Na podlagi
52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni
list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 –
popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 76/14 – odl. US) ter
16. in 79. člena
Statuta Občine Krško
(Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06, 47/10,
90/11 in 27/14) je Občinski svet Občine Krško na 8. seji dne 16. 7. 2015
sprejel |
|
O D L O K
|
o
Občinskem prostorskem načrtu občine Krško |
|
I. UVODNE
DOLOČBE |
|
1. člen
|
(predmet
občinskega prostorskega načrta) |
(1) Občinski prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu OPN) je prostorski
akt s katerim so, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih
aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določeni cilji in
izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtovane prostorske ureditve
lokalnega pomena ter določeni pogoji umeščanja objektov v prostor. |
(2) OPN je
enovit dokument, ki celovito obravnava prostorsko načrtovanje občine
Krško in je hkrati strateški in izvedbeni prostorski akt ter podlaga za
pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) in projektov za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(3) Za OPN
je bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje in izdana odločba
Ministrstva za okolje in prostor pod št. 35409-270/2010-MOP/35 z dne 27.
5. 2015 o izvedeni presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in
posegov v naravo na varovana območja. |
|
2. člen
|
(vsebina
in oblika OPN) |
(1) OPN
vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge. |
(2) Tekstualni del OPN vsebuje: |
|
I.
|
UVODNE DOLOČBE |
|
II. |
STRATEŠKI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
|
1.
|
Splošne določbe |
|
|
2.
|
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
|
3.
|
Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
|
|
3.1 Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti
|
|
|
|
3.2 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in
regiji |
|
|
|
3.3 Druga za občino pomembna območja |
|
|
|
3.4 Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij
|
|
|
|
3.5. Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt
|
|
|
4.
|
Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje,
ki so z njimi prostorsko povezana, usmeritve za razvoj poselitve
in celovito prenovo ter okvirna območja razpršene poselitve
|
|
|
|
4.1 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene
gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana |
|
|
|
4.2 Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih |
|
|
|
4.3 Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij |
|
|
|
4.4 Sanacija in prenova razpršene gradnje |
|
|
|
4.5 Okvirna območja razpršene poselitve |
|
|
5.
|
Usmeritve za razvoj v krajini |
|
|
|
5.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na
vire |
|
|
|
5.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo kvalitete in
vrednote prostora |
|
|
|
5.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
zaščita in reševanje |
|
|
|
5.4 Območja in objekti za potrebe obrambe |
|
|
6.
|
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in
grajenega javnega dobra |
|
|
|
6.1 Prometna infrastruktura |
|
|
|
6.2 Elektronske komunikacije |
|
|
|
6.3 Energetika |
|
|
|
6.4 Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja
|
|
|
7.
|
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
|
|
7.1 Usmeritve za določitev osnovne namenske rabe |
|
|
|
7.2 Usmeritve za določitev podrobnejše namenske rabe
|
|
|
8.
|
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
|
|
|
9.
|
Kartografski del strateškega dela občinskega prostorskega načrta
|
|
|
10. |
Konceptualni del urbanističnih načrtov |
|
|
|
10.1 Urbanistični načrt Krško z Leskovcem pri Krškem
|
|
|
|
10.2 Urbanistični načrt Brestanica |
|
|
|
10.3 Urbanistični načrt Senovo |
|
|
|
10.4 Urbanistični načrt Podbočje |
|
|
|
10.5 Urbanistični načrt Raka |
|
III. |
IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
|
1.
|
Splošne določbe |
|
|
2.
|
Skupni prostorski izvedbeni pogoji |
|
|
|
2.1 Urbanistični načrt Krško z Leskovcem pri Krškem |
|
|
|
2.2 Skupni pogoji glede vrste posegov v prostor, postavitve in
oblikovanja objektov ter parcelacije |
|
|
|
2.3 Skupni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo
|
|
|
|
2.4 Skupni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnimi
potrebami ter glede varovanja zdravja |
|
|
|
2.5 Skupni pogoji glede tehničnih zahtev objektov |
|
|
|
2.6 Skupni pogoji glede gradnje na območjih gozda in kmetijskih
zemljišč |
|
|
3.
|
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji |
|
|
|
3.1 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za naselja in odprti
prostor |
|
|
|
3.2 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje
urbanističnega načrta Krško z Leskovcem pri Krškem |
|
|
|
3.3 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje
urbanističnega načrta Brestanica |
|
|
|
3.4 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje
urbanističnega načrta Senovo |
|
|
|
3.5 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje
urbanističnega načrta Podbočje |
|
|
|
3.6 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje
urbanističnega načrta Raka |
|
|
4.
|
Kartografski del izvedbenega dela OPN |
|
IV. |
POSEBNE DOLOČBE |
|
V.
|
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
Sestavni
del odloka je tudi priloga 1: Strokovna podlaga za obnovo fasad na
območju Zatona – Usmeritve za prenovo fasad na območju Zatona. |
(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje: |
– 211 Zasnova prostorskega razvoja občine |
M
1: 50000 |
– 212 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
in grajenega |
|
javnega dobra |
M
1: 50000 |
– 213 Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje ter
območij razpršene poselitve |
M
1: 50000 |
– 214/1 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
|
M
1: 50000 |
– 214/2 Usmeritve za razvoj v krajini |
M
1: 50000 |
– 214/3 Usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč
|
M
1: 50000 |
(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje: |
|
– 221 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste
|
M
1:50000 |
– 222 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in
ključnih omrežij |
|
–
gospodarske javne infrastrukture |
M
1: 50000 |
– 223 Prikaz območij enot urejanja prostora in podrobnejše
namenske rabe prostora |
M
1: 5000 |
– 224 Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture |
M
1: 5000 |
– 225 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji |
|
A
– EUP SEN 0414 |
M
1: 1000 |
B
– EUP SLV 07 |
M
1: 500 |
C
– EUP LES 045 |
M
1: 500 |
D
– EUP LES 046 |
M
1: 500 |
E
– EUP VEV 091 |
M
1: 2500 |
F
– EUP SME 08 |
M
1: 1000 |
G
– EUP LES 044 |
M
1: 1000 |
H
– EUP VEV 092 |
M
1: 500 |
(5) Priloge Občinskega prostorskega načrta Občine Krško vsebujejo: |
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta |
2. Prikaz
stanja prostora |
3. Strokovne podlage (Urbanistični načrt Krško z Leskovcem pri Krškem,
Urbanistični načrt Brestanica, Urbanistični načrt Senovo, Urbanistični
načrt Podbočje, Urbanistični načrt Raka) |
4. Analiza
smernic, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
5. Obrazložitev prostorskega akta |
6. Povzetek za javnost |
7. Okoljsko poročilo |
8. Ostala
gradiva izdelana v skladu z zahtevami nosilcev urejanja prostora in
strokovne podlage, ki so bile upoštevane pri načrtovanju |
|
3. člen
|
(pomen
kratic) |
Pomen
kratic: |
VH –
vodohran |
AC –
azbestno cementna cev |
CKŽ –
Cesta krških žrtev |
ČN –
čistilna naprava |
DKN –
digitalni katastrski načrt |
DLN –
državni lokacijski načrt |
DPN –
državni prostorski načrt |
DV –
daljnovod |
EPO –
ekološko pomembno območje |
EUP –
enota urejanja prostora |
GJI –
gospodarska javna infrastruktura |
HE –
hidroelektrarna |
HMO –
hidromelioracijsko območje |
IC –
industrijska cona |
JPP –
javni potniški promet |
KB, KBV –
kablovod |
MPN –
majhna poplavna nevarnost |
NEK –
Nuklearna elektrarna Krško |
NSRAO –
nizko in srednje radioaktivni odpadki |
NUP –
nosilci urejanja prostora |
NV –
naravna vrednota |
OPN –
občinski prostorski načrt |
OPPN –
občinski podrobni prostorski načrt |
OVE –
obnovljivi viri energije |
PAR –
predhodne arheološke raziskave |
PC –
poslovna cona |
PE –
populacijska enota |
PM – trdni
prašni delci |
PMF –
največja možna poplavna voda (probable maximum flood – PMF) |
PPN –
preostala poplavna nevarnost |
RPE –
register prostorskih enot |
RTP –
razdelilna transformatorska postaja |
SM –
stojno mesto |
SN –
srednje napetostno |
SPN –
srednja poplavna nevarnost |
SVTK –
signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave |
ŠOEK –
širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij |
UN –
urbanistični načrt, ureditveni načrt |
URE –
učinkovita raba energije |
TEB –
termoelektrarna Brestanica |
TK –
telekomunikacije |
TP –
transformatorska postaja |
ZN –
zazidalni načrt |
LC –
lokalna cesta |
PIP –
prostorski izvedbeni pogoji |
VPN –
visoka poplavna nevarnost |
VKO –
vizualno komunikacijski objekti |
VVO (I,
II, III) – vodovarstveno območje |
|
4. člen
|
(pomen
izrazov) |
(1) Pomen
izrazov, ki niso opredeljeni v prostorski zakonodaji: |
Avtohton,
prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel
(npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov). |
Brajda
je
ogrodje, na katerem je napeljana vinska trta ali sadno drevje. |
Celovita
prenova
(revitalizacija) je zbir različnih dejavnosti, s pomočjo katerih se z
ustreznim prostorskim načrtovanjem izboljšajo funkcionalne, tehnične,
prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in
ekološke razmere na določenem območju, s pomočjo katerih se ponovno
zagotovi ohranitev grajenih struktur in oživi urbana in druga območja.
Celovita prenova se na območjih kulturne dediščine izvaja ob ohranjanju
prepoznavnih značilnosti prostora in kulturnih vrednot varovanega
območja. |
Čop
je trikotna zapolnitev na robu strehe, ki lahko sega največ do 1/3
dolžine strešine. |
Dopolnilna
gradnja
je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi zgrajenimi objekti. |
Drevored
je linijska zasaditev več kot petih dreves. |
Faktor
zazidanosti parcele namenjene gradnji,
je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene
gradnji. V zazidano površino se štejejo tlorisni gabariti največje etaže
stavb nad terenom, vključno s tlorisnimi gabariti vseh enostavnih in
nezahtevnih objektov, ki so stavbe. |
Gabarit
objekta
je volumen objekta omejen z obodnimi stenami in streho. |
Gank
je lesen balkon na vzdolžni fasadi objekta s polno ograjo z vertikalno
postavljenih desk, ki je pokrit z napuščem strehe ter podprt ali vpet z
lesenimi stebri. |
Grajeno
območje kmetije
je stavbno
zemljišče ali parcela namenjena gradnji, na kateri stoji stanovanjski
objekt s pripadajočimi kmetijskimi objekti, ki so medsebojno povezani z
dovozi, potmi in drugimi zunanjimi površinami. Opredeli se tako, da se s
premico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli legalno
zgrajenih stavb in gospodarskih poslopij kmetije oziroma parcel
namenjeni gradnji, če so te določene, in sicer ne glede na to ali preko
takega območja poteka javna cesta ali ne. |
Kakovostno
pomeni doseganje meril iz veljavnih standardov ter povzemanje za neko
okolje značilnih velikosti, materialov, barv in drugih oblikovnih
značilnosti tako, da na novo zgrajena stavba ne odstopa od že zgrajenih
stavb oziroma sledi tipologiji obstoječih stavb. |
Kolenčni
zid
je stena v mansardni etaži in se meri od vrha zadnje medetažne
konstrukcije do kapne lege. |
Kolesarski
pas
širine 1,0 m je površina namenjena kolesarskemu prometu in poteka ob
robu cestišča, kjer hitrost motornega prometa v povprečju ne presega 50
km/h in je odstotek tovornih vozil zanemarljiv. Kolesarski pas je
dvostranski enosmerni (2 x 1,0 m). |
Kolesarska
steza
je pas širine 2,5 m, ki poteka ob vozišču motornega prometa in je
nivojsko ločen, namenjena je le kolesarjem. |
Klasična
frčada
je frčada s simetrično dvokapno streho z napuščem. |
Kulturna
dediščina
so nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s
področja varstva kulturne dediščine. |
Nadomestna
gradnja
je novogradnja na mestu obstoječega odstranjenega objekta z enako
funkcijo kot jo objekt ima. |
Naselbinska dediščina
je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško
jedro, njegov del ali drugo območje poselitve. |
Nedovoljeni objekt
je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za
katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez
veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim. |
Objekt
je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz
gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi
inštalacijami in tehnološkimi napravami. |
Objekti,
ki nimajo višine
so grajeno
javno dobro (pločniki …), objekti gospodarske javne infrastrukture in
priključki nanjo (jaški, objekti za odvodnjavanje ceste …), športna
igrišča in podobno. |
Obstoječi
objekt
je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z
gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem, oziroma je
bil zgrajen pred letom 1967. |
Obvodni
prostor
je
zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter
stoječih voda. |
Otroško
igrišče
je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen
z drevesno in grmovno vegetacijo. Namenjeno je lahko eni ali različnim
starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev,
načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. Otroško igrišče je
enostavni objekt, če ima površino do 500 m2. |
Parcela
namenjena gradnji
je stavbno zemljišče, namenjeno gradnji. Sestavljena je iz ene ali več
zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je
predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu
objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu
objektu. Sem se šteje gradbena parcela po prejšnjih predpisih. |
Pastelne
barve
so vsi odtenki barv z deležem barvne pigmentacije manj kot 20 % v beli
osnovi. Pastelna barva ne izstopa iz okolice, ni agresivna,
fluorescentna ali intenzivna. |
Pešpot
je utrjena, neprometna površina, namenjena hoji. Pojem pešpot v tem
dokumentu zajema: gozdno-učno pot, planinsko pot, pohodniško pot, ki je
lahko delno urejena tudi po poljskih poteh. |
Praviloma
pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi
utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na terenu, geomehanske
lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) ni možno, je treba odstop od
določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev
upravnega dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno, uporabno dovoljenje
ipd.). |
Pultno
okno
je pokončno okno v strehi pravokotne oblike. Leži med dvema legama, z
dvigom strehe za višino okna. Okno je pokrito enokapno, vendar samo
zgoraj in ne ob straneh. Streha nad pultnim oknom lahko sega do največ
tri vrste strešine od roba slemena in od spodnjega roba strehe. Naklon
strehe nad pultnim oknom ne sme biti manjši od 20°. |
Predhodna
preveritev
je urbanistična, krajinska, arhitekturna, prometna ali gradbeno-tehnična
strokovna podlaga, ki se izdela v okviru priprave OPPN. Predhodno
preveritev izdela in utemelji pooblaščen inženir stroke, ki ustreza
vrsti posamezne ureditve ali posega, in z njo utemelji umestitev
posegov, ureditev v prostor ali sanacijo degradiranih prostorov.
Strokovno podlago potrdi občina. |
Prostorska
zasnova
je konceptualni, dolgoročno naravnan dokument, katerega osnovni namen je
dati prostorska izhodišča, koncept razmestitve programa in usmeritve za
pripravo prostorskega akta. |
Razvojne
potrebe občine
so potrebe za širitev površin za stanovanjski, gospodarski, kulturni in
socialni razvoj občine, pridobljene na podlagi predhodno izdelanih
strokovnih podlag s posameznega področja ter posameznih pobud javnosti
pridobljenih v času do začetka izdelave tega dokumenta. |
Reflektirajoča kritina
je iz materiala, ki odbija svetlobo ali se v njej zrcali okolica. |
Regija
Posavje sestavljajo občine Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki
ter Radeče in Bistrica ob Sotli. |
Sleme
je vrhnji
rob ostrešja ali stični rob strešin. Sleme pri dvokapnih in večkapnih
objektih poteka vzporedno z daljšo stranico objekta. |
Somestje
– v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije tvorijo v
obravnavanem prostoru somestje mesta Brežice, Krško in Sevnica. |
Sonaravno
urejanje
vodotokov in brežin je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških,
ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov. |
Transparentna ograja
je sestavljena iz kamna, betonskih, kovinskih ali lesenih elementov, na
način, da deluje transparentno, kar pomeni, da omogoča poglede skozi.
