ali pristojne občinske službe, nabaviti ustrezne nove zabojnike. |
32. člen |
Prevzem komunalnih
odpadkov in ločenih frakcij se izvaja po programu zbiranja komunalnih
odpadkov, ki ga pripravi izvajalec javne službe in potrdi pristojni
organ Občine Kranjska Gora. |
Program zbiranja
komunalnih odpadkov vsebuje: |
– podatke o naseljih
in številu prebivalcev, ki se jim zagotavlja prevzemanje komunalnih
odpadkov, |
– podatke o številu
in lokacijah prevzemnih mest ter velikosti zabojnikov in številu
prevzemov komunalnih odpadkov, |
– časovno
razporeditev prevzemanja komunalnih odpadkov, ki jih povzročitelji
komunalnih odpadkov prepuščajo v zabojnikih na prevzemnih mestih,
|
– način obveščanja
uporabnikov storitev javne službe. |
33. člen |
Kadar v primeru višje
sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti
do prevzemnih mest ter v času državnih praznikov, pride do izpada
prevzema komunalnih odpadkov, lahko izvajalec javne službe spremeni
urnik prevzema odpadkov in o tem obvesti uporabnike storitev javne
službe ter prevzem odpadkov opravi takoj, ko je to možno. |
34. člen |
Izvajalec javne
službe mora voditi evidenco o: |
– ekoloških otokih s
podatki o vrstah, tipih in prostornini predpisanih zabojnikov za
odpadke, |
– naseljih, kjer je
zagotovljeno stalno in občasno zbiranje komunalnih, kosovnih in nevarnih
komunalnih odpadov, |
– celotni količini
zbranih odpadkov v občini, |
– količinah ločeno
zbranih odpadkov po vrstah in količinah ter ločeno zbranih nevarnih
odpadkov, |
– količinah in vrstah
odpadkov oddanih predelovalcem, |
– količinah in vrstah
nevarnih komunalnih odpadkov oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem.
|
Izvajalec javne
službe mora dokumentacijo in evidence iz prvega odstavka tega člena za
posamezno koledarsko leto hraniti v skladu s predpisi. |
e) Zbiranje odpadne
električne in elektronske opreme |
35. člen |
Izvajalec javne
službe mora zagotoviti prevzemanje odpadne električne in elektronske
opreme iz gospodinjstev, ki jo zbere kot ločeno zbrano frakcijo
komunalnih odpadkov v zbirnem centru, v skladu z veljavnimi predpisi. |
36. člen |
Prevzem odpadne
električne in elektronske opreme iz gospodinjstev se izvaja po programu,
ki vsebuje časovni razpored, lokacijo in način prevzemanja kosovnih
odpadkov. |
Program prevzema
odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev pripravi
izvajalec javne službe. |
f) Odlaganje odpadkov |
37. člen |
Izvajalec javne
službe zagotavlja prevzem komunalnih odpadkov in njihovo oddajo na
odlagališče nenevarnih odpadkov Mala Mežakla, ki ga upravljavec upravlja
v skladu z veljavnimi predpisi. |
38. člen |
V reke in potoke,
njihova obrežja, gozdove in na druga zemljišča ni dovoljeno odlagati
nobenih odpadkov. |
Prav tako ni
dovoljeno sežiganje odpadkov na mestu nastanka, na prostem, v
gospodinjskih kuriščih in kotlovnicah. |
V zabojnike, ki so
namenjeni zbiranju ostankov komunalnih odpadkov je prepovedano odlagati:
|
– gradbeni material,
kamenje in zemljo, |
– odpadke v večjih
kosih (večja embalaža, pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, vozila in
stanovanjska oprema, komunalnim odpadkom podobni odpadki iz drugih
virov), |
– usedline iz
kanalizacije in cestnih požiralnikov, |
– odpadkov v tekočem
stanju, |
– kužen material iz
zdravstvenih in veterinarskih ustanov, |
– tleče, lahko
vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene
in radioaktivne odpadke in druge posebne in nevarne odpadke, ki se po
pravilniku o ravnanju z odpadki klasificirajo kot ne komunalnih ali
nevarni odpadki, |
– poginule živali,
drobovino in kože, |
– ločeno zbrane
frakcije (papir, steklo, umetne mase, kovine). |
V zabojnike, ki so
namenjeni zbiranju stekla, papirja, plastike in kovin na ekoloških
otokih, je prepovedano odlagati organske odpadke, ki se morajo
kompostirati na mestu izvora. |
Prepovedano je tudi
odlaganje odpadkov izven zabojnikov in tipiziranih vrečk na prevzemnih
mestih, v zbiralnicah, nepravilno odlaganje odpadkov v tipizirane
zabojnike (nepravilno sortiranje odpadkov – papir v zabojnik za steklo
itd.) ter brskanje in razmetavanje odpadkov iz vseh vrst zabojnikov za
odpadke. |
Če v posameznih
zabojnikih niso »čisti« namenski odpadki, so med seboj pomešani ali pa
je v zabojniku popolnoma druga frakcija, jih izvajalec javne službe ni
dolžan izprazniti. V tem primeru izvajalec javne službe pritrdi na
zabojnik obvestilo, zakaj zabojnik ni izpraznjen in obvesti pristojni
inšpekcijski organ. Od povzročitelja pa zahteva razvrstitev odpadkov. |
V. PRAVICE IN
OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE (POVZROČITELJEV KOMUNALNIH
ODPADKOV) |
39. člen |
Uporaba storitev
javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki je za povzročitelje obvezna.