Nasprotno, ograja ne sme biti polna. Transparentnost ograje mora biti
enakomerno razporejena po celotni dolžini ograje. |
Urbane
funkcije
so sestavljene iz mestotvornih funkcij oz. tistih funkcij, zaradi katere
je mesto nastalo (turizem, rudarstvo, industrija …) ter mestoslužnih
funkcij oz. funkcij, katere mestu služijo (komunala, trgovina, šolstvo,
zdravstvo …). |
Varstvene
zahteve
so pravne podlage nosilcev urejanja prostora in predpisujejo pogoje in
omejitve v prostoru. |
Večnamenska pot
je pas širine 3 m, ki je prostorsko ločen od cestne infrastrukture in je
namenjen izključno kolesarskemu prometu ter ostalemu mirujočemu prometu
(pešci). |
Večnamenska steza
je pas širine 2,5 m, ki poteka ob vozišču motornega prometa in je
nivojsko ločen, namenjena je kolesarjem in pešcem. |
Vinotoč
in osmica je zidanica, v kateri je del površin namenjen za dejavnost
točenja vina in postrežbe hrane. |
Zidanica
je pritličen gospodarski objekt (nestanovanjska stavba), namenjen za
pripravo in spravilo (hrambo) pridelka ter orodja. V objektu se lahko
uredijo bivalni prostori, ki so namenjeni uporabi v času kmetijskih
opravil v vinogradu. |
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v
tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka
določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve
objektov. |
(3) Kadar
se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki
so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov,
zaradi spremembe teh aktov spremeni, se uporabljajo v svoji spremenjeni
obliki. |
|
II. STRATEŠKI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
1 Splošne
določbe |
|
5. člen
|
(splošne
določbe) |
Strateški
del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja
občine. Določa usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo,
usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena. Določa območja naselij, vključno z
območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana ter območja
razpršene poselitve. |
|
2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
6. člen
|
(osnovne
ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti
prostorskega razvoja) |
(1) Občina
Krško je z 286,5 km2 in več kot 26.000 prebivalci največja
občina v regiji Posavje. Občina ima 158 naselij. Večina prebivalcev živi
v občinskem središču Krško ter pomembnejših lokalnih središčih, kjer so
razvite urbane funkcije in kjer se zagotavljajo možnosti prostorskega
razvoja. Pretežni del občine predstavlja razpršena poselitev. |
(2) Občina
Krško ima pomembno strateško lego v prostoru, saj se nahaja na stiku
ravninskega sveta Krškega polja in hribovitih Gorjancev ter Posavskega
hribovja. Njena obmejna lega ter dolinski svet ob reki Savi
predstavljata pomembno razvojno os in prometno žilo, ki povezuje vzhodno
in jugovzhodno Slovenijo z ostalimi deli države in s tujino. |
(3) Občina
Krško je tik ob vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T) ter panevropskem
koridorju München – Ljubljana – Zagreb – Beograd. Občina Krško je tudi
ob pomembni regionalni prometni povezavi Celje – Sevnica – Krško – Novo
mesto. Zaradi velike površine in goste poseljenosti ima občina Krško
tudi zelo dobro razvito notranjo prometno infrastrukturo. |
|
7. člen
|
(razvojne
potrebe v občini in razvojne potrebe države in regije) |
(1) Razvojne potrebe države in regije na območju občine Krško so
usmerjene v razvoj energetike, gospodarstva in prometne infrastrukture. |
(2) Težnja
občine je spodbuditi gospodarski razvoj in zadržati obstoječe
prebivalstvo, zlasti na podeželju, oziroma ustvariti pogoje za
gospodarski in kulturni razcvet občine. Prednostno se razvijajo upravne
dejavnosti, centralne dejavnosti ter visoko šolstvo. Zaradi naravnih
kvalitet in reliefnih značilnosti se spodbuja tudi razvoj turizma. |
(3) Na
področju lokalnega infrastrukturnega urejanja so med prioritetnimi
nalogami razširitev Zbirnega centra Spodnji Stari Grad kot regijskega
centra, izgradnja kanalizacijskega omrežja s pripadajočimi čistilnimi
napravami, dogradnja vodovodnega omrežja in obnova cest ter razvoj
širokopasovnih povezav. |
(4) Za
občino je prednostna obnova objektov v mestu, celovito urejanje naselij
na celotnem območju občine Krško ter posodobitev in energetska obnova
izobraževalnih objektov. Obnavljajo se tudi drugi objekti družbenih
dejavnosti ter vzpostavljajo prostorski pogoji za čim večje vključevanje
otrok v vrtce. |
|
8. člen
|
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)
|
(1) Občina
Krško je v območju vpliva mesta Zagreb, zato je v skladu z izhodiščem
Strategije prostorskega razvoja Slovenije na območju občine treba
spodbujati pospešen prostorski razvoj. Z načrtovanjem učinkovitih
mestnih mrež, gospodarskih con, turističnih središč in drugih dejavnosti
se zagotavlja enakovrednost slovenskih območij v primerjavi s
sosednjimi. |
(2) Razvoj
gospodarstva v občini Krško se dopolnjuje z razvojem gospodarskih
dejavnosti v sosednjih občinah. Gre za področja: energetika,
komunalno-prometna infrastruktura, letalski promet (letališče Cerklje ob
Krki) in ostala gospodarska področja. Pri razvoju gospodarstva je treba
težiti k enakomerni porazdelitvi dostopnosti storitev za vse prebivalce
v regiji. |
(3) Razvoj
regijskih funkcij se prioritetno usmerja v somestje Brežice – Krško –
Sevnica s porazdelitvijo in dopolnjevanjem upravnih, zdravstvenih,
izobraževalnih, športnih in turističnih funkcij. |
(4) Razvoj
občine temelji na povezovanju in sodelovanju z okoliškimi občinami, tudi
na področju turizma, saj lahko le celovita ponudba omogoči gostom še več
dodatne turistične ponudbe in tržno zanimive in inovativne integralne
turistične produkte. Turistične produkte je treba promovirati tudi čez
državno mejo Republike Slovenije, predvsem v bližnji Republiki Hrvaški. |
|
9. člen
|
(cilji, ki
izhajajo iz strategije prostorskega razvoja Slovenije) |
(1) Mesto
Krško z Leskovcem pri Krškem kot del somestja: Krško z Leskovcem pri
Krškem se skupaj z Brežicami in Sevnico, s katerima tvori somestje,
razvija kot središče nacionalnega pomena regionalnih območij. Pri
načrtovanju in urejanju širšega mestnega območja se upošteva racionalno
rabo prostora, ranljivost kakovosti okolja, potrebnost obnove stavbne in
naselbinske dediščine, možnosti za umeščanje športno rekreativnih in
drugih zelenih površin, obstoječe omrežje prometnic in možnosti navezave
na javni potniški promet. |
(2) Razvoj
prometne infrastrukture: Usklajen razvoj prometnega omrežja in omrežja
naselij, povezanost in razvoj prometnih vozlišč ter prometno-logističnih
terminalov se razvija predvsem z namenom zagotavljanja prometne
povezanosti občine Krško z drugimi območji, predvsem s somestji Brežice
in Sevnica ter zagotavljanjem skladnejšega razvoja celotnega državnega
ozemlja in z namenom povezovanja s širšim evropskim prostorom. Prometno
omrežje naj se razvija kot celovit prometni sistem, ki povezuje vse
oblike in vrste prometa v skladu s prostorskimi danostmi. Prenavlja in
dograjuje naj se obstoječa prometna infrastruktura (ceste, kolesarski
promet, mirujoč promet), z zagotavljanjem ureditev, ki omogočajo
prometno varnost in pretočnost. |
(3) Spodbujanje javnega potniškega prometa: Med pomembnejše cilje se
uvršča ustavljanje trenda upadanja števila uporabnikov javnega
potniškega prometa in dolgoročno spodbujanje oziroma povečanje števila
uporabnikov le-tega. Zagotavljati je treba ustrezno frekvenco, udobnost,
hitrost in ugodne cene javnega potniškega prometa in ločevati kolesarski
in motorni promet povsod tam, kjer razmere to omogočajo. Povečevati je
treba obseg javnega potniškega prometa in izvajati ukrepe za spodbujanje
pešačenja in kolesarjenja. |
(4) Ohranitev in razvoj energetike: V okviru gradenj nove infrastrukture
in posodabljanja obstoječe, se spodbuja izgradnja tistih energetskih
objektov, s katerimi se omogoča kvalitetna in zanesljiva oskrba
Slovenije z energijo. Zaradi obstoječih in načrtovanih energetskih
objektov državnega pomena, se občina Krško uvršča med energetsko
najpomembnejše občine v Sloveniji in ima zaradi tega specifično vlogo v
slovenskem prostoru. V sklopu obstoječih energetskih dejavnosti se
omogočata nadaljnji razvoj in posodabljanje objektov. Pri umeščanju
novih energetskih objektov v prostor je treba, ob upoštevanju načel
vzdržnega prostorskega razvoja, zagotavljati njihovo optimalno
vključenost v slovensko energetsko omrežje in preprečevati prekomerne
vplive na prostor in okolje. |
(5) Obvezno upoštevanje naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev
in človekove dejavnosti, kot omejitev pri načrtovanju rabe in dejavnosti
v prostoru: Prostorski razvoj na ogroženih območjih je treba načrtovati
v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč, kot so poplave,
zemeljski in snežni plazovi, erozija, požari v naravnem okolju in
potresi. Potencialna tveganja je treba zmanjševati s preventivnim
načrtovanjem, in sicer z razmeščanjem dejavnosti v prostor izven območij
potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v
nevarnih in ogroženih območjih ter z nadzorovanjem aktivnosti, ki lahko
povzročajo naravne in druge nesreče. Na območjih, kjer so urbana naselja
že ogrožena zaradi poplav, plazov ali potresov v območju občine Krško je
treba zagotavljati ustrezne prostorske rešitve za zmanjševanje posledic
morebitnih naravnih nesreč. |
|
10. člen
|
(cilji, ki
izhajajo iz občinskih razvojnih potreb) |
(1) Cilj
je zagotavljati ustrezne prostorske možnosti za razvoj gospodarskih,
izobraževalnih in storitvenih dejavnosti, zlasti z ustreznim
opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo. Cilj je tudi
zagotavljati ustrezno energetsko ter komunalno opremljenost naselij, z
dogradnjo plinovodnega omrežja, prenovo ter novogradnjo kanalizacije s
čistilnimi napravami ter omrežja za oskrbo s pitno vodo. Cilj je
ohranjati poselitev na območju razpršene poselitve in na območju
zidanic, kot tipične pozidave gričevnatega območja z vinogradi. |
(2) Razvoj
poselitve se prednostno usmerja na proste, degradirane in nezadostno
izkoriščene površine znotraj naselij, pri čemer je cilj tudi omogočanje
širitev v mestu Krško z Leskovcem in zlasti v lokalnih središčih. Z
revitalizacijo naselij je treba izboljšati kakovost bivalnih razmer.
Zagotavljati je treba sanacijo razpršene gradnje ali drugače neustrezno
izrabljene površine. Za ohranitev poseljenosti ter kulturne krajine se
poselitev racionalno širi na komunalno že urejena ter prometno dostopna
območja. |
(3) Ohranjanje, povezovanje in razvoj potencialov za razvoj turizma in
rekreacije. Načrtovanje rabe prostora za turistične namene je treba
izvajati v skladu z razvojno paradigmo trajnostnega turizma, neposredno
s preudarnim umeščanjem in graditvijo turističnih objektov in posredno s
skrbjo za ohranitev kulturne dediščine ter naravnih vrednot kot glavnih
virov turističnega gospodarstva. Na področju turizma se v občini Krško
spodbuja medsebojno povezovanje posamičnih obstoječih ali novih
programov. |
(4) Prepoznavnost prostora občina zagotavlja z ohranjanjem območij
naselbinske dediščine, tipoloških značilnosti kulturne krajine ter
naravnega okolja. Razvoj poteka v skladu z ekološko zmogljivostjo okolja
na območju občine. |
(5) Ohranja se pridelovalni potencial tal za kmetijsko rabo in vzdržuje
stanje gozdov, v smislu njihove biotske pestrosti ter vseh ekoloških,
socialnih in proizvodnih funkcij z namenom zagotoviti optimalen delež
samooskrbe s hrano. |
|
11. člen
|
(cilji in
priporočila glede varstva okolja in človekovega zdravja)
|
(1) Izboljšuje in ohranja se okoljski potenciali in naravni viri, z
ohranjanjem kakovosti vodnih virov, zmanjševanjem obremenjevanja okolja
z odpadki, ohranja se krajinsko in biotsko raznovrstnost, zmanjšuje
emisije toplogrednih plinov, zmanjšuje emisije onesnaževal in zmanjšuje
obremenjenosti okolja s hrupom na območju celotne občine Krško (tudi kot
posledica intenzivne kmetijske pridelave – sadovnjaki). |
(2) Na
območjih občine, kjer se pričakujejo prekoračitve mejnih vrednosti
onesnaževal v zraku se izvedejo meritve kvalitete zraka in v primeru
prekoračitve izvedejo ustrezni sanacijski ukrepi. Za dosego cilja
zmanjšanja emisij onesnaževal se nove stavbe načrtuje in gradi kot
energetsko varčne objekte, pri čemer se prilagodi zasnove objektov ter
uporablja ustrezne materiale, ki zagotavljajo primerno energetsko
učinkovitost. |
(3) Glede
na obstoječe in predvidene vire elektromagnetnega sevanja se načrtuje
smotrn razvoj poselitve in dejavnosti v prostor. Ravno tako se za
dopolnjevanje in izboljševanje oskrbe z električno energijo v skladu z
razvojem poselitve, lokalno omrežje postopno ureja podzemno (v kabelski
kanalizaciji). |
(4) Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi
predpisu o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja do 31.
decembra 2016. Za zmanjšanje letne porabe energije za razsvetljavo na 40
kWh na prebivalca se izvedejo naslednji ukrepi: preostale, stare
potratne svetilke, ki niso v skladu z uredbo, zamenjati z novimi LED
svetilkami, na celotnem področju javne razsvetljave vgraditi svetilke,
ki imajo vgrajen sistem zmanjšanja svetlobnega toka in s tem moči v času
zmanjšanega pretoka prometa, ločiti sistem razsvetljave, ki po namenu ne
ustreza javni razsvetljavi (sakralni objekti, športna igrišča, javne
površine), vpeljati sistem nadzora nad porabo električne energije za
potrebe javne razsvetljave. |
(5) Za
ohranjanje celovite prepoznavnosti krajinskega območja Podgorje-Gorjanci
se priporoča zavarovanje z odlokom, s čimer se zagotovi njegovo uspešno
upravljanje. |
(6) Za
območja čezmerne obremenitve okolja se izvajajo sanacijski ukrepi.
Sanacija in čiščenje divjih odlagališč kot tudi širše območje krajine se
izvaja v okviru letnih akcij čiščenja okolja. |
|
3 Zasnova
prostorskega razvoja občine |
|
3.1 Prednostna
območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti |
|
12. člen
|
(splošno)
|
(1) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so na
območju mesta Krško, ki skupaj z Leskovcem pri Krškem tvori zaokroženo
urbanistično celoto ter v ostalih lokalnih središčih Brestanica, Senovo,
Podbočje, Raka in naseljih z elementi lokalnega središča: Dolenja vas
pri Krškem, Drnovo, Gora, Koprivnica, Rožno, Senuše, Spodnji Stari Grad,
Veliki Podlog, Veliki Trn in Zdole. |
(2) Mesto
Krško se skupaj z naseljem Leskovcem pri Krškem razvija kot geografsko,
gospodarsko in kulturno središče občine. |
(3) Poselitev se prednostno usmerja v območja naselij, na proste
nepozidane površine, kjer je že urejena prometna in komunalna
infrastruktura. Predvidene so minimalne širitve mesta Krško, posameznih
lokalnih središč ter posameznih naseljih z elementi lokalnega središča.
Pri širitvah se upoštevajo obstoječe, še nepozidane stavbne površine,
razvojne potrebe lokalnega prebivalstva, poslovni subjekti ter organi na
ravni lokalne skupnosti. |
(4) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so
razvidna iz karte »211. Zasnova prostorskega razvoja občine«. |
|
13. člen
|
(razvoj
gospodarskih dejavnosti) |
Razvoj
gospodarskih dejavnosti občina zagotavlja v sklopu obstoječih območij
proizvodnih dejavnosti mesta Krško, Leskovca pri Krškem ter v sklopu
lokalnih središč Brestanice, Senovega in Velikega Podloga. Razvoj
gospodarskih dejavnosti se prav tako omogoča ob avtocestnih priključkih
Drnovo in Smednik ter ob avtocesti proti Zagrebu (gospodarsko središče
Feniks). V urbanih središčih se obstoječe moteče dejavnosti usmerjajo v
proizvodne cone, ki so načrtovane na obrobju lokalnih središč s prometno
dostopnostjo. V tem smislu se proizvodne dejavnosti na delu nekdanje
celuloze namenijo mestotvornim dejavnostim, s čimer se bo omogočilo
kvalitetnejše bivanje v mestu. |
|
14. člen
|
(razvoj
centralnih dejavnosti) |
(1) Družbene, storitvene in oskrbne dejavnosti se usmerja v občinsko in
lokalna središča ter v naselja z elementi lokalnega središča. Na
področju razvoja uprave, šolstva, kulture in zdravstvenega varstva se
zagotavlja prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj. |
(2) Območja centralnih dejavnosti se ohranjajo na območju razpršene
poselitve na mestu obstoječih objektov, kot so sakralni objekti, lovski
domovi, gasilski in planinski domovi. Prav tako se ohranjajo površine za
razvoj centralnih dejavnosti v naselju Dolenji Leskovec oziroma
Brestanica (kmetijski kompleks severno od gradu Rajhenburg) in površina
v Straži pri Raki ob lokalni cesti Raka-Straža pri Raki. |
|
15. člen
|
(stanovanjska gradnja) |
(1) Površine za stanovanjsko gradnjo se zagotavljajo v mestu Krško, v
lokalnih središčih in naseljih z elementi lokalnega središča. Manjše
zaokrožitve obstoječe pozidave so predvidene tudi v večini ostalih
naselij. |
(2) Na
podeželju se ohranjajo značilni pokrajinski tipi, grajena struktura,
naravne kakovosti, ohranjajo se vinogradniška območja ter ostale
avtohtone oblike poselitve. |
(3) Nova
stavbna zemljišča se na območju občine Krško določajo predvsem za
potrebe stanovanjske gradnje in razvoja turizma. |
|
16. člen
|
(turizem)
|
(1) Ohranja in spodbuja se razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter
turistično rekreacijska infrastruktura v smislu zadovoljevanja različnih
potreb na celotnem območju občine. |
(2) Najpomembnejše lokacije oziroma območja za razvoj turizma so: staro
mestno jedro Krško ter jedra v lokalnih središčih, objekti kulturne
dediščine, naravne vrednote, reka Sava in Krka, vinogradništvo in
vinarstvo ter turizem na kmetijah. |
(3) Občina
spodbuja razvoj turističnih programov, povezanih s cilji varstva
kulture, ki so v naravnem okolju, z objekti kulturne dediščine in
etnološkimi prireditvami. Razvijajo se tudi oblike turizma, ki se
povezujejo z naravnimi danostmi (pohodništvo, izletništvo, kolesarstvo
ter konjeništvo). Ohranjajo in izboljšujejo se zlasti potenciali za
razvoj turistične ponudbe in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjuje
turistično rekreacijska infrastruktura, v smislu kakovosti in
raznovrstnosti ponudbe (razvoj turističnih naselij, razvoj dopolnilnih
kmetijskih dejavnosti povezanih s turizmom). |
|
17. člen
|
(kmetijstvo) |
(1) Ohranja se kmetijska dejavnost z namenom pridelave kakovostne hrane
in lokalne (lastne) oskrbe s hrano ter z namenom optimalnega
izkoriščanja in zagotavljanja kakovostnega življenjskega prostora. |
(2) Spodbuja se izvedba agrarnih operacij na območju celotne občine za
izboljšanje kvalitete in količine pridelave hrane. |
(3) Ohranjajo se delovna mesta v kmetijstvu in na podeželju z
diverzifikacijo nekmetijskih dejavnosti, z višanjem dodane vrednosti in
produktivnosti v kmetijski pridelavi ter povrnitvi in okrepitvi
konkurenčnosti podeželskim območjem. |
(4) Spodbuja se sonaravni način kmetovanja, ki dolgoročno zagotavlja
ohranjanje kakovostnega okolja. Kmetijske panoge in dopolnilne
dejavnosti se razvijajo glede na naravne danosti prostora. |
|
3.2 Temeljne
smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji
|
|
18. člen
|
(temeljne
smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
|
(1) Občina
je prometno zelo dobro povezana v smeri vzhod - zahod ter v smeri sever
- jug. Glavni prometni povezovalni osi v občini predstavljata: |
– avtocesta Ljubljana – Obrežje, ki kot del avtocestnega križa, poteka
skozi južni del občine in |
– glavna
cesta v smeri Drnovo – Celje, ki poteka po dolini reke Save. |
(2) Druge
za občino pomembne ceste potekajo v smereh proti Brežicam, Podsredi,
proti Bizeljskemu preko Zdol, proti Sevnici preko Rake, proti Novemu
mestu preko Kostanjevice na Krki, iz Smednika do Kostanjevice na Krki
ter od Križaja skozi Podbočje proti Republiki Hrvaški. |
(3) Pomembno vlogo v prometnem omrežju predstavlja glavna železniška
proga Zidani Most – Dobova, ki povezuje občino Krško s celotno Slovenijo
ter širše. |
(4) Skozi
občino poteka daljinska kolesarska povezava: Novo mesto – Otočec –
Kostanjevica – Čatež ter glavne kolesarske povezave: Sevnica –
Brestanica, Brestanica – Krško – Brežice in Brestanica – Podsreda –
Bistrica ob Sotli. |
(5) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so
razvidne iz karte »211. Zasnova prostorskega razvoja občine«. |
|
3.3 Druga
za občino pomembna območja |
19. člen
|
(druga za
občino pomembna območja) |
(1) Za
občino so pomembna območja prepoznavnih in naravnih kvalitet prostora,
površinske vode, območja mineralnih surovin in zbirni center za odpadke. |
(2) Druga
za občino pomembna območja so razvidna iz karte »211. Zasnova
prostorskega razvoja občine«. |
|
3.4 Omrežje
naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij |
|
20. člen
|
(omrežje
naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
(1) Omrežje naselij v občini Krško sestavlja 158 naselij po RPE. V
skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije se naselja v Občini
Krško glede na vlogo in funkcijo delijo na: |
– središče
nacionalnega pomena, ki ga tvori somestje Brežice–Krško–Sevnica: mesto
Krško (7016 prebivalcev), |
– lokalna
središča: Leskovec pri Krškem (1011 prebivalcev), Brestanica (1019
prebivalcev), Senovo (2453 prebivalcev), Podbočje (337 prebivalcev), in
Raka (294 prebivalcev), |
– naselja
z elementi lokalnega središča: Dolenja vas pri Krškem, Drnovo, Gora,
Koprivnica, Rožno, Senuše, Spodnji Stari Grad, Veliki Podlog, Veliki Trn
in Zdole, |
– ostala
naselja: Anovec, Anže, Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro pod Velikim
Trnom, Ardro pri Raki, Armeško, Brege, Brezje pri Dovškem, Brezje pri
Raki, Brezje pri Senušah, Brezje v Podbočju, Brezovica v Podbočju,
Brezovska Gora, Brlog, Brod v Podbočju, Bučerca, Celine, Cesta, Cirje,
Čretež pri Krškem, Črešnjice nad Pijavškim, Dalce, Dedni Vrh, Dobrava ob
Krki, Dobrava pod Rako, Dobrova, Dol, Dolenja Lepa vas, Dolenja vas pri
Raki, Dolenji Leskovec, Dolga Raka, Dovško, Drenovec pri Leskovcu,
Dunaj, Frluga, Gmajna, Golek, Goli Vrh, Gorenja Lepa vas, Gorenja vas
pri Leskovcu, Gorenje Dole, Gorenji Leskovec, Gorica pri Raztezu,
Gorica, Gornje Pijavško, Gradec, Gradišče pri Raki, Gradnje, Gržeča vas,
Gunte, Hrastek, Ivandol, Jelenik, Jelše, Jelševec, Kalce, Kalce-Naklo,
Kališovec, Kerinov Grm, Kobile, Koritnica, Kostanjek, Kočno, Kremen,
Kržišče, Libelj, Libna, Loke, Lokve, Lomno, Mali Kamen, Mali Koren, Mali
Podlog, Mali Trn, Malo Mraševo, Mikote, Mladje, Mrtvice, Mrčna sela,
Nemška Gora, Nemška vas, Nova Gora, Osredek pri Trški Gori, Pesje,
Pijana Gora, Planina pri Raki, Planina v Podbočju, Pleterje, Podlipa,
Podulce, Površje, Premagovce, Presladol, Pristava ob Krki, Pristava pod
Rako, Pristava pri Leskovcu, Prušnja vas, Ravne pri Zdolah, Ravni,
Ravno, Raztez, Reštanj, Sela pri Raki, Selce pri Leskovcu, Selo,
Senožete, Slivje, Smednik, Smečice, Spodnja Libna, Spodnje Dule, Spodnje
Pijavško, Srednje Arto, Srednje Pijavško, Sremič, Stari Grad v Podbočju,
Stari Grad, Stolovnik, Stranje, Straža pri Krškem, Straža pri Raki,
Strmo Rebro, Šedem, Šutna, Trška Gora, Velika vas pri Krškem, Veliki
Dol, Veliki Kamen, Veliki Koren, Veliko Mraševo, Veniše, Videm, Vihre,
Volovnik, Vrbina, Vrh pri Površju, Vrhulje, Zabukovje pri Raki, Zaloke,
Žabjek v Podbočju, Žadovinek, Ženje. |
(2) Omrežje naselij z vlogo in funkcijo je razvidno iz karte »211.
Zasnova prostorskega razvoja občine«. |
|
21. člen
|
(cilji in
zasnova) |
(1) Cilj
je, da se občinsko središče (mesto Krško skupaj z lokalnim središčem
Leskovec pri Krškem) razvija kot središče nacionalnega pomena v somestju
z Brežicami in Sevnico oziroma kot središče nacionalnega pomena
regionalnih območij. Občina bo spodbujala policentrični razvoj
poselitve. |
(2) V
lokalnih središčih Brestanica, Senovo, Podbočje in Raka se spodbuja
razvoj naslednjih dejavnosti: dejavnost javne uprave (gasilski dom,
sedeži krajevnih skupnosti), poslovne dejavnosti (pošta, banka),
trgovina z osnovno oskrbo, vzgojno varstvene in izobraževalne dejavnosti
(osnovna šola, vrtec), kulturne dejavnosti (kulturni dom), dejavnost
zdravstva (zdravstveni domovi), proizvodne dejavnosti (industrija in
obrt), športno rekreacijske dejavnosti (športna igrišča in športne
dvorane), turistične dejavnosti, pokopališke in verske dejavnosti ter
kmetijske dejavnosti. Dodatno se v občinskem središču Krško z Leskovcem
pri Krškem razvijajo tudi naslednje dejavnosti oziroma zagotavljajo
naslednje funkcije: sodstvo in tožilstvo, davčna uprava, policija,
upravna enota, sedež občine, srednje in visoko šolstvo, socialno varstvo
(center za socialno delo, dom starejših občanov, varovana stanovanja),
hotelirstvo, dejavnost zdravstva - specialistične zdravstvene ambulante,
trgovski centri, muzeji, športni stadion ipd. |
(3) Naselja z elementi lokalnega središča - sedeži krajevnih skupnosti
imajo pomembnejšo funkcijo od ostalih naselij. Razvijajo se tako, da
zagotavljajo prebivalcem naselja in njegovega zaledja vsakodnevno
oskrbo, informiranje in druženje. V naseljih je treba zagotoviti vsaj
nekaj izmed navedenih funkcij: dejavnost javne uprave (sedež krajevne
skupnosti, gasilski dom), izobraževalno dejavnost (osnovno
izobraževanje), vzgojnovarstveno dejavnost, kulturna dejavnost, trgovina
z osnovno oskrbo, športnorekreacijsko dejavnost, turistične dejavnosti,
verska dejavnost, pokopališče, kmetijske dejavnosti. |
(4) V
ostalih naseljih v občini se ohranja prebivalstvo in omogoča razvoj
obstoječih, predvsem kmetijskih in nemotečih dopolnilnih dejavnosti.
Širitve za gradnjo niso predvidene. Ta naselja se razvijajo v okviru
prostorskih možnosti, predvsem v smeri prepletanja in povezovanja
kmetijstva ter trajnostnega turističnega razvoja, na podlagi razvojnih
potreb. |
|
3.5 Urbana
središča, za katera se izdela urbanistični načrt |
|
22. člen
|
(urbana
središča, za katera se izdela urbanistični načrt) |
(1) Skupni
urbanistični načrt se izdela za mesto Krško in lokalno središče Leskovec
pri Krškem ter za ostala lokalna središča Brestanica, Senovo, Raka in
Podbočje. |
(2) Središče nacionalnega pomena ter ostala lokalna središča, za katera
se izdela urbanistični načrt, so razvidna iz karte »211. Zasnova
prostorskega razvoja občine«. |
|
4 Okvirna
območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi
prostorsko povezana, usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
ter okvirna območja razpršene poselitve |
|
23. člen
|
(splošno)
|
(1) Razvoj
poselitve je skladen z omrežjem naselij, njihovo vlogo in pomenom ter
funkcijami, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe
pozidane in nepozidane strukture naselja, varovanja naravnih dobrin,
drugih omejitev (geološke razmere, naravne danosti). |
(2) Pri
načrtovanju širitve poselitvenih območij, kakor tudi manjših
zaokrožitvah izven poselitvenih območij, se zagotavlja varstvo naravnih
vrednot in ohranja biotsko raznovrstnost, zlasti na posebnih in
potencialnih posebnih varstvenih območjih, območjih ohranjanja
habitatnih tipov in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. V
območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko
povezanost njihovih populacij (ekološko pomembna območja), se novo
poselitev prostorsko strukturira tako, da se omogoči neovirane prehode. |
(3) Cilj
je zagotavljanje razvoja in prenove naselij z omogočanjem kvalitetnih
bivalnih razmer in razvojem kmetijskih ter dopolnilnih dejavnosti. |
(4) Razvoj
naselij temelji na: |
– zapolnitvi obstoječih površin; |
– sanaciji
in prenovi obstoječega stavbnega fonda; |
– zaokrožitvi obstoječe pozidave, kot manjši širitvi naselja na območja,
ki so že infrastrukturno urejena; |
– širitvi
naselij na območjih, ki mejijo na obstoječa naselja in v katerih je
potrebna kompleksna infrastrukturna ureditev. |
|
4.1 Okvirna
območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi
prostorsko povezana |
|
24. člen
|
(določitev
naselij) |
(1) Okvirna območja naselij v občini Krško so: Anovec - dve območji
naselij (ANO 1, ANO 2), Anže - tri območja naselja (ANŽ 1, ANŽ 2, ANŽ 3)
, Ardro pri Raki - eno območje naselja (APR), Armeško - dve območji
naselij (ARM 1, ARM 2), Brege - eno območje naselja (BRG), Brestanica -
eno območje naselja (BRE), Brezje pri Raki - eno območje naselja (BZR),
Brezje pri Senušah - eno območje naselja (BPS), Brezje v Podbočju - eno
območje naselja (BVP), Brezovica v Podbočju - eno območje naselja (BRP),
Brezovska Gora - eno območje naselja (BZG 1), Brlog - eno območje
naselja (BRL), Brod v Podbočju - eno območje naselja (BRO), Bučerca -
dve območji naselij (BUČ 1, BUČ 2), Celine - eno območje naselja (CEL),
Cesta - eno območje naselja (CES), Črešnjice nad Pijavškim - eno območje
naselja (ČNP), Dobrava ob Krki - eno območje naselja (DOK), Dobrava pod
Rako, - eno območje naselja (DPR), Dobrova, - tri območja naselja (DOB
1, DOB 2, DOB 3), Dolenja Lepa vas - eno območje naselja (DLV), Dolenja
vas pri Krškem - eno območje naselja (DOL), Dolenja vas pri Raki- eno
območje naselja (DVR), Dolga Raka - eno območje naselja (DOR), Dolenji
Leskovec - tri območja naselja (DLE 1, DLE 2, DLE 3), Dovško - eno
območje naselja (DOV), Drenovec pri Leskovcu - eno območje naselja
(DPL), Drnovo - dve območji naselij (DRN 1, DRN 2), Gmajna - tri območja
naselja (GMA 1, GMA 2, GMA 3), Golek - eno območje naselja (GOL), Gora -
eno območje naselja (GOR), Gorenja Lepa vas - eno območje naselja (GLV),
Gorenja vas pri Leskovcu - eno območje naselja (GOV), Gornje Pijavško -
eno območje naselja (GPI), Gorenji Leskovec - eno območje naselja (GLE),
Gorica - eno območje naselja (GCA), Gorica pri Raztezu - eno območje
naselja (GPR), Gradec - eno območje naselja (GAD), Gradnje - eno območje
naselja (GRA), Gržeča vas - eno območje naselja (GRŽ), Gunte - eno
območje naselja (GUN), Hrastek - eno območje naselja (HRA), Jelše - eno
območje naselja (JEL), Kalce-Naklo - eno območje naselja (KAN), Kerinov
Grm - eno območje naselja (KEG), Kobile - eno območje naselja (KOB),