|
Vsi povzročitelji na
območju občine se morajo, v skladu s tem odlokom, obvezno vključiti v
ločeno zbiranje odpadkov in ravnati s komunalnimi odpadki, v skladu s
predpisi. |
Povzročitelji ravnajo
s komunalnimi odpadki tako, da prepuščajo čim več ločenih frakcij v
zbiralnicah in v zbirnem centru. |
Povzročitelji
komunalnih odpadkov morajo: |
– oddajati vse
nevarne frakcije v zbirnih centrih ali pa pri občasnem prevzemanju
nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah, |
– prepuščati vse
kosovne odpadke v zbirnih centrih ali na prevzemnih mestih v času
občasnega prevzemanja kosovnih odpadkov, |
– prepuščati ločene
frakcije, ki nastajajo v stavbah, v katerih se izvaja industrijska,
obrtna ali storitvena dejavnost, v posebnih zabojnikih, ki jih
zagotovijo sami, |
– prepuščati posode s
komunalnimi odpadki izvajalcu javne službe na prevzemnih mestih v časih,
kot so določeni s programom zbiranja komunalnih odpadkov, |
– prepuščati vso
odpadno električno in elektronsko opremo v zbirnih centrih ali na
prevzemnih mestih v času občasnega prevzemanja odpadne električne in
elektronske opreme, |
– redno vzdrževati in
čistiti zabojnike, |
– izpolnjevati in
upoštevati določila tega odloka. |
Pravne osebe in drugi
pravni subjekti, ki opravljajo kakršnokoli dejavnost, morajo z
izvajalcem skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki. Ločeno zbrane frakcije
lahko prepuščajo v zbiralnicah ločenih frakcij samo, če je tako določeno
v tej pogodbi. |
40. člen |
Prepovedano je
odložiti, zliti ali postaviti odpadke, ki niso komunalni odpadki, v
zabojnike za ločene frakcije ali posode in vrečke, ki so namenjene
prepuščanju komunalnim odpadkom. |
41. člen |
Povzročitelj
komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da se: |
– hranijo ločene
frakcije, dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne službe v zabojnikih
zbiralnice ločenih frakcij ali zbirnega centra, varno in neškodljivo za
okolje, |
– pred oddajo odpadka
večjih dimenzij na prostor, ki je namenjen prepuščanju kosovnih
odpadkov, odpadek ročno razstavijo na več kosov tako, da posamezni kos
odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik
za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov, |
– hranijo nevarne
frakcije do njihove oddaje v zbirnem centru ali v premični zbiralnici
ločeno od drugih odpadkov in neškodljivo za okolje. |
Povzročitelji
komunalnih odpadkov ne smejo: |
– mešati ločenih
frakcij med ostanke komunalnih odpadkov tako, da ločenih frakcij ni več
možno izločiti pri razvrščanju ostankov komunalnih odpadkov,
|
– prepuščati odpadkov
iz vrtov v zabojnikih za ločene frakcije ali v zabojnikih, ki niso
namenjeni za prepuščanje teh odpadkov, |
– prepuščati ločene
frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešane
nevarne frakcije, kot ločene frakcije, ampak kot nevarne frakcije,
|
– mešati nevarnih
frakcij z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati
posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj, |
– prepuščati
izvajalcu javne službe odpadnih zdravil, odpadnih olj in drugih ločenih
frakcij, za katere je s predpisi urejeno prevzemanje in zbiranje na
poseben način, |
– prepuščati
odpadkov, ki niso komunalni odpadki, v zabojnikih za ločene frakcije ali
v zabojnikih ali vrečkah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov. |
42. člen |
V zabojnike, ki so
namenjeni prepuščanju ostankov komunalnih odpadkov, je prepovedano
odložiti ali postaviti, nevarne frakcije, odpadni gradbeni material in
kamenje, tople ogorke in pepel, kosovne odpadke, odpadke iz vrtov,
bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, odpadke
v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka. |
43. člen |
Povzročitelji
komunalnih odpadkov morajo na dan zbiranja odpadkov zagotoviti, da so
zabojniki s komunalnimi odpadki postavljeni na prevzemno mesto še pred
začetkom delovnega časa za prevzemanje teh odpadkov. |
Povzročitelji
komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov zaprti,
ne glede na to ali se nahajajo na prevzemnem ali zbirnem mestu.
Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati ostankov komunalnih
odpadkov ob zabojnikih ali na zabojnikih. |
Povzročitelji lahko
zaradi občasno povečane količine ostankov komunalnih odpadkov le-te
odložijo v tipiziranih vrečkah izvajalca javne službe, ki jih morajo
šele na dan prevzema pripraviti ob zabojniku. Povzročitelji morajo
izpraznjene zabojnike namestiti nazaj na zbirno mesto. |
Lastniki ali
upravljavci objekta, kjer nastajajo komunalni odpadki, morajo izvajalcu
javne službe zagotoviti dostop do prevzemnega mesta tudi v zimskem času
tako, da zagotovijo redno odstranjevanje snega ob zabojnikih ter na
njihovih pokrovih. |
44. člen |
Lastnik mora 15 dni
pred vselitvijo v stanovanjsko hišo oziroma v stanovanje stanovanjske
hiše obvestiti izvajalca javne službe o datumu vselitve in številu
članov gospodinjstva oziroma oseb v stavbi. |
45. člen |
Kosovne odpadke mora
odložiti povzročitelj teh odpadkov na prevzemno mesto za kosovne
odpadke. |
Odpadkov, ki niso
kosovni odpadki, ni dovoljeno prepuščati na teh mestih. |
Če odpadkov, ki niso
kosovni odpadki, izvajalec javne službe ne prevzame, mora lastnik ali
upravitelj stavbe zagotoviti odstranitev teh odpadkov s prevzemnega
mesta neposredno po končanem prevzemanju kosovnih odpadkov. |
Kolikor povzročitelj
želi prepustiti večje količine kosovnih odpadkov, izven termina za
prevzem, mora namero pravočasno sporočiti izvajalcu javne službe, ki bo
poskrbel za dodatno postavitev kontejnerja in odvoz v breme
povzročitelja. |
Manjšo količine
kosovnih odpadkov lahko povzročitelj odda v zbirnem centru, v skladu s
46. členom tega odloka. |
Določila tega člena
veljajo samo za odpadke iz gospodinjstev. |
46. člen |
Manjše količine
odpadkov, kot so: |
– gradbeni odpadki,
količinsko do 500 kg pri enkratnem dovozu in največ 1000 kg letno na
gospodinjstvo, lahko povzročitelji pripeljejo v zbirni center ali na
odlagališče nenevarnih odpadkov Mala Mežakla in jih brezplačno odložijo
na za to pripravljen prostor, |
– azbestcementni
gradbeni odpadki, količinsko največ do 150 kg letno na gospodinjstvo,
lahko povzročitelji pripeljejo v zbirni center ali na odlagališče
nenevarnih odpadkov Mala Mežakla in jih brezplačno odložijo na za to
pripravljen prostor. |
Odlaganje odpadkov,
ki presega ta normativ, izvajalec obračuna po veljavnem ceniku. Ob
vsakem dovozu dežurni delavec evidentira vstop na območje zbirnega
centra, pregleda vrsto pripeljanih odpadkov in določi mesto, na katerega
se odpadki odložijo. |
Določilo tega člena
izključuje odpadke, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti. |
47. člen |
Opustitev uporabe
storitev javne službe, kot je kopičenje ostankov komunalnih odpadkov,
ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij, njihovo
sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni
za odstranjevanje ostankov komunalnih odpadkov je prepovedano.