Koprivnica - dve območji naselij (KOP 1, KOP 2), Kostanjek - eno območje
naselja (KOS), Kremen - eno območje naselja (KRE), Krško - eno območje
naselja (KRŠ), Kržišče - eno območje naselja (KRŽ), Leskovec pri Krškem
- eno območje naselja (LES), Lokve - eno območje naselja (LOK), Lomno -
eno območje naselja (LOM), Mali Kamen - tri območja naselja (MAK 1, MAK
2, MAK 3), Mali Koren - dve območji naselij (MKO 1, MKO 2), Mali Podlog
- eno območje naselja (MAP), Mali Trn - eno območje naselja (MAT), Malo
Mraševo - eno območje naselja (MAM), Mikote - eno območje naselja (MIK),
Mladje - eno območje naselja (MLA), Mrtvice - eno območje naselja (MRT),
Nemška vas - eno območje naselja (NEM), Osredek pri Trški Gori - eno
območje naselja (OSR 1), Pesje - eno območje naselja (PES), Planina pri
Raki - eno območje naselja (PPR), Planina v Podbočju - eno območje
naselja (PVP), Pleterje - dve območji naselja (PLE 1, PLE 2), Podbočje -
eno območje naselja (POD), Podlipa - eno območje naselja (PLI), Podulce
- eno območje naselja (PDC), Površje - dve območji naselij (POV 1, POV
2), Pristava ob Krki (POK), Pristava pri Leskovcu - eno območje naselja
(PPL), Prušnja vas - eno območje naselja (PRU), Raka - eno območje
naselja (RAK), Ravne pri Zdolah- eno območje naselja (RPZ), Ravni - eno
območje naselja (RAI) Ravno- dve območji naselij (RAV 1, RAV 2), Raztez
- dve območji naselij (RAZ 1, RAZ 2), Reštanj - tri območja naselja (REŠ
1, REŠ 2, REŠ 3), Rožno - dve območji naselij (ROŽ1, ROŽ 2), Sela pri
Raki - dve območji naselij (SPR 1, SPR 2), Selce pri Leskovcu - eno
območje naselja (SPL), Selo - eno območje naselja (SEL), Senovo - eno
območje naselja SEN), Senuše - eno območje naselja (SNŠ 1), Smečice -
eno območje naselja (SMČ), Smednik - eno območje naselja (SME), Spodnje
Dule - eno območje naselja (SPD), Spodnje Pijavško - eno območje naselja
(SPP), Spodnji Stari Grad - eno območje naselja (SSG), Spodnja Libna -
dve območji naselij (SLI 1, SLI 2), Srednje Arto - eno območje naselja
(SRA), Srednje Pijavško - eno območje naselja (SRP), Sremič - eno
območje naselja (SRE), Stari Grad - dve območji naselij (STG 1, STG 2),
Stolovnik - štiri območja naselja (STO 1, STO 2, STO 3, STO 4), Stranje
- dve območji naselij (STR 1, STR 2), Straža pri Krškem - eno območje
naselja (STK), Straža pri Raki - tri območja naselja (STŽ 1, STŽ 2, STŽ
3), Šedem - eno območje naselja (ŠED), Šutna - eno območje naselja
(ŠUT), Trška Gora - eno območje naselja (TRG), Velika vas pri Krškem -
dve območji naselij (VEV 1, VEV 2), Veliki Dol - dve območji naselij
(VED 1, VED 2), Veliki Kamen - dve območji naselij (VEK 1, VEK 2),
Veliki Koren - eno območje naselja (VKO) , Veliki Podlog - eno območje
naselja (VEP), Veliki Trn - dve območji naselij (VET 1, VET 2), Veliko
Mraševo - eno območje naselja (VEM), Veniše - dve območji naselij (VEN
1, VEN 2), Videm - eno območje naselja VID), Vihre - dve območji naselij
(VIH 1, VIH 2), Vrhulje - eno območje naselja (VRH), Zabukovje pri Raki
- dve območji naselij (ZAB 1, ZAB 2), Zdole - dve območji naselij (ZDO
1, ZDO 2), Žabjek v Podbočju - eno območje naselja (ŽAB), Žadovinek -
eno območje naselja (ŽAD), Ženje - eno območje naselja (ŽEN). |
(2) Sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot posebna zaključena
območja poselitve so opredeljena na območju naslednjih naselij: Senuše
(SNŠ 2 - Križe), Loke (LKE - Tršlavec), Osredek pri Trški gori (OSR 2),
Brezovska Gora (BZG 2) in Mali Kamen (MAK 4). |
(3) Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so
z njimi prostorsko povezana so razvidna iz karte »213. Okvirna območja
naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko
povezana in okvirna območja razpršene poselitve«. |
|
25. člen
|
(usmeritve
za notranji razvoj naselij) |
(1) Naselja se prednostno razvijajo navznoter tako, da se za pozidavo
izkoristijo nezadostno izkoriščene proste površine za gradnjo, na
območja notranjega razvoja, ki so namenjena zgoščevanju pozidave in
dopolnitev ter zajemajo: |
– nepozidana območja stavbnih zemljišč, ki so že opremljena na podlagi
veljavnih prostorskih aktov in aktov v pripravi/sprejemanju ali pa so za
njih izdelane detajlnejše strokovne podlage, |
– redko
pozidana območja, kjer je možna večja izkoriščenost površine
poselitvenega tkiva, |
– degradirana območja. |
(2) Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo
ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč oblikovne značilnosti
avtohtone arhitekture. Notranji razvoj se izvaja na podlagi veljavnih
izvedbenih aktov, načrtovanih novih aktov ali prostorskih izvedbenih
pogojev. |
(3) Notranji razvoj z večjim potencialom je možen na prostih nezazidanih
površinah v naseljih: Anovec, Brege, Brestanica, Brezje pri Senušah,
Brod v Podbočju, Bučerca, Dolenja vas pri Krškem, Dolenji Leskovec,
Drnovo, Gmajna, Golek, Gora, Gorenji Leskovec, Gorica, Gornje Pijavško,
Gržeča vas, Jelše, Koprivnica, Kostanjek, Kremen, Krško, Leskovec pri
Krškem, Mali Podlog, Malo Mraševo, Mikote, Mrtvice, Pesje, Planina pri
Raki, Podbočje, Površje, Prušnja vas, Raka, Ravno, Rožno, Selce pri
Leskovcu, Selo, Senovo, Senuše, Smednik, Spodnji Stari Grad, Sremič,
Stari Grad, Straža pri Raki, Šedem, Velika vas pri Krškem, Veliki Kamen,
Veliki Podlog, Veliki Trn, Veliko Mraševo, Vihre, Zdole in Žadovinek.
Manjše proste površine za notranji razvoj so tudi v nekaterih drugih
naseljih, vendar zaradi razdrobljenosti površin ne predstavljajo večjega
potenciala za razvoj. |
(4) V
središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne,
družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi
odprtimi površinami. |
(5) Pri
načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se
izboljša raven opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobrim, kot so
prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji
prostori naselij za druženje in počitek itd., zato se jih v čim večji
meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost teh
površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede na njihove
vloge, uporabnosti in pomen za prepoznavno podobo naselja. |
(6) Vodni
in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine
biotske raznovrstnosti se vključujejo v zeleni sistem naselij, kot
integralni del podobe naselja. |
(7) Prenove in novogradnje znotraj območij podeželskih naselij se na
območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in
arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke
poenotenosti. V območjih naselij se razpoložljiva stavbna zemljišča
prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmetijskih in polkmetijskih
gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti vključno s turistično
ponudbo. |
(8) Kjer
zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter
morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim
kmetijam v naselju, se določijo zemljišča za selitev kmetij na obrobje
območja naselja ali selitev iz naselbinskega jedra na lokacije, ki bodo
omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije. Prvotno
območje kmetije pa se nameni za notranji razvoj naselja. |
(9) Na
poplavnih območjih naselij, je notranji razvoj naselja omejen, saj
gradnje novih objektov do izgradnje ustreznih protipoplavnih ukrepov
niso dopustne. |
(10) Naselja z notranjim razvojem so razvidna iz karte »214/1. Usmeritve
za razvoj poselitve in celovito prenovo«. |
|
26. člen
|
(usmeritve
za prenovo naselij) |
(1) Predvidene so prenove: |
– naselij,
ki so vrednotena kot naselbinska dediščina, zavarovano mestno jedro, |
– območij
objektov, ki so zavarovani kot stavbna kulturna dediščina, |
– tipološko kakovostnih območij naselij ali njihovih posameznih delov,
kot so trgi in vaška naselja, |
– degradiranih območij naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja
in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. |
(2) Ne
glede na način varovanja naselja velja usmeritev, da se s prenovo varuje
predvsem identiteta posameznih naselij. To pomeni, da se poleg prenove
posameznih (delov) naselij ali prenove posameznih objektov, omejuje vnos
arhitekturnih elementov, ki niso skladni z avtohtonim oblikovanjem. |
(3) Robovi
naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi
vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki
so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z
novogradnjami praviloma ne posega. |
(4) Celovita prenova oziroma revitalizacija je predvidena v starem
mestnem jedru Krško, v povezavi s starim mestnim delom Vidma, s čimer se
bodo izboljšale predvsem funkcionalne, tehnične in prostorsko
oblikovalske razmere. |
(5) Stanovanjski del območja naselja Vrbina se prenovi za potrebe
dejavnosti v sklopu Poslovne cone Vrbina. |
(6) Delna
prenova naselij na območjih, ki so vrednotena kot naselbinska dediščina
ali zavarovano mestno jedro, je predvidena na območju naselja Leskovec
pri Krškem, Brestanica, Raka ter Podbočje in se izvaja pod pogoji iz
veljavnih prostorskih izvedbenih aktov. Predvidena je tudi delna prenova
naselja Veliki Trn. |
(7) Prenove objektov, ki so zavarovani kot stavbna kulturna dediščina so
predvidene na območju gradu Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem, na
območju spodnje grajske pristave nad Leskovcem pri Krškem, gradu
Rajhenburg, na območju gradu Raka in na območju osnovne šole v Gorenjem
Leskovcu. |
(8) Prenove tipološko kakovostnih območij naselij ali njihovih
posameznih delov, kot so trgi in vaška naselja so na območju starega
mestnega jedra Videm, v Koprivnici in v Dolenji vasi. |
(9) Degradirana območja naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja
in bolje izkoristijo neizkoriščene površine so na območju Stare Kolonije
in nekdanje separacije na Senovem, na območju bazena znotraj kompleksa
Vipap, v zaselku Ponikve (naselje Bučerca) ter na območju stanovanjske
pozidave ob krožišču na Vidmu. |
(10) Naselja pri katerih je predvidena prenova so razvidna iz karte
»214/1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo«. |
|
27. člen
|
(usmeritve
za širitev naselij) |
(1) S
širitvijo naselij se v občini zagotavlja pogoje za razvoj vzgojno
izobraževalnih, športno rekreacijskih in gospodarskih dejavnosti. Prav
tako se načrtujejo tudi manjše širitve v smislu zaokrožitev in
zapolnitev, pri čemer gre tudi za vključitev objektov v območja naselij. |
(2) Površini za širitev sta načrtovani v občinskem središču Krško z
Leskovcem pri Krškem za potrebe gradnje prometne infrastrukture in
razvoja centralnih dejavnosti. V naseljih z elementi lokalnega središča
Spodnji Stari Grad je načrtovana širitev površin za oddih, rekreacijo in
šport ter v naselju Veliki Podlog, širitev območja centralnih dejavnosti
za potrebe prestavitve podružnice osnovne šole. |
(3) Na
robovih naselij se načrtuje zaokrožitev površin za prestavitev kmetij,
skupaj s stanovanjskimi objekti, v primerih, ko v naselbinskih jedrih ni
prostora za njihov razvoj. |
(4) V
manjšem obsegu se z zaokrožitvami in zapolnitvami obstoječih površin
širijo tudi območja drugih naselij v občini. |
(5) Naselja predvidena za širitev so razvidna iz karte »214/1. Usmeritve
za razvoj poselitve in celovito prenovo«. |
|
28. člen
|
(romska
naselja) |
V občini
Krško je romsko naselje Kerinov Grm v katerem se načrtuje prometna in
komunalna opremljenost naselja ter povečanje stopnje oskrbnih in
izobraževalnih dejavnosti. |
Romi
bivajo tudi na Drnovem, kjer se omogoča prenova objektov ter zagotavlja
komunalna oprema za izboljšanje bivalnih razmer Romov. |
|
4.2 Usmeritve
za razvoj dejavnosti po naseljih |
|
29. člen
|
(splošno)
|
(1) V
naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega prepletanje
funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih
voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako,
da so med seboj združljive in ne motijo druga druge. |
(2) Razvoj
dejavnosti po naseljih je razviden na karti »214/1. Usmeritve za razvoj
poselitve in celovito prenovo«. |
|
30. člen
|
(bivanje
in spremljajoče dejavnosti) |
(1) Za
potrebe stanovanj in z njimi združljive dejavnosti je cilj omogočiti
zadostno število stanovanjskih površin za prebivalce, predvsem za namen
individualne gradnje, omogočiti zadostno število stanovanjskih površin v
vseh naselij na območju Občine Krško, zagotoviti ustrezno komunalno
opremljene površine za stanovanjsko gradnjo, ohranitev in prenova
stanovanj v mestnih jedrih, zagotoviti stanovanja za starejše občane,
zagotoviti mrežo infrastrukture družbenih dejavnosti glede na
stanovanjsko gradnjo, zagotoviti kvaliteto bivanja – zelene površine,
urbano opremo, površine za druženja itd. |
(2) Bivanje in umestitev nemotečih spremljajočih dejavnosti se načrtuje
znotraj območij stanovanj, ki so na obrobju Krškega z Leskovcem, v
lokalnih središčih in v vseh ostalih naseljih. Na območju lokalnih
središč so določene posebne površine za bivanje brez spremljajočih
dejavnosti. Bivanje je dopustno tudi na območju centralnih dejavnosti. |
(3) Na
območju Krškega z Leskovcem pri Krškem ter ostalih lokalnih središčih
ter naseljih z elementi lokalnega središča se zagotavljajo stanovanjske
površine za različne oblike bivanja: večstanovanjski bloki, vila bloki,
vrstne hiše, atrijske hiše, prostostoječe hiše, itd. |
(4) V
območja ostalih naselij se umešča predvsem osnovne in dopolnilne
dejavnosti vezane na kmetijstvo ter bivanje. V naseljih je pogojno
dopusten razvoj mirnih obrtnih, storitvenih in turističnih dejavnosti
predvsem vezanih na celovito ponudbo vaškega naselja in okolice.
Dejavnosti se prvenstveno umeščajo v jedra naselij. V naseljih se
urejajo javne površine za druženje in površine namenjene rekreaciji in
športu. |
(5) Kot
posebna oblika stanovanjske gradnje se v mestu Krško načrtuje širitev
obstoječega doma za starejše občane oziroma gradnja gerontološkega
centra, ki bo izvajal celovito oskrbo starejše populacije v okviru
institucionalnega varstva in bo nosilec razvoja storitev za starejše
ljudi na širšem območju. V vseh lokalnih središčih se omogoča tudi
gradnja oskrbovanih stanovanj. |
|
31. člen
|
(oskrbne,
storitvene in družbene dejavnosti) |
(1) Cilji
na področju oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti je zagotoviti
razvoj v šolstvu, zdravstvu, kulturi ter razvoj obrtnih in trgovskih
dejavnosti. Načrtuje se izboljšanje osnovnih pogojev v vrtcih in
šolstvu, na področju športa in dela z mladimi, večje možnosti
izobraževanja, urejanje objektov kulturne infrastrukture ter
zagotavljanje večje dostopnosti in višje kvalitete socialnega varstva in
zdravstvenih dejavnosti. |
(2) Na
področju nakupovalnih središč je cilj zagotovitev pestrosti in kvalitete
ponudbe različnih proizvodov ter koncentracija nakupovalnih središč in
načrten razvoj večjih središč. |
(3) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se umeščajo na območju
Krškega z Leskovcem pri Krškem, v vsa lokalna središča ter v naselja z
elementi lokalnega središča. |
(4) Univerzitetne programe se umešča v staro mestno jedro Krško, kjer že
imata sedež Fakulteta za logistiko in Fakulteta za energetiko.