|
Povzročitelj
odpadkov, ki odpadke navedene v zgornjem odstavku kopiči, jih sežiga ali
jih namerava sežgati ali jih odložiti izven odlagališča, ki je namenjeno
odlaganju ostankov komunalnih odpadkov, je dolžan na svoje stroške
zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o
ravnanju z odpadki. Če tega ne stori, na njegove stroške to izvede
izvajalec javne službe na podlagi izdane odločbe pristojnega
inšpekcijskega organa. |
48. člen |
Upravljavci tržnic,
sejmišč, igrišč, avtobusnih postaj in postajališč, parkov in parkirišč,
ulic, pločnikov in trgov ter lastniki in upravljavci trgovin in lokalov,
morajo namestiti potrebno število košev za odpadke ali druge primerne
tipizirane zabojnike za odpadke in poskrbeti za njihovo praznjenje.
|
Izvajalci
industrijskih, obrtnih in storitvenih dejavnosti morajo odlagati
komunalne odpadke v zabojnike, ki so jih dolžni nabaviti sami.
|
Za nabavo zabojnikov
za komunalne odpadke na pokopališčih mora poskrbeti upravljavec
pokopališča. Upravljavec pokopališča mora z izvajalcem javne službe
skleniti posebno pogodbo o načinu odvoza komunalnih odpadkov.
|
Organizatorji
kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, morajo za čas trajanja
prireditve v dogovoru z izvajalcem javne službe zagotoviti, da se
prireditveni prostor opremi z zabojniki za komunalne odpadke in zbiranje
ločenih frakcij. |
Organizatorji
prireditve iz prejšnjega odstavka morajo najkasneje v 24. urah po
končani prireditvi zagotoviti, da izvajalec javne službe, na njihove
stroške, odstrani zbrane odpadke. |
VI. VIRI FINANCIRANJA |
49. člen |
Izvajalec javne
službe pridobiva sredstva: |
– iz plačila
uporabnikov za storitve javne službe, |
– iz proračuna
občine, |
– iz drugih virov. |
50. člen |
Cena storitev
ravnanja s komunalnimi odpadki se oblikuje v skladu z veljavnimi
predpisi. |
VII. OBRAČUN STORITEV
RAVNANJA Z ODPADKI |
51. člen |
Stroške ravnanja z
odpadki je dolžan plačati vsak povzročitelj. |
Obveznost plačila
stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko se povzročitelj vseli
v stanovanje namenjeno stalnemu ali začasnemu bivanju, oziroma prične
uporabljati poslovne prostore namenjene izvajanju dejavnosti. |
52. člen |
Povzročitelj odpadkov
je dolžan izvajalcu javne službe posredovati točne podatke o dejstvih,
ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z odpadki ter izvajalca javne
službe sproti obveščati o vseh spremembah teh podatkov, in sicer
najkasneje v 15 dneh po nastanku spremembe. |
Povzročitelj dokazuje
resničnost podatkov s potrdili iz uradnih evidenc. |
VIII. OBLIKOVANJE
CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE |
53. člen |
Cene za ravnanje z
odpadki iz gospodinjstev in od občasnih povzročiteljev se določijo na
osnovi programa in stroškovnih kalkulacij izvajalca javne službe,
skladno z veljavnimi predpisi. |
Cena za ravnaje z
odpadki vsebuje: |
– zbiranje, prevoz,
odlaganje oziroma odstranjevanje ostanka komunalnih odpadkov,
|
– zbiranje, priprava
na predelavo, prevzem odpadkov ločenih frakcij, ki jih posamezno
gospodinjstvo dostavi na zbiralnice oziroma ekološke otoke in v zbirni
center, |
– zbiranje, obdelava
in odstranjevanje odpadkov v akcijah zbiranja nevarnih odpadkov,
|
– stroške vzdrževanja
in zamenjave tipiziranih zabojnikov v zbiralnicah in zbirnem centru,
|
– stroške obveščanja
in ozaveščanja. |
Ceno storitev
ravnanja s komunalnimi odpadki iz gospodinjstev sprejme občinski svet ob
upoštevanju veljavnih predpisov, ki urejajo to področje. Predlog in
kalkulacijo za spremembo cen pripravi izvajalec. |
54. člen |
Cena za ravnanje z
odpadki iz gospodinjstev se oblikuje na enoto storitve. Enota storitve
je utežna (kg) oziroma prostorninska (m3) količina odpadkov, ki jih
ustvari povzročitelj. |
Osnova za obračun
storitev v gospodinjstvih je oseba – član gospodinjstva, upoštevajoč
izračunano količino ustvarjenih odpadkov povprečno na osebo.