Dejavnosti povezane z raziskovalnim in izobraževalnim delom na
fakultetah (npr. laboratoriji) je dopustno umeščati tudi v ostala
območja centralnih dejavnosti na območju mesta Krško. |
(5) Predšolsko vzgojo se zagotavlja v kvalitetno zgrajenih vrtcih. V ta
namen so načrtovane širitve vrtcev v Brestanici, na Senovem, v Leskovcu
pri Krškem, v Podbočju ter v Velikem Podlogu. Za potrebe romskih otrok
se v naselju Kerinov Grm načrtuje izgradnja večnamenskega objekta,
znotraj katerega se uredi tudi pripravljalni vrtec. V območjih večjih
stanovanjskih sosesk se načrtuje površine za potrebe vrtcev in zunanjih
površin. |
(6) Na
območju občine Krško se nahaja šolski center Krško-Sevnica, v katerem se
izvajajo: srednje splošno, srednje strokovno, srednje in nižje poklicno
izobraževanje in poklicno tehnično izobraževanje. Širitve za potrebe
srednješolskega izobraževanja v občini niso predvidene. |
(7) V
mestu Krško, vseh lokalnih središčih ter nekaterih naseljih z elementi
lokalnega središča se nahajajo osnovne šole, v Krškem pa tudi glasbena
šola. Zaradi prostorske stiske v obstoječi stavbi je načrtovana gradnja
nove šole v Velikem Podlogu (štiriletni program). Načrtovane so
energetske sanacije šol in ureditev objektov v skladu z veljavnimi
standardi. |
(8) Zdravstveno oskrbo občanov se zagotavlja v zdravstvenem domu Krško
in enoti Senovo ter Raka. V primeru potrebe po širitvi ali prenovi se te
načrtuje v okviru obstoječih lokacij. |
(9) V
Kulturnem domu Krško in na prireditvenem prostoru pred njim, ki je
osrednji centralni trg, se izvajajo kulturne dejavnosti. Kulturne
dejavnosti se odvijajo tudi v prenovljenem Valvazorjevem kompleksu,
Valvazorjevi knjižnici, gasilskih domovih, v kulturnih in večnamenskih
domovih ter v prostorih društev. |
(10) Obnovljen je večnamenski dom na Velikem Trnu – imenovan »Naša hiša
470«, načrtuje se gradnja novega večnamenskega doma v Leskovcu pri
Krškem. Izvedena je prenova gradu Rajhenburg v Brestanici ter načrtovana
gradnja nove knjižnice v starem mestnem jedru Krško. |
(11) Verski obredi se opravljajo v obstoječih objektih. Za potrebe
opravljanja verske dejavnosti so površine za gradnjo, širitev ali
prenovo zagotovljene znotraj naselij. |
(12) Razvoj upravnih dejavnosti se usmerja v mesto Krško in ostala
lokalna središča. Za potrebe delovanja državne in lokalne uprave so
zagotovljene površine v starem mestnem jedru mesta Krško. V tem delu je
načrtovano upravno središče regije Posavja. |
(13) Nakupovalna središča se umeščajo na obrobje naselij Krško z
Leskovcem, Brestanica in Senovo, ob pogoju, da je zagotovljena dobra
prometna povezanost ter da se dopolnjujejo funkcije naselja in ne
ogrožajo vitalnosti mestnega središča. |
|
32. člen
|
(industrijske dejavnosti) |
(1) Cilj
na področju industrijskih dejavnosti je spodbujanje prenove na opuščenih
in neracionalno izkoriščenih industrijskih površinah, ustvarjanje novih
visokotehnoloških oblik v industrijskih dejavnostih ter zmanjšanje
negativnih medsebojnih vplivov nekompatibilnih rab v območjih za
industrijo in storitve. |
(2) Industrijske dejavnosti se razvijajo v obstoječih območjih
proizvodnih dejavnosti, ki so večinoma na robu naselij. Območje tovarne
Vipap se delno prenovi, tako da se zmanjša območje za industrijsko
dejavnost. Vzhodno od območja Vipap je ob Potočnici umeščen kompleks
Krka Krško. Za gospodarstvo občine je pomemben razvoj industrijskih
dejavnosti: kompleks Vipap v Krškem, kompleks Krka Krško, območje
vzhodno od Potočnice, Metalna Senovo, Duropack-Tespack v Brestanici in
kompleks Šumi v Krškem. Industrijske dejavnosti se razvijajo tudi na
območju obstoječih površin za industrijo v naseljih Velika vas (Poslovna
cona Drnovo-zahod), Drnovo (asfaltna baza), Veliki Podlog, Gmajna
(predelava kremenovega peska) in v Malem Korenu (sanacija peskokopa
Ravno). |
|
33. člen
|
(obrtne,
skladiščne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti)
|
(1) Cilji
na področju obrtnih, skladiščnih, trgovskih, poslovnih in proizvodnih
dejavnosti so zagotavljanje ustreznih površin za razvoj funkcionalno in
tehnološko različno infrastrukturno opremljenih površin za proizvodnjo,
storitve in drugih oblik podjetništva, komunalno opremljanje obstoječih
območij in ustvarjanje pogojev za razvoj obrtnih, skladiščnih,
trgovskih, poslovnih in proizvodnih dejavnosti ter enakomerna
porazdelitev in izboljšanje dostopnosti do obrtnih, skladiščnih,
trgovskih, poslovnih in proizvodnih dejavnosti za vse prebivalce občine
Krško. |
(2) Obrtne, skladiščne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti se
razvijajo v obstoječih gospodarskih conah: Gospodarsko središče Feniks,
Poslovna cona Vrbina, ki je na območju naselij Krško, Spodnji Stari
Grad, Spodnja Libna ter Vrbina, Poslovna cona Drnovo-zahod, Poslovna
cona Drnovo-vzhod, Industrijska cona Žadovinek, gospodarska cona na
območju delavskega naselja NEK v Krškem, gospodarske cone Smednik, ki so
na območju naselij Ravno in Smednik, Obrtna cona Sejmišče v Brestanici,
območje severno od Termoelektrarne Brestanica, območja vhoda v rudnik
Senovo ter manjše gospodarske cone na območju naselij Krško, Senovo in
Raka. |
(3) Trgovske in poslovne dejavnosti je dopustno umeščati tudi na območja
stanovanj ter centralnih dejavnosti. |
|
34. člen
|
(dejavnosti vezane na kmetijstvo) |
(1) Cilj
je, da se ohranjajo obstoječa delovna mesta v primarni kmetijski
pridelavi in povečuje število delovnih mest z raznovrstnimi dejavnostmi
na podeželju. Omogoča se možnost razvoja obstoječim kmetijam in
dejavnostim kmetijske proizvodnje v okviru razvoja naselij. |
(2) Kmetijska proizvodnja in z njo povezane kmetijske dejavnosti se
razvijajo na območju celotne občine, glede na naravne in ekološke
danosti, z upoštevanjem okoljevarstvenih ukrepov. Spodbuja se razvoj
dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu, vključno s turistično ponudbo. |
(3) Kmetijam, ki so prostorsko utesnjene in nimajo možnosti razvoja, se
omogoča preselitev na površine na obrobje strnjenih naselij, pri čemer
se upošteva primerna oddaljenost od obstoječih stanovanjskih območij,
glede na ocenjene vplive objekta na kakovost bivanja. Načrtuje se
preselitev kmetije Mustar iz strnjenega dela naselja Gorica ob
jugovzhodno mejo naselja. |
(4) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo so opredeljene na
območju naselij: Gorica (preselitev kmetije Mustar), Krško (vinska klet
Krško, hladilnica sadja Vrbina), Brod (trsničarstvo), Velika vas (mlin),
Žadovinek in Nemška vas (pridelava grozdja). Na površinah z objekti za
kmetijsko proizvodnjo se spodbuja in omogoča razvoj kmetijskih
dejavnosti ter omogoča gradnja objektov za potrebe razvoja. |
|
35. člen
|
(turistične dejavnosti) |
(1) Na
področju turistične dejavnosti sta cilja izboljšanje kvalitete, obsega
in pestrosti turistične ponudbe (alternativni, mladinski, poslovni
turizem itd.) ter trajnostni razvoj turizma, ob izkoriščanju obstoječih
danosti v prostoru. |
(2) Turistične dejavnosti se zaradi visokega nivoja ohranjenosti
kulturne dediščine in ohranjenosti naravnih vrednot razvijajo na
območjih vseh naselij in površinah razpršene poselitve. |
(3) Razvoj
turizma omogočajo kulturne, naravne in prostorske danosti za turizem, v
povezavi z drugimi oblikami razvoja malega gospodarstva, domače obrti in
trgovine. |
(4) Za
razvoj turizma se razvija turistična infrastruktura in dobre povezave z
obstoječimi turističnimi destinacijami, urbanimi središči ter prometnimi
vozlišči. Za potrebe turizma se revitalizirajo objekti kulturne
dediščine, vaška jedra ter ohranja tradicionalna arhitektura. Treba je
primerno zavarovati in označiti naravne in kulturne vrednote. |
(5) Razvoj
turističnih dejavnosti se načrtuje na površinah za turizem, ki so
opredeljene tudi na območju naselij Planina v Podbočju, Sremič in
Kostanjek. |
(6) V
naseljih je na obstoječih stavbnih zemljiščih (parkiriščih,
počivališčih, degradiranih površinah), če je območje izven varovanih
območij in bližini bencinskih črpalk ali gostinskih lokalov, dopustna
ureditev počivališč za avtodome. |
(7) Prenočitvene kapacitete za potrebe turizma je dopustno urejati na
območju vseh obstoječih naselij in v sklopu kmetij z dogradnjo ali
prenovo obstoječih objektov, vključno z uporabo kmetijskih gospodarskih
objektov, kot so npr. zidanice. |
|
36. člen
|
(športne
in rekreacijske dejavnosti) |
(1) Na
področju športnih in rekreacijskih dejavnosti je cilj zagotavljanje
zadostnih pokritih in nepokritih športno rekreacijskih površin na
prebivalca (izgradnja športnih objektov, urejanje športnih in
rekreacijskih površin, kolesarske povezave in peš poti ipd.). |
(2) Razvoj
športa in rekreacije je v Krškem predviden ob že obstoječih športnih
površinah na območju športnega centra stadiona Matije Gubca (Speedway,
nogomet, tenis center, bazen), športnega centra hipodrom Brege
(konjeništvo, kinološko vadišče), ob reki Savi ter na območju kompleksa
Vipap (bazen). Šport in rekreacija se razvijata tudi na območju ribnika
Resa ter na območju zelene površine na desnem bregu Save, med mostom in
stadionom. |
(3) Športne in rekreacijske površine lokalnega pomena se ureja v sklopu
naselij ali na območju odprtega prostora, predvsem na degradiranih
površinah kot so kamnolomi, peskokopi, nekdanje gramoznice in
degradirane rudniške površine. |
(4) V
naselju Brestanica se šport in rekreacija izvajata v sklopu
športno-rekreacijskega centra (bazen, tenis, odbojka, nogomet, rokomet).
Na Senovem se šport in rekreacija razvijata na območju
športno-rekreacijskega kompleksa Dovško ter na območju Jalovišča. Med
naseljem Brestanica in Senovo, severno od Jetrnega sela se uredi
površina, namenjena športu in rekreaciji v naravnem okolju (trim steze,
sprehajalne poti, ipd.). |
(5) Z
vidika športa in rekreacije ter turizma so na območju občine Krško
pomembna še območja: hipodrom Brege (konjeništvo, kinološko vadišče) in
območje smučišča Planina na Gorjancih, itd. |
(6) Omogoča se razvoj športnih dejavnosti v sklopu športnih objektov,
zgrajenih za potrebe izvajanja šolskih dejavnosti v šolskih okoliših
srednjih in osnovnih šol. |
(7) Na
območju reke Save je predviden razvoj športno-rekreacijskih dejavnosti
ob in na vodi, in sicer v naseljih Brestanica in Krško. |
(8) V
okviru obstoječih naselij se omogoča razvoj športnih panog, ki so zaradi
slabih prostorskih možnosti danes zapostavljene (ples, kegljanje,
strelstvo…). |
(9) Na
celotnem območju občine se vzpostavi razvejan sistem kolesarskih povezav
in peš poti, ki povezujejo naselja med sabo in omogočajo aktivno
rekreacijo prebivalcev v naravi. |
|
4.3 Usmeritve
za urbanistično oblikovanje naselij |
|
37. člen
|
(usmeritve
za urbanistično oblikovanje naselij) |
(1) Na
območju mestnega jedra Krško in Leskovca pri Krškem, trškega jedra
Brestanica, naselij Podbočje, Brege, Jelše, Raka in Veliki Podlog, ki se
varujejo kot naselbinska dediščina, se ohranja podoba naselja v prostoru
(gabariti, oblike strešin, kritina …), naselbinska zasnova (historične
gradbene linije oz. trška in obcestna pozidava, parcelacija, primarni
javni in odprti prostor) ter varuje stavbno tkivo. |
(2) V
naseljih urbanega značaja, kot so Krško, Leskovec pri Krškem,
Brestanica, Senovo, Raka in Podbočje se na določenih območjih pozidave,
dopušča modernejše oblikovanje objektov. |
(3) Pri
ostalih naseljih podeželskega tipa se ohranja notranjo strukturo naselja
ter avtohtoni vzorec oblikovanja objektov. Strehe po naklonu, smeri,
strukturi in barvi sledijo obstoječim kvalitetno oblikovanim objektom.
Upošteva se arhitekturna tipika: podolžni stavbni kubusi, višinski
gabariti objektov, pokončne fasadne odprtine in drugi estetski oblikovni
elementi. |
(4) Ohranjajo se kvalitetne vedute, javne površine in zelene površine
ter cezure med naselji. Prav tako se varuje posamezne ambientalne
kvalitete urbanih elementov v ostalih pomembnih ali manjših naseljih. |
(5) Kvalitetni naravni elementi v naseljih (parki, posamezna drevesa v
javnem vaškem prostoru in podobno), se ohranjajo. V naseljih se ob
vodotokih ohranja obvodna vegetacija in zeleni pasovi. |
(6) V
posameznih naseljih se uporablja enotna urbana oprema (klopi, vizualni
komunikacijski objekti, ulične svetilke in podobno). |
(7) Oblikovanje gospodarskih objektov-zidanic mora slediti tipološkim
značilnostim obstoječih objektov z uporabo lesa in kamna. Orientacija
slemen naj bo vzporedno s plastnicami terena, razen v izjemnih primerih,
kjer je celotno obstoječe območje zasnovano s postavitvijo slemena
pravokotno na plastnice terena. |
(8) Oblikovanje objektov za intenzivno kmetijsko in ostalo proizvodnjo
mora slediti arhitekturni tipologiji naselja in značilnim krajinskim
vzorcem v prostoru. Objekti ne smejo izstopati ali porušiti obstoječe
silhuete naselja. |
(9) Rešitve za pomembnejše prostorske ureditve se lahko pridobijo z
javnim natečajem. |
(10) Urbanistično oblikovanje naselij je razvidno na karti »214/1.
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo«. |
|
4.4 Sanacija
in prenova razpršene gradnje |
|
38. člen
|
(sanacija
razpršene gradnje) |
(1) Na
območju celotne občine Krško je cilj preprečevanje nove razpršene
gradnje in sanacija območij obstoječe razpršene gradnje s primerno
infrastrukturno opremljenostjo. Razpršena gradnja je prisotna v večini
naselij v občini. Manj prisotna je v ravninskih delih občine, zlasti na
krškem polju. Razpršeno gradnjo predstavljajo predvsem gospodarski
objekti-zidanice, ki so se gradili ob vinogradih za potrebe priprave in
spravila pridelka ter orodja. |
(2) Obstoječim strnjenim območjem gospodarskih objektov - zidanic, ki se
pretežno uporabljajo za bivanje in so ob pomembnejših prometnicah na
komunalno opremljenih območjih, se določi posebno zaključeno območje
poselitve. Za ta območja so določeni posebni pogoji, ki, omogočajo
spremembo dela gospodarskih objektov v stanovanjske objekte. |
(3) Sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot posebna zaključena
območja poselitve so opredeljena na območju naslednjih naselij: Senuše
(poselitveno območje - Križe), Loke (poselitveno območje - Tršlavec),
Osredek, Brezovska Gora in Mali Kamen. Drugih območij sanacije razpršene
gradnje na območju občine ni določenih. |
(4) Območja razpršene gradnje ter sanacije razpršene gradnje so
prikazane na karti »213. Okvirna območja naselij, vključno z območji
razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in okvirna območja
razpršene poselitve«. |
|
39. člen
|
(usmeritve
za sanacijo in prenovo razpršene gradnje) |
(1) Pri
sanaciji upoštevamo funkcionalne in oblikovne zaokrožitve obstoječih
naselij ter povezave z obstoječimi mejami strnjenih delov naselij, v
smislu racionalnejše izrabe prostora in povečanja gostote pozidave. |
(2) Zgošča
in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost
priključevanja na ustrezno prometno in komunalno infrastrukturo. Pri
zgoščevanju in zaokroževanju se upošteva skladnost meja urbanih struktur
v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini. |
|
4.5 Okvirna
območja razpršene poselitve |
|
40. člen
|
(območja
razpršene poselitve) |
(1) Na
območjih razpršene poselitve je cilj ohraniti in prenoviti poselitev v
skladu z avtohtonimi poselitvenimi vzorci, ohraniti obstoječe dejavnosti
in spodbuditi dejavnosti vezane na turizem, kmetijsko ter gozdarsko
proizvodnjo in druge domače obrti. |
(2) Na
celotnem območju občine Krško se pojavlja razpršena poselitev kot
avtohtoni poselitveni vzorec v krajini. Izjema so le naselja na Krškem
polju in na območju Gorjancev, kjer razpršene poselitve ni. |
(3) Tipična območja razpršene poselitve vključujejo območja razloženih
naselij, posameznih kmetij in gospodarskih objektov, zaselkov, objektov,
zgrajenih pred letom 1967, lovske in gozdarske koče, gradove ter objekte
sakralne stavbne dediščine. Območja razpršene poselitve se nahajajo v
naseljih po registru prostorskih enot: Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro
pod Velikim Trnom, Brezje pri Dovškem, Cirje, Čretež pri Krškem, Dalce,
Dedni Vrh, Dol, Dunaj, Frluga, Goli vrh, Gorenje Dole, Gradišče pri
Raki, Ivandol, Jelenik, Jelševec, Kalce, Kališovec, Koritnica, Kočno,
Libelj, Mrčna sela, Nemška Gora, Nova Gora, Pijana Gora, Premagovce,
Presladol, Pristava pod Rako, Senožete, Slivje, Stari Grad v Podbočju,
Strmo Rebro, Veliki Koren, Volovnik, Vrh pri Površju in Zaloke. |
(4) Območja razpršene poselitve so prikazana na karti »213. Okvirna
območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi
prostorsko povezana in okvirna območja razpršene poselitve«. |
(5) Na
vinogradniških območjih, kjer prevladujejo gospodarski objekti za
spravilo pridelka in orodja se ohranja tipično vinogradniško krajino z
vinogradi in obstoječimi objekti. Omogoča se obnova obstoječih legalno
zgrajenih objektov za potrebe turistične ponudbe. |
(6) Gradnja novih zidanic se omogoča izključno na območjih večjih
strnjenih kompleksov in manjših razdrobljenih površin vinogradov, ki so
opredeljena v Strategiji razvoja kmetijstva. V zidanicah se poleg
spravila grozdja in vina omogočajo nastanitve za krajši čas ter ureditev
vinotočev. V posameznih zidanicah, namenjenih turistični dejavnosti, se
omogoča izvajanje gostinske dejavnosti. |
|
41. člen
|
(usmeritve
za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)
|
(1) Območja razpršene poselitve se ohranjajo kot tipični, avtohtoni
poselitveni vzorec. Nove površine se načrtujejo predvsem v obliki
manjših razširitev obstoječe poselitve, za potrebe stanovanjske gradnje
in za potrebe razvoja kmetij oziroma dopolnilnih dejavnostih na
kmetijah. Načrtovanje novih površin se omogoča pod pogojem urejene
prometne dostopnosti, infrastrukturne opremljenosti in ohranjanja
prepoznavnih značilnosti prostora. Načrtujejo se na naravovarstveno manj
občutljivih območjih, izven poplavnih območij, izven območij naravnih
vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma
posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij. |
(2) Z
omogočanjem gradenj na tovrstnih območjih se ohranja poseljenost
prostora in s tem ohranja kulturna krajina, ki je sicer lahko prepuščena
hitremu stihijskemu zaraščanju z gozdom. Na območju večjih zaselkov, v
bližini naselij ter ob pomembnejših prometnicah se poleg kmetijskih
gospodarstev in objektov dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu in
gozdarstvu omogoča tudi novo gradnja za stanovanjske potrebe v smislu
zapolnitev med obstoječimi objekti (dopolnilna gradnja). |
(3) Na
območju posameznih kmetij se omogoča gradnja stanovanjskih stavb in
objektov dopolnilnih dejavnosti ter domače obrti za ohranitev in razvoj
kmetij. |
|
5 Usmeritve za razvoj v krajini |
|
5.1 Razvojna
območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na vire
|
|
42. člen
|
(splošno)
|
(1) Naravni viri, kot so tla, voda, zrak, gozdovi, mineralne surovine,
so pomembni za prostorski razvoj občine in kvaliteto dela in bivanja v
njej. Spodbuja se gospodarna, preudarna in prostorsko racionalna raba
naravnih virov, pri kateri se ohranjajo potenciali, obnovljivost in
kvaliteta, zagotavlja njihov dolgoročni obstoj. Ohranja se biotska
raznovrstnost, naravne vrednote in kulturna dediščina. Prostorske
ureditve se umeščajo v prostor tako, da se pri tem ne zmanjšuje možnosti
za izkoriščanje ali rabo neobnovljivih naravnih virov v prihodnosti ter
tako, da je čim manj možnosti za nastanek onesnaženj naravnih virov, ki
bi lahko potencialno zmanjšali njihovo kvaliteto in uporabnost. |
(2) Usmeritve za razvoj v krajini so razvidne na karti 214/2. |
|
43. člen
|
(razvojna
območja za dejavnosti, ki so vezane na kmetijstvo) |
(1) Na
področju kmetijstva se izvajajo naslednji cilji: |
– načrtno
prostorsko načrtovanje z namenom optimalnega razvoja kmetijstva, ki mora
upoštevati razvojni potencial profesionalnih kmetijskih gospodarstev,
katerih širjenje infrastrukture je pogoj za krepitev njihove konkurenčne
sposobnosti in tako ohranjanje delovnih mest, |
– ohranjanje kmetijske zemlje, predvsem tiste z višjo boniteto, za namen
kmetijske pridelave in preprečevanje zaraščenosti kmetijskih površin, |
– ohranjanje obstoječih namakalnih in osuševalnih sistemov, |
– ohranjanje podobe tradicionalne kulturne krajine in spodbujanje
nastajanja novih delovnih mest na podeželju, |
– spodbujanje sonaravnega kmetovanja na celotnem območju občine in
integralna pridelava ter ohranjanje kmetijske in biotske raznovrstnosti
ter habitatnih tipov, |
– razvoj
dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo in večanje obsega
neposredne prodaje predvsem profesionalnih kmetij s poudarkom na večanju
raznovrstne ponudbe na podeželju, |
– tehnološka posodobitev kmetij, |
– večanje
produktivnosti, dodane vrednosti v kmetijski pridelavi, specializacija,
usmerjanje v delovno intenzivne panoge (sadjarstvo, zelenjadarstvo), |
– izvajanje agrarnih operacij (komasacije, namakanje, združevanje
zemljišč), s posebnim poudarkom na zaokroževanju posesti, |
– razvoj
kmetijske dejavnosti, z upoštevanjem varstva naravnih vrednot, biotske
raznovrstnosti ter nadzorovanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev in
gnojil, |
– spodbujanje sonaravnega kmetovanja in ekstenzifikacija kmetijske
predelave, |
– preusmerjanje živinorejskih kmetij (kjer so za to naravni pogoji) v
delovno intenzivne panoge ali preusmeritev v prirejo mesa višje
kakovosti, |
– zagotavljanje obnove zastarelih sadovnjakov s sodobnimi tržno
zanimivimi sortami, |
– tehnološka posodobitev posameznih vinskih kleti in povečanje njihovega
odkupa grozdja ter obsega neposredne prodaje vin, |
– razvoj
turizma na podeželju. |
(2) V
občini Krško so naravni potenciali (rodovitnost tal, naklon, lega)
ugodni za razvoj kmetijstva. Glede na dejansko rabo kmetijskih zemljišč
prevladujejo travniki in pašniki, sledijo njive in vrtovi, vinogradi ter
intenzivni in ekstenzivni sadovnjaki. Kmetijska zemljišča največje
ustreznosti, glede na produktivnost kmetijskih zemljišč, obsežnost
zemljišč, možnost organiziranja večjih proizvodnih enot in možnost
uporabe mehanizacije, predstavljajo območja prednostnega razvoja
kmetijstva v občini Krško. Na zemljiščih, kjer je zaradi slabših
naravnih razmer kmetijska dejavnost omejena, predstavlja ključni cilj
ohranjanje kmetijske dejavnosti ter s tem ohranjanje tradicionalnega
izgleda kulturne krajine. |
(3) Na
celotnem območju občine se spodbuja učinkovitejša tržna organiziranost,
agrarne operacije (zaokroževanje in združevanje posesti), izboljšanje
pogojev za kmetijsko obdelavo, namakanje kot spremljajoči tehnološki
postopek ter dodatna tehnološka posodobitev kmetij tudi na področju
izkoriščanja energetskega potenciala z izkoriščanjem »odpadnih«
produktov, oziroma obnovljivih virov za pridobivanje energije v
kmetijstvu. |
(4) Na
celotnem območju občine se omogoča postavitev protitočnih zaščit in
plastenjakov. |
(5) Intenzivno kmetovanje se omogoča z izvajanjem agrarnih operacij ter
zaščitnih ukrepov pred naravnimi nesrečami v skladu s poglavjem o
varstvu pred naravnimi nesrečami. Na območjih neugodne parcelne
strukture se izvajajo agrarne operacije, v skladu s strokovnimi
podlagami s področja namakanja in komasacij, pri čemer se ohranjajo
temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorske smeri,
naravni koridorji in logika krajinskih vzorcev. Namakanje bo dopustno
izvajati na celotnem območju občine. Možnosti koriščenja vode za potrebe
namakanja kmetijskih površin so iz reke Krke, Save in ostalih vodotokov
ter tudi zbiralniki voda s črpanjem podzemne vode. Namakanje, postavitev
rastlinjakov, uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev se usmerja
izven varovanih območij narave, pa tudi izven območij varstva vodnih
virov. Namakanje, osuševanje in komasacije se prednostno usmerja izven
varovanih območij narave, ekološko pomembnih območij in naravnih
vrednot. |
(6) Območja intenzivnega kmetovanja se spodbujajo na vseh kmetijskih
zemljiščih, v skladu z naravnimi pogoji. |
(7) Spodbuja se sonaravno kmetovanje na celotnem območju občine Krško z
namenom ohranjanja značilnega videza kulturne krajine. |
(8) Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje,
integrirana pridelava). Spodbuja se rabo zaraščajočih se kmetijskih
površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja
biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na
ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih. |
(9) Živinoreja predstavlja prevladujočo kmetijsko dejavnost na območju
občine Krško, med katere prevladujejo govedoreja, prašičereja,
konjereja, reja drobnice, perutninarstvo, kunčereja, čebelarstvo ter
ribogojstvo. Živinorejo je dopustno spodbujati na celotnem območju
občine, ob upoštevanju kriterijev dovoljene obtežbe na enoto površine
(ha) in drugimi omejenimi možnostmi za kmetovanje in v skladu s
predpisanimi smernicami države in EU. Živinoreja se usmerja v
racionalizacijo prireje s spodbujanjem paše, predvsem na območjih
zaraščanja na celotnem območju občine. Med obdelanimi površinami se v
pasovih in v skupinah ohranja avtohtono rastlinstvo. |
(10) Vinogradniška dejavnost se usmerja na vinogradniška območja, ki so
določena v skladu z veljavnim predpisom. V vinogradniških območjih se
spodbuja ohranjanje ter obnova vinogradov v tradicionalnem krajinskem
vzorcu. |
(11) Sadjarstvo je pomembna intenzivna kmetijska panoga na celotnem
območju občine Krško na nadmorskih višinah pod 800 m. Sadovnjake se
tehnološko opremi z namakalnimi sistemi, rastlinjaki, oroševalnimi
sistemi, zaščiti proti toči ter pomožnimi objekti za sadjarsko
pridelavo. Spodbuja se naprava nasadov jagodičevja, trajnih grmovnic in
obnova starih sadovnjakov z novimi sadnimi vrstami. Za ohranitev
obstoječe površine sadovnjakov v občini je potrebna letna obnova na
25-30 ha površin. |
(12) Poljedelstvo je na območju občine v funkciji pridelave krme,
oziroma se poljščine vključujejo v kolobar pridelave zelenjave.
Pridelava poljščin je predvsem v ravninskem delu občine. |
(13) Proizvodnja zelenjave je dopustna na prostem in v zavarovanih
prostorih ob možnosti koriščenja vode za potrebe namakanja, ob
upoštevanju okoljevarstvenih pogojev. Njivske površine je možno
koristiti tudi za proizvodnjo belušev-špargljev kot večletni nasad. |
(14) Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, predvsem
tistih, ki zmanjšujejo stopnjo zaraščenosti in ohranjajo obstoječo
strukturo kmetijskih zemljišč. Turizem v zidanicah je ena izmed oblik
dopolnilne dejavnosti, s katero se ohranja tipična vinogradniška krajina
na vinogradniških območjih. |
(15) Spodbuja se razvoj zapostavljenih dopolnilnih dejavnosti:
nabiranje, predelava in prodaja doma pridelanih produktov, gozdnih
sadežev in zelišč, prodaja pridelkov in izdelkov na kmetiji, storitve
delovne sile s kmetij, ki so povezane z znanjem iz kmetijstva in
gozdarstva, ipd. |
(16) Za
profesionalne kmetije se omogoča ustrezne pogoje za njihov razvoj v
obliki širitve zemljišč za gradnjo objektov za potrebe kmetijske
dejavnosti, v obliki ohranitve zadostnega obsega kmetijskih zemljišč v
neposredni bližini kmetije in v obliki preselitve kmetije. Obnova in
širitev kmetij se spodbuja na celotnem območju občine, ob upoštevanju
poselitvenega in krajinskega vzorca, ranljivosti okolja ter upoštevanju
okoljevarstvenih ukrepov. |
(17) Kmetijska proizvodnja se že izvaja na Pristavi (prašičja farma), v
Brestanici (kmetijski kompleks severno od gradu Rajhenburg), Jelšah
(drevesnica), Straži pri Raki (drevesnica Rimš) ter Slivju (ribogojstvo
Goričar). V Zalokah je načrtovan razvoj kmetijske dejavnosti v povezavi
s čebelarstvom. |
(18) V
Brezju pri Senušah je na kmetiji Kljun predvidena dejavnost
izobraževalne turistične kmetije- Center zelene rasti Berkana, katere
namen je izobraževanje na področju trajnostnega razvoja kmetijstva. |
|
44. člen
|
(razvojna
območja za dejavnosti, ki so vezane na gozdarstvo) |
(1) Cilj
je ohranjanje in vzdrževanje gozda kot naravnega vira in naravnega
bogastva, ob upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih
dejavnosti, ki imajo svoj interes v gozdnem in obgozdnem prostoru (javni
interes). |
(2) Zaradi
sorazmerno velike gozdnatosti, ki v občini Krško znaša 46 % celotne
površine se ne spodbuja večanja gozdnih površin. Ohranja se varovalne
gozdove in gozdne rezervate. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin,
ugodno stanje biotske raznovrstnosti in stabilnost gozdnih ekosistemov s
poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in ohranjanju habitatnih tipov na
varovanih območjih (ekološko pomembna območja in posebna varstvena
območja). V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki
omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove (in
druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju. V obstoječih
gozdovih se omogočajo dejavnosti, ki dolgoročno ne vplivajo na spremembo
stanja gozda in kakovosti naravnega vira ter ne ovirajo gospodarjenja z
gozdom in hkrati niso v nasprotju z varstvom drugih virov. |
(3) Gozdne
površine se ohranjajo na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti
(strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe. |
(4) V
krajini se ohranja velike strnjene gozdne komplekse ter gozdove, ki so
pomembni za krajinsko sliko krajine ter gozdove, ki opravljajo pomembno
koridorsko vlogo za divjad. V navedene gozdove, še posebej kjer so
poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v gozd in
gozdni prostor niso dopustni. Izjema so manjši objekti za potrebe
gozdarstva in lova. |
(5) Pogoji
za gospodarjenje in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč se po izvedbi
posega v gozd in gozdni prostor ne smejo poslabšati. |
(6) Na
izpostavljenih legah in v okolici večjih emisijskih virov (kamnolomi) je
treba zagotoviti trajno prisotnost gozda. |
(7) Na
območjih gozdov se spodbuja. ekološka, socialna in lesno proizvodna
funkcija povsod tam, kjer je to možno glede na naravne danosti. |
(8) Ekološke funkcije gozdov so na območju občine Krško na 1. stopnji
poudarjene na ca. 3.700 ha. Glavni delež predstavlja poudarjena
biotopska funkcija v celotnem gozdnem kompleksu Krakovo, kjer se
ohranjajo obvodne krajine in mokrišča ter nižinski vlažni gozdovi, v
katerih se spodbuja sonaravno gospodarjenje. |
(9) Socialne funkcije so: zaščitna funkcija, higiensko zdravstvena,
obrambna, rekreacijska, turistična, poučna, raziskovalna, funkcija
varovanja naravne in kulturne dediščine ter estetska funkcija gozda.