|
Osnova za obračun
storitev za počitniško hišo ali drug objekt namenjen občasnemu bivanju
in za objekt v katerem se izvaja poslovna dejavnost, je izračunana
količina ostankov komunalnih odpadkov Ik in preračunana na m2 površine
objekta. |
Osnova za obračun
storitev za sobodajalce – fizične osebe, na podlagi odločbe upravne
enote, je število ležišč, pri čemer se upošteva: |
– do vključno 7
ležišč dodatno ena oseba za celo leto, |
– od 8 do vključno 15
ležišč dodatno dve osebi za celo leto. |
Povzročiteljem
komunalnih odpadkov iz industrijskih, obrtnih in storitvenih dejavnosti
se lahko storitev obračuna na osnovi pogodbe, sklenjene med izvajalcem
javne službe in povzročiteljem. |
Povzročiteljem, ki
sami pripeljejo odpadke na odlagališče, se stroški odlaganja zaračunajo
po količini oziroma teži pripeljanih odpadkov, v skladu z veljavnim
cenikom upravljavca odlagališča. |
Kosovni odvoz
odpadkov, ki ga dodatno naroči povzročitelj, se izvede s tipiziranimi
velikimi zabojniki in zaračuna po ceniku izvajalca javne službe. |
IX. OBJEKTI IN
NAPRAVE ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
55. člen |
Območja objektov in
naprav za izvajanje javne službe se določijo v skladu s prostorskimi
akti. Če za določen objekt ali napravo za izvajanje javne službe ni
sprejetega prostorskega akta, o tem odloča Občinski svet Občine Kranjska
Gora, s posebnim sklepom. |
Lastnina
infrastrukturnih objektov in opreme, ki služijo za izvajanje javne
službe, se vodi v evidenci osnovnih sredstev v upravljanju pri izvajalcu
javne službe. Medsebojna lastninska razmerja glede infrastrukturnih
objektov so med občino in izvajalcem javne službe natančneje urejena v
posebni pogodbi. |
X. NADZOR |
56. člen |
Nadzor nad izvajanjem
določb tega odloka opravljajo pristojni inšpekcijski organi, ki v zvezi
s tem izdajajo odločbe ter izvajajo druge ukrepe, katerih namen je
zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. |
XI. KAZENSKE DOLOČBE |
57. člen |
Z globo 835 EUR se
kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če: |
– ne zagotovi pogojev
za prevzem ločenih frakcij v zbirnem centru, v obsegu iz 8. člena tega
odloka, |
– ne zagotovi pogojev
za prevzem ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, v obsegu iz 9.
in 11. člena tega odloka, |
– ne prevzema in
prevaža komunalnih odpadkov s posebnimi vozili, kot to določa 17. člen
tega odloka, |
– ne označi svojih
zabojnikov v skladu z 18. členom tega odloka, |
– ravna v nasprotju z
19. členom tega odloka, |
– ne prevzema ločenih
frakcij skladno z letnim programom in po urniku oziroma letnem programu
zbiranja ločenih frakcij iz 20. člena tega odloka, |
– ne prevzema
kosovnih odpadkov skladno z 21. členom tega odloka, |
– ne prevzema
nevarnih frakcij skladno z 22. členom tega odloka, |
– ravna v nasprotju s
23. členom tega odloka, |
– ne očisti
prevzemnih mest in njihove okolice, če jo je pri prevzemanju komunalnih
odpadkov onesnažil skladno s 25. členom tega odloka, |
– ne upošteva vseh
sprememb, ki jih sporoči uporabnik storitev javne službe službe, kot to
določa 30. člen tega odloka, |
– ravna v nasprotju s
35. in 36. členom tega odloka. |
Z globo 250 EUR se
kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe za prekršek iz prvega
odstavka tega člena. |
58. člen |
Z globo 835 EUR se
kaznuje za prekršek povzročitelj – pravna oseba, če: |
– ne uporablja
storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 13. člen tega
odloka, |
– ravna v nasprotju z
določbo 24. člena tega odloka, |
– ravna v nasprotju z
določbo drugega odstavka 28. člena, |
– ravna v nasprotju z
določbami 38., 39., 40., 41., 42., 43. in 45. člena tega odloka,
|
– ne obvešča
izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev
javne službe v skladu s 44. in 52. členom tega odloka, |
– ravna v nasprotju z