Socialna funkcija gozdov je poudarjena v gozdovih ob Krškem in Leskovcu
pri Krškem ter v bližini ostalih lokalnih središč in naselij, kjer
sestavljajo gozdovi del zelenega sistema naselja in se kot taki
ohranjajo. |
(10) Lesno
proizvodno funkcijo opravljajo vsi gozdovi v občini Krško. |
(11) Na
območju občine Krško so varovalni gozdovi v bližini naselij Dobrova,
Raztez, Dolenji Leskovec, Gornje Pijavško, Lomno, Spodnje Pijavško,
Brestanica, Sremič, Gunte in ob starem mestnem jedru Krško. Na območju
varovalnih gozdov so prepovedani vsi posegi in ukrepi, ki bi spremenili
lastnosti naravnih sestavin ali okrnili njihovo ohranjanje. Območja
varovalnih gozdov so razvidna v Prikazu stanja prostora. |
|
45. člen
|
(razvojna
območja za dejavnosti, ki so vezane na vode) |
(1) Cilj
je, da se vode izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in rekreacijske
namene, za proizvodnjo hrane, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v
smislu trajne ohranitve dobrega ekološkega in kemijskega stanja
površinskih vodotokov ter kemijskega stanja podzemne vode. Zagotavljajo
se obnovljivosti naravnega vira ter varstvo ekološkega, krajinskega in
doživljajskega pomena voda v krajini. Postopno se zmanjšuje
onesnaževanje s prednostnimi snovmi glede na točkovne in razpršene vire
onesnaževanja. |
(2) Na
območju vodotokov, vodnih zemljišč in mokrišč se ohranja naravno stanje
ekosistemov ter izvaja sonaravno urejanje brežin z ekoremediacijskimi
ukrepi ali drugimi ukrepi z ohranjanjem naravne vegetacije in naravnega
toka struge. Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega
hidromorfološkega stanja. |
(3) Pomembnejša površinska vodotoka sta reki Sava in Krka, v kateri se
zlivajo vsi površinski vodotoki ter podzemna voda Krškega polja in
Krakovskega gozda. Potoki na levem bregu Save so: Škocjanski potok,
Presladolski potok, Šturnberk, Brestanica, Zahoč, Drnik, Potočnica,
Struga, Dolenjevaški potok in Močnik. V potok Brestanica se zlivajo
Dovški potok, Senovski potok, Lokovški potok, Vidrešnica, Gaber,
Topliški potok, Koprivniški potok, Belski potok, Globoki graben. Na
severnem delu občine teče tudi potok Blanščica v katero se zlivata
Stranjski potok in Dobrovski potok. Na desnem bregu reke Save so potoki:
Povšen graben, Ledinski graben, Pijavški graben, Zelenec, Gunški graben,
Češki graben, Žlapovec in Leskovški potok. V porečje Krke pa spadajo
potoki Račna, Lošček, Orehovec, Lokavec, Selski potok, Velikovaški
potok, Lojna, Senuša, Kolaričan, Sušica in Studena. |
(4) V
občini so tudi druge površinske vode: ribniki Mačkovci z ribogojno,
športno rekreativno in turistično funkcijo, ob njih se predvideva
izgradnja novega vodnega zadrževalnika za potrebe ribnika; vodni
zadrževalniki za potrebe namakanja v naseljih Ravne pri Zdolah in
Anovec; ribnik Resa v Krškem za potrebe športa in rekreacije; Račja
Mlaka pri Senušah za potrebe gojitve rac Mlakaric; Smolinsko jezero pri
naselju Ravni, kjer se za potrebe športa, rekreacija in turizma načrtuje
ureditev površine ob jezeru; mlaka v naselju Veliki Podlog za potrebe
športa in rekreacije; ojezerjena površina gramoznice Spodnji Stari Grad,
delno za potrebe športa in rekreacije, delno pa v funkciji nadomestnih
habitatov in vzdrževanja ugodnega stanja zavarovanih živalskih vrst na
tem območju. |
(5) Reka
Sava se z gradnjo hidroelektrarn izkorišča v energetske namene kot
obnovljivi vir energije in za potrebe namakanja kmetijskih površin. V
dolini reke Save se spodbuja sanacija bregov reke Save kot tudi
krajinska ureditev prostora ob infrastrukturnih ureditvah, oblikovanje
novih in poudarek obstoječih kakovostnih prvin doline Save, ohranjanje
in ponovna zasaditev obrežne zarasti ob vodotokih ter priprava in
izvajanje krajinsko biotehničnih ukrepov na erozijskih, poplavnih in
plazovitih območjih z načeli ekoremediacije. Ob izgradnji hidroelektrarn
na Savi nastajajo večje vodne površine v obliki akumulacijskih jezer na
reki Savi, ki predstavljajo potencial za razvoj rekreacije in obvodnih
dejavnosti na za to predvidenih območjih. |
(6) Vsi
potoki, ki so opredeljeni po naravovarstvenem pomenu in reka Krka so
izvzeti iz gospodarske rabe, razen za potrebe namakanja kmetijskih
površin v skladu s soglasjem pristojnega nosilca urejanja prostora. |
(7) Mesto
Krško se z reko Savo čim bolj poveže z urejeno brežino in dostopi do
vode kot del zelenega sistema v mestu. |
(8) Vodne
površine se ohranjajo in sonaravno urejajo v smislu ohranjanja krajinske
pestrosti, biološke diverzitete ter potencial za šport in rekreacijo
ljudi. |
(9) Preprečuje se onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in
tehničnimi rešitvami, onesnažene vodotoke oz. njihove dele se ustrezno
sanira. |
|
46. člen
|
(razvojna
območja za turizem in rekreacijo v krajini) |
(1) Cilji
so razvoj različnih turističnih dejavnosti, ki se opirajo na naravne,
kulturne in druge danosti prostora, enakomeren razvoj turizma na
celotnem območju občine v skladu z obstoječimi danostmi v prostoru ter
urejanje športnih in rekreacijskih površin v naravnem okolju,
kolesarskih povezav, peš poti ipd. |
(2) Na
območju celotne občine so naravne danosti za različne oblike turizma, ki
se povezujejo s športom in rekreacijo ter spoznavanjem in doživljanjem
narave (pohodništvo, izletništvo, kolesarjenje, konjeništvo, tek. Večja
območja turizma se usmerjajo izven območja naravnih vrednot. Za
turistične namene se tudi v povezavi s športom in rekreacijo uporabljajo
obstoječi lovski, ribiški in planinski domovi, z možnostjo prenočevanja.
Za potrebe turizma se urejajo obstoječe pešpoti, tematske in pohodniške
poti ter vzpostavljajo nove. |
(3) V
sklopu izgradnje hidroelektrarn se razvija šport in rekreacija na in ob
reki Savi. Športno-rekreacijska površina je načrtovana na Rožnem,
Brestanici, Krškem in v Vrbini na območju Spodnjega Starega
gradu-Racelanda. V ambientalno kvalitetnih območjih ob površinskih vodah
(na reki Savi in Krki, na območju Smolinskega jezera, ribnikov Mačkovci,
slapovi na območju Bohorja itd.) se izvaja ribiški turizem, turizem v
povezavi s športom in rekreacijo ter turizem v naravnem okolju. Z vidika
športa in rekreacije sta v občini pomembna športno skakalni center
Spodnje Dule in Anovec. Na degradiranem rudniškem območju Reštanj se
razvijajo športno rekreacije dejavnosti vezane na strelstvo, kinološtvo
in podobno. |
(4) Območje peskokopa Ravno se v južnem delu (na območju naselij Mali in
Veliki Koren) nameni za potrebe razvoja turističnih dejavnosti.
Predvidena je ureditev turističnega kompleksa širšega pomena, znotraj
katerega se uredijo zabaviščni in adrenalinski park, kamp, turistično
naselje, carting ipd. Turistična naselja se uredijo v Brezovski Gori
(kongresni turizem) ter v Velikem Dolu in Mikotah, kjer se načrtuje
gradnja apartmajev. Načrtuje se širitev gostinsko turističnega kompleksa
Tri lučke na Sremiču z ureditvijo hotela, restavracije in apartmajev ter
razvoj turizma ob vodnih površinah v Ravneh (Smolinsko jezero) in
Raztezu (ribniki Mačkovci). Območja kamnolomov na Bohorju se sanira v
športno rekreacijske površine. |
(5) Posegi
v sklopu turistične dejavnosti in rekreacije ne smejo presegati
samočistilnih sposobnosti okolja in negativno delovati na naravo. |
(6) Razvoj
turizma in rekreacije se na celotnem območju usmerja v dvig kvalitete
ponudbe, še posebej na obremenjenih območjih ali naravovarstveno
občutljivejših območjih. Naravne vrednote se vključujejo v turistično
ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva
narave. |
(7) Zagotovi se primerno zavarovanje in označevanje točk naravnih in
kulturnih atrakcij ter tako zagotovi ustrezna interpretacija teh vrednot
obiskovalcem. Za posebne družbene skupine prebivalcev (starejši, ljudje
z omejenimi fizičnimi ali avdio-vizualnimi zmožnostmi/invalidi) se
zagotovi mobilna in informacijska dostopnost do vseh turističnih
območij. |
|
47. člen
|
(mineralne
surovine) |
(1) Cilj
je racionalna raba mineralnih surovin in sanacija obstoječih kamnolomov
ter peskokopov. Zagotoviti je treba sanacijo nelegalnih kopov. Zaradi
izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje
mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice. |
(2) Rudarska pravica za izkoriščanje mineralnih surovin je podeljena na
območju petih pridobivalnih prostorov: Gunte, Ravno, Spodnji Stari Grad
2b, Spodnji Stari Grad 3b in Spodnji Stari Grad 4. V kamnolomu Gunte
izkoriščajo tehnični kamen Dolomit. V peskokopu Ravno pri Raki, se že od
leta 1971 izkorišča kremenov pesek. V gramoznicah Spodnji Stari Grad 2b,
Spodnji Stari Grad 3b in Spodnji Stari Grad 4 izkoriščajo prod. Območje
koncesijske pogodbe za peskokop Ravno je razvidno v Prikazu stanja
prostora. |
(3) Nekdanji nelegalni kop v Gorenjem Leskovcu je saniran v gozd, južni
del ob cesti, pa je namenjen površini za oddih rekreacijo in šport. Na
območju nelegalnega kopa Brestanica, pri čistilni napravi Brestanica in
nelegalnega kopa Mrčna sela se izvaja sanacija. Zaradi izvedbe
sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih
surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice. Obstoječa
manjša nelegalna kopa na Bohorju, severno od koče se sanirata v površine
za oddih rekreacijo in šport. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za
potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno
pridobljene rudarske pravice. |
(4) Načrtovano je izkoriščanje proda in peska na lokaciji Spodnji Stari
Grad in Brege (zahodno od hipodroma). Nadaljnje izkoriščanje tehničnega
kamna - dolomita je predvideno na lokaciji Gunte in izkoriščanje
kremenovega peska na lokaciji Ravno. Izkoriščanje mineralnih surovin v
nahajališču Premagovci, Globoko – Bohor in Brege (zahodno od hipodroma)
bo možno le v primeru, da bo za posamezno lokacijo sprejet OPPN in
podeljena rudarska pravica za izkoriščanje. |
(5) Ostali
nelegalni kopi v občini so: Anže, Šutna in Brezovica v Podbočju
(Gradec), kjer je načrtovana sanacija. Ostali manjši nelegalni kopi v
občini so v procesu samosanacije. Sanacija teh se izvede le v primeru
ogrožanja ljudi in premoženja brez nadaljnjega izkoriščanja mineralnih
surovin. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te
izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene
rudarske pravice. |
(6) Izkoriščeni del peskokopa Ravno se sanira v površine za proizvodne
in turistične dejavnosti. Izkoriščeno območje gramoznic Spodnji Stari
Grad se sanira kot vodna površina del v funkciji varstva naravne
dediščine in biološke pestrosti ter del v površine za šport in
rekreacijo. |
(7) Obstoječe nelegalne kope v območjih z naravnimi kakovostmi, se
prednostno sanira (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih
surovin) s povrnitvijo v naravno stanje ali uredi kot nadomestni
habitat. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te
izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene
rudarske pravice. |
(8) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju
občine. |
|
5.2 Posebna
območja, kjer se ohranjajo in razvijajo kvalitete in vrednote prostora |
|
48. člen
|
(splošno)
|
(1) Pomembnejše ustvarjene in naravne kvalitete prostora so: objekti in
območja kulturne dediščine, območje kompleksnega varstva Gorjanci –
krajinski park, območja Natura 2000, Ekološko pomembna območja, naravne
vrednote, zavarovano območje in regijski park – Kozjanski park. |
(2) Razvoj
na območjih naravne in kulturne dediščine se izvaja v skladu s
smernicami nosilcev urejanja prostora. |
|
49. člen
|
(krajinske
značilnosti prostora) |
(1) Cilj
je razvoj v krajini, vezan na kmetijsko dejavnost, gozdarstvo, vode,
turizem in rekreacijo, ki se izvaja sonaravno. Ohranja se krajinska
struktura z upoštevanjem biotske raznovrstnosti, samočistilnih
sposobnosti okolja (regeneracija), ohranjanja ugodno stanje habitatnih
tipov in habitatov ogroženih vrst. |
(2) Občina
Krško zajema naslednje krajinske tipe: Obsavsko gričevje, Krško-Brežiško
polje s Krakovskim gozdom, dolino reke Save, Bohor, del Gorjancev nad
Krško-Brežiškim poljem in Krške gorice. Krakovski gozd in Bohor
predstavljata simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin
regionalnega pomena. |
(3) Območja zavarovane krajine, ki se celostno varujejo in urejajo so:
Bočje, Brestanica, Brezje pri Dovškem in Dolenja vas pri Raki. |
(4) Ambientalno kvalitetni prostori v občini Krško so: na območju mesta
Krško obrežje reke Save in staro mestno jedro, staro mestno jedro s
cerkvijo v Leskovcu pri Krškem, zeleni pas ob Senovskem potoku, staro
jedro in trg v Podbočju, staro jedro in trg na Raki, obrečni pas ob
potoku Lokavec, območje Račje mlake v Brezjah pri Senušah, obrečni pas
ob reki Krki, območje ruševin Starega gradu Krško, širše območje Bohorja
in okolica okrog koče na Bohorju, ob slapu Ubijavnik in Bojavnik,
travnata območja pri Pustih Ložicah, okolica cerkve sv. Petra v
Koritnici, območje ob slapu Pekel in Bojanca, okolica cerkve z vinogradi
v Kostanjku, območje osrednjega trga v Malem Podlogu, smučišče nad vasjo
Planina in pobočja ob državni meji, območje ob potoku v naselju Pleterje
– perišče, prostor ob cerkvi sv. Lenarta v naselju Ravno, območje ob
ribnikih Mačkovci, travnata območja na Ravnem Logu in na Oslici, območje
Grmade na Sremiču, vinogradniško območje Bočje, območje ob cerkvi sv.
Valentina v Straži pri Raki, območje Šutenskih Goric. |
(5) Varujejo se razgledne točke in vedute na orientacijske in značilne
točke v prostoru, in sicer: pogledi iz Libne, Trške Gore, Sremiča,
Planine, Veniš, Velikega Trna, Zdol, Čičovega hriba, Armesa, Črešnjic
nad Pijavškim, Bohorja, Stranj in Vrha pri Površju; vedute na Libno,
Grmado, naselje Veniše, Leskovški grad, grad Rajhenburg, cerkev v
Brestanici, Veliki Trn, Zdole, cerkev sv. Križ v Armeškem, na cerkev sv.
Katarine v Frlugi in cerkev sv. Neže v Vrhu pri Površju. |
(6) Na
območju vinskih goric Bočje, Brezovica v Podbočju, Vinjar, Šutenski Vrh
in Gradišček se ohranja slemenska zasnova naselja. Ohranja se
tradicionalni, arhitekturni tip vinskih hramov. Neustrezno arhitekturno
oblikovane objekte se sanira s povzemanjem regionalnih značilnosti. |
(7) Ohranjajo se obstoječa razmerja med naravnim rastjem in
obdelovalnimi površinami. Poselitev se ohranja v okviru območij naselij.
Omogoča se razvoj turizma in rekreacije in sicer zunaj območij, ki imajo
večje naravne vrednosti (pragozdovi, varovalni gozdovi, ipd.). Ohranja
se gručasta in progasta parcelna struktura na ravninskem svetu in
razpršena poselitev z zidnicami po gričevnatih slemenih in pobočjih. |
(8) Na
območju Krškega polja se ohranjajo obvodne krajine in mokrišča, nižinski
vlažni gozdovi ter tradicionalni poselitveni vzorec in arhitektura.
Spodbuja se sonaravno gospodarjenje v ravninskih gozdovih ter ponovna
oživitev degradiranih vodotokov. |
(9) Spodbuja se ohranjanje in vzdrževanje habitatnih tipov in prvin
biotske raznovrstnosti krajine (pašniki, travniki, košenice, mejnice,
travniški sadovnjaki, gozdni otoki, posamezna drevesa). Posegi in
dejavnosti se načrtujejo tako, da v čim manjši meri posegajo na naravne
prvine krajine. |
|
50. člen
|
(območja
kulturne dediščine) |
(1) Cilj
je, da se kulturna dediščina aktivno vključuje v urejanje prostora z
ukrepi, ki zagotavljajo ohranitev dediščine in njeno vzdrževanje kot del
prostora občine. Glede stanja in trendov v zvezi z dediščino v občini so
tudi cilji: zagotavljati varstvo arheoloških ostalin, celostno varstvo
kulturne dediščine v smislu prenove pomembnejše kulturne dediščine (še
posebej Šrajbarski turn in prenova kapelic), izoblikovati prostorske
mehanizme zaustavljanja negativnih trendov upadanja števila enot
kulturne dediščine in njihovega propadanja; izoblikovati prostorske
mehanizme zaustavljanja trendov nekakovostne urbanizacije podeželja in s
tem degradacije naselbinske dediščine, kulturne krajine in vplivnih
območij enot kulturne dediščine; povezovati razvojne dejavnosti z
aktivno revitalizacijo objektov dediščine. |
(2) Z
ustreznim načrtovanjem se ohranja in razvija krajinsko območje
kompleksnega varstva Podgorje-Gorjanci s prepoznavnimi značilnostmi na
nacionalni ravni. |
(3) Poleg
arheoloških najdišč in naselbinske dediščine je na območju občine Krško
močno prisotna še profana in sakralna stavbna dediščina, nekaj enot
memorialne dediščine, kulturne krajine ter vrtno arhitekturne dediščine.
Pri posegih v enote kulturne dediščine je treba upoštevati njihove
pravne režime varstva ter določbe Odlokov s katerimi so zavarovane. |
(4) Sestavni del OPN je kulturna dediščina, registrirana po predpisih o
kulturni dediščini, ki je razvidna iz Prikaza stanja prostora. |
(5) Evidentirana območja arheoloških najdišč so: Brestanica - Arheološko
najdišče Brestanica-Gunte, Brezje pri Dovškem - Arheološko najdišče sv.
Pavel, Brezje pri Raki - Gomilno grobišče, Brezje pri Senušah - Gomilno
grobišče, Brezovska Gora - Arheološko območje, Brlog - Arheološko
najdišče Levakova jama v Dolu, Bučerca - Arheološko najdišče Ponikva,
Celine - Arheološko najdišče Podulce, Dolenji Leskovec - Arheološko
območje Za Savo, Drenovec pri Leskovcu - Rimskodobno grobišče, Drnovo -
Arheološko najdišče Neviodunum, Drnovo - Rimska cesta Neviodunum-Siscia,
Dunaj - Arheološko najdišče Mladevine, Gmajna - Arheološko najdišče,
Gmajna - Arheološko najdišče Čolnišče, Gmajna - Arheološko najdišče
Gomila, Golek pri Krškem - Prazgodovinsko grobišče, Gora - Arheološko
najdišče sv. Lovrenc, Gorenja vas pri Leskovcu - Rimskodobno grobišče,
Gorenje Skopice - Villa rustica Pečina, Gorenji Leskovec - Arheološko
najdišče, Gorica pri Krškem - Arheološko najdišče, Gornje Pijavško -
Arheološko najdišče, Gradec - Villa rustica Grublice, Gradišče pri Raki
- Arheološko najdišče Buče, Gradnje - Arheološko najdišče Ograjčica,
Izvir - Trasa in zajetje rimskega vodovoda, Koritnica - Gomilno
grobišče, Kostanjek - Arheološko najdišče Jama Velika peč, Krško -
Arheološko najdišče Mesto, Krško - Arheološko najdišče Stara vas, Krško
- Arheološko območje Videm, Krško - Prazgodovinsko gomilno grobišče
Narpelj, Krško - Stari Grad, Krško - Trasa rimskodobnega vodovoda,
Leskovec pri Krškem - Arheološko najdišče Leskovec, Leskovec pri Krškem
- Arheološko najdišče Podgora, Leskovec pri Krškem - Gradišče Tičarjev
breg, Libna - Arheološko najdišče sv. Marjeta, Lokve pri Senovem -
Arheološko najdišče Čerenc, Lokve pri Senovem - Prazgodovinsko gomilno
grobišče Dobrava, Lomno - Arheološko najdišče Jama pod Viševcem, Mali
Kamen - Arheološko najdišče Trebež, Malo Mraševo - Arheološko najdišče
Gomilke-Grubelce, Mrtvice - Arheološko najdišče, Pesje - Arheološko
območje Pesje, Podbočje - Prazgodovinsko grobišče, Podulce - Arheološko
območje sv. Marjeta, Površje - Arheološko območje, Pristava ob Krki -
Rimskodobno grobišče, Raka - Arheološko najdišče Arch, Raka - Arheološko
najdišče Ljubljana, Raka - Arheološko najdišče Vinji Vrh, Rožno -
Arheološko najdišče sv. Kancijan, Rožno - Arheološko območje ob Savi,
Senuše - Arheološko najdišče sv. Lucija, Spodnja Libna - Prazgodovinsko
gomilno grobišče, Spodnje Pijavško - Arheološko najdišče, Stari grad v
Podbočju - Arheološko najdišče Stari grad, Stolovnik - Arheološko
najdišče Gorica, Straža pri Raki - Arheološko najdišče sv. Valentin,
Šedem - Arheološko najdišče sv. Jakob, Trška Gora pri Krškem - Gradišče
na Trški gori, Velika vas pri Krškem - Arheološko najdišče, Veliki Kamen
- Arheološko najdišče, Veliki Kamen - Arheološko najdišče Pekel, Veliki
Podlog - Arheološko najdišče, Veliko Mraševo - Arheološko najdišče
Gramoznica, Veniše - Srednjeveška utrdba Škratov grič, Vihre -
Arheološko najdišče Dolge njive-Polanci, Vihre - Arheološko najdišče
Postarišine, Vihre - Arheološko najdišče Pri Urhu, Vihre - Arheološko
najdišče Sredje, Vrh pri Površju - Arheološko najdišče Cicelj, Zdole -
Arheološko območje sv. Jurij, Zgornja Pohanca - Antično grobišče,
Žadovinek - Arheološko najdišče Petrovce, Žadovinek - Arheološko
najdišče Remen-Tribeže. |
(6) V
občini je prisotna naselbinska dediščina, ki je zavarovana kot kulturna
krajina v naseljih: Dolenja vas pri Raki, Brezje pri Dovškem,
Brestanica, Bočje in Šutenska gora. Poleg tega so na seznam kulturne
dediščine, ki se veže na krajino uvrščena območja vinskih goric, in
sicer so to: Šutenski vrh, Gradišček, Bočje, Vinjar, Završe, Brezovica v
Podbočju. Na območju vinskih goric se ohranja slemenska zasnova naselja
ter tradicionalni, arhitekturni tip vinskih hramov. Neustrezno
arhitekturno oblikovane objekte se sanira s povzemanjem regionalnih
značilnosti. Ostala območja varovane kulturne dediščine so še: mestno
jedro-Krško in Leskovec pri Krškem, trško jedro-Brestanica, pokopališče
v Podbočju, vas-Veliki Podlog, Jelše, Brege, Raka- vas, Podbočje-vas,
Mali Kamen-zaselek Vrh, območja gradov Rajhenburg, Šrajbarski turn in
posamezne domačije. |
(7) Varujejo se značilne vedute na silhueto in dominanto naselja ter
neposredna in širša okolica naselja. Na vedutno izpostavljene sakralne
objekte se ohranjajo pogledi iz okolice. |
|
51. člen
|
(vojna
grobišča) |
(1) Na
območju Občine Krško se nahaja devet lokacij vojnih grobišč in sedem
lokacij prikritih vojnih grobišč, ki so razvidna iz Prikaza stanja
prostora. |
(2) Vojna
grobišča, ki so evidentirana v sklopu obstoječih urejenih pokopališč so
v naseljih: Koprivnica, Krško, Selo (pokopališče Podbočje) in
pokopališče Brestanica. |
(3) Izven
pokopališč so evidentirana vojna grobišča v naseljih Dovško, Krško (nad
starim delom mesta Krško), Mrtvice, Stari Grad, Veliki Kamen, Mali
Kamen, Gune (Hafnerjev graben) in Stranje, ki so razvidna iz Prikaza
stanja prostora. |
(4) Evidentirana vojna grobišča na območju občine se ohranjajo in
varujejo. |
|
52. člen
|
(območja
naravne dediščine in zavarovana območja) |
(1) Cilj
je ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na
kvalifikacijskih vrstah in habitatnih tipih na zavarovanih območjih.
Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske
raznovrstnosti in ohranitev naravnega ravnovesja na ekološko pomembnih
območjih. |
(2) Območja naravne dediščine in zavarovana območja so razvidna iz
Prikaza stanja prostora. |
(3) Pri
opredelitvi pogojev za gradnje in druge ureditve na zavarovanem območju
krajinskega parka - Kozjanski regijski park se upoštevajo varstveni
režimi določeni z zakonom o ohranjanju narave. Ohranja se mozaičnost
krajine, krajinsko značilno gradnjo, ohranjajo in vzpostavljajo se
ekstenzivni visokorasli travniški sadovnjaki, ohranja in vzpostavljajo
se mejice, ohranja se primarna vegetacija ob vodotokih. |
(4) Pri
posegih v prostor se obvezno upoštevajo občinski predpisi s področja
varovanja naravnih vrednot. |
(5) Ekološko pomembna območja v občini predstavljajo območje Bohor -
Vetrnik, Tisovec – Orlica - Kunšperška gora, Brestanica, reka Sava,
Ajdovska jama, Krakovski gozd, Šentjernejsko polje, reka Krka in
Gorjanci. |
(6) Območja Natura 2000 na območju občine Krško so: Krka s pritoki,
Ajdovska jama – Brestanica, Bohor, Orlica, Vrbina, Ajdovska jama,
Krakovski gozd ter Krakovski gozd - Šentjernejsko polje, Presladolski
potok, Dolenji Leskovec. |
(7) Območja naravnih vrednot so: Lokavec - zgornji tok, Lokavec -
spodnji tok, Smolinšček – jezero, Brestanica - mokrotna dolina, Šutna -
nahajališče apnenca, Dolenja Lepa vas – ponikalnica, Jevša – tise, Mali
Kamen - povirno mokrišče, Ločki dol, Nemška Gora – ponikalnica, Piroški
potok, Sajovec, Martink, Ledinski graben, Povšen graben, Senuša, Peščak,
Stari Grad – gramoznica, Krakovski gozd, Dovški potok, Armeško –
ribniki, Stranjski potok, Dobrovski potok, Brestanica, Blanščica,
Strženica, Krka, Bohor - rastišča navadne jarice, Močnik, Ravno -
gnezdišče čebelarja. |
(8) Posege
in dejavnosti se na teh območjih načrtuje tako, da se v čim večji meri
ohranja ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, habitatov in
razširjenost habitatnih tipov. Ob vodotokih se ohranjajo zeleni pasovi. |
(9) Za
zmanjšanje negativnih vplivov na območju pričakovane podzemeljske
geomorfološke naravne vrednote-Karbonati se pri izvedbi posegov upošteva
ukrep: v času gradnje je na območju ob nepredvidenem odprtju podzemne
jame ali brezna o tem treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za
varstvo narave), ki jamo pregledajo in dajo navodila za ustrezno
zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. |
|
5.3 Območja
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščita in reševanje |
|
53. člen
|
(območja
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščita in reševanje)
|
(1) Cilj
je usmerjanje poselitve izven območij ogroženih zaradi naravnih in
drugih nesreč, varovanje obstoječe poselitve, zdravja in življenja
ljudi, njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
varovanje kmetijskih zemljišč in pridelkov pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
(2) Na
poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih
ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer
ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki.
Poplavna, erozijska in plazljiva območja ter lokacije evidentiranih
plazov v občini so razvidna v Prikazu stanja prostora. |
(3) Tveganja zaradi naravnih in drugih nesreč se zmanjšuje z umeščanjem
dejavnosti izven območij potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem
primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter z
nadzorovanjem procesov in dejavnikov, ki lahko povzročajo naravne in
druge nesreče. |
(4) Določijo se zahteve zaradi naravnih omejitev (poplavnost in visoka
podzemna voda, erozivnost in plazljivost terena, možnost porušitve
visokih pregrad) in temu primerno predvidijo tehnične rešitve gradnje
(ali posege v prostor popolnoma umakniti iz območja potencialne
ogroženosti) ter možnosti nesreče z nevarnimi snovmi. |
(5) Priobalna zemljišča voda se ohranjajo nepozidana in javno dostopna.
Prostorske ureditve se izvajajo na način, da se ne poslabšuje stanje
voda in vodni režim. |
(6) Območja naravnih nesreč v občini Krško predstavljajo poplavna in z
njimi povezana erozijska območja reke Save in Krke. V poplavnih območjih
se ohranjajo retenzijske površine, poselitev se ne načrtuje. Za spodnjo
Savo od HE Krško do HE Mokrice je izdelana hidravlično-hidrološka
študija, v okviru katere so določeni razredi poplavne nevarnosti. Z
izgradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi in izgradnjo
visokovodnih nasipov se bo izboljšala tudi poplavna varnost naselij ob
reki Savi: Žadovinek, Drnovo, Brege, Mrtvice, Pesje, Spodnji Stari Grad
in Krško. S protipoplavnimi nasipi pred maksimalno verjetnostno poplavo
je varovan del levega brega reke Save od potoka Potočnica proti vzhodu
na območju NEK in poslovne cone Vrbina. |
Za območje
Senovškega potoka je izdelana hidrološko hidravlična študija na območju
obrtne cone Senovo. Nevarnost predstavljajo tudi erozijska in plazljiva
območja. Območja zahtevnejših protierozijskih ukrepov so predvsem na
severnem delu občine. Za ta del občine je izdelana tudi posebna
strokovna podlaga (Geotehnični istražni radovi za područje PUP-a Bohor,
Trebče i pod Bohorjem, Geološki zavod Zagreb, l. 1988), v kateri je
opredeljenih pet kategorij plazov. Po javno dostopnih podatkih je na
območju občine evidentiranih 17 plazov. Posegi na teh območjih so
pogojno dopustni na podlagi predhodnega geološkega poročila. Na
erozijskih in plazljivih območjih se upoštevajo zahtevnejši
protierozijski ukrepi in običajni protierozijski ukrepi. |
(7) Občina
Krško leži na območju z 8. stopnjo potresne intenzitete. V skladu s
karto projektnega pospeška tal spada občina v območje potresne
nevarnosti, kjer je določen projektni pospešek tal od 0,175 do 0,200 g.
Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva
veljavna zakonodaja s tega področja oz. področja o mehanski odpornosti
in stabilnosti objektov. |
(8) Zaradi
klimatskih sprememb so najbolj ogrožena kmetijska zemljišča, ki jih
prizadene suša, toča, poplava ali neurja. Za preventivno reševanje
posledic suše se izvedejo namakalni sistemi, ki bodo črpali vodo iz
akumulacijskih bazenov hidroelektrarn na reki Savi, reke Krke,
akumulacij drugih vodnih zajetij in vodnih vrtin ob upoštevanju
naravovarstvenih in vodovarstvenih pogojev. |
(9) Za
zaščito pred točo se spodbuja postavitev mrež ter postavitev
rastlinjakov, plastenjakov, tam kjer ostale omejitve v prostoru to
dopuščajo. |
(10) Za
zaščito pred poplavami se v okviru izvedbe hidroelektrarn na spodnji
Savi izboljša poplavna varnost kmetijskih površin. |
(11) Pri
načrtovanju je treba upoštevati požarno ogroženost. |
(12) Lokacije za umik ogroženih prebivalcev v primeru ostalih nesreč
(potresi, poplave …) se določajo in urejajo ob samih nesrečah. Za ta
namen se uporabijo odprte javne površine. V primeru katastrofalnih
nesreč se pokop ljudi načrtuje v sklopu obstoječih pokopališč. |
(13) V
primeru množičnega pogina živali je določena lokacija za pokop
severovzhodno od naselja Reštanj (k. o. Reštanj, parc. št. 626/2 in
682/3; k. o. Mali Kamen, parc. št. 2/2). |
(14) Za
ukrepanje ob izrednih dogodkih v NEK se zagotovijo evakuacijske poti za
vse prebivalstvo in zaposlene v skladu z načrtom zaščite in reševanja.
Ob spremenjeni demografski sliki pokrajine je treba dopolniti ali
spremeniti načrt zaščite in reševanja v skladu s predpisi tako, da bosta
obravnavani evakuacija prebivalcev, dnevnih migrantov kot tudi osebja na
lokaciji NEK. |