določbami 47. člena tega odloka, |
– pri organiziranju
kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ravna v nasprotju z
določbami 48. člena tega odloka. |
Z globo 250 EUR se
kaznuje odgovorna oseba povzročitelja – pravne osebe za prekršek iz
prvega odstavka tega člena. |
Z globo 626 EUR se
kaznuje povzročitelj – samostojni podjetnik posameznik in ostali pravni
subjekti, ki opravljajo kakršnokoli dejavnost, za prekršek iz prvega
odstavka tega člena. |
59. člen |
Z globo 250 EUR se
kaznuje za prekršek povzročitelj – posameznik, ki je fizična oseba, če:
|
– ne uporablja
storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 13. člen tega
odloka, |
– ne priskrbi
zabojnika za ostanke komunalnih odpadkov ali njegove zamenjave skladno s
24. členom tega odloka, |
– ravna v nasprotju z
določbo drugega odstavka 28. člena, |
– ravna v nasprotju z
določbami 38., 39., 40., 41., 42., 43., in 45. člena tega odloka,
|
– ne obvešča
izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev
javne službe v skladu s 44. in 52. členom tega odloka, |
– ravna v nasprotju z
določbami 47. člena tega odloka, |
– pri organiziranju
kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ravna v nasprotju z
določbami 48. člena tega odloka. |
XII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
60. člen |
Divja odlagališča
odpadkov v Občini Kranjska Gora je dolžna odstraniti Komunala, javno
podjetje, Kranjska Gora d.o.o. |
Sredstva za
odstranitev in saniranje divjih odlagališč odpadkov zagotovi Občina
Kranjska Gora, v skladu z zagotovljenimi sredstvi. |
61. člen |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne
službe ravnanja s komunalnimi odpadki (UVG, št. 15/2002). |
62. člen |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št.
007/13-1/2007-RP |
Kranjska Gora, dne
27. junija 2007 |
Župan |
Občine Kranjska Gora
|
Jure Žerjav l.r. |
|
PRILOGA 1 |
|
NENEVARNE
LOČENE FRAKCIJE KOMUNALNIH ODPADKOV |
20 01 ločeno
zbrane frakcije (brez embalaže 15 01) |
20 01 01
papir in karton |
20 01 02
steklo |
20 01 08
organski kuhinjski odpadki |
20 01 10
oblačila |
20 01 11
tekstilije |
20 01 25
jedilno olje in maščobe |
20 01 26 olje
in maščobe, ki niso zajete v 20 01 25 |
20 01 28
premazi, črnila, lepila in smole, ki niso zajete v |
20
01 27 |
20 01 30
čistila, ki niso zajeta v 20 01 29 |
20 01 31
citotoksična in citostatična zdravila |
20 01 32
zdravila, ki niso zajeta v 20 01 31 |
20 01 34
baterije in akumulatorji, ki niso zajeti v 20 01 33 |
20 01 36
zavržena oprema, ki ni zajeta v 20 01 21, 20 01 23 |
in
20 01 35 (*5) |
20 01 38
drugi les, ki ni zajet v 20 01 37 |
20 01 39
plastika |
20 01 40
kovine |
20 01 41
odpadki, ki nastanejo pri čiščenju dimnikov |
20 01 99
drugi tovrstni odpadki |
20 02 odpadki
z vrtov in parkov in pokopališč |
20 02 01
odpadki primerni za kompostiranje |
20 02 02
zemlja in kamenje |
20 02 03
drugi odpadki, primerni za kompostiranje |
20 03 drugi
komunalni odpadki |
20 03 01
mešani komunalni odpadki |
20 03 02
odpadki z živilskih trgov |
20 03 03
odpadki pri čiščenju cest |
20 03 04
greznični mulji (*1) |
20 03 06
odpadki, ki nastanejo pri čiščenju komunalnih |
odpadnih voda |
20 03 07
kosovni odpadki |
20 03 99
drugi tovrstni odpadki |
|
(*1) Pojem
mulj vključuje tudi pojma »blato« in »gošča« |
(*5) Odpadek
se smatra stabiliziran, če se s procesom |
stabilizacije
nevarne sestavine odpadka ne pretvorijo popolnoma |
v nenevarne in
bi se lahko sproščale v okolje v krajšem, |
srednjem ali
daljšem obdobju. |
|
15 01
embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je |
komunalni odpadek |
15 01 01
embalaža iz papirja in kartona |
15 01 02
embalaža iz plastike |
15 01 03
embalaža iz lesa |
15 01 04
embalaža iz kovine |
15 01 05
embalaža iz sestavljenih materialov |
15 01 07
embalaža iz stekla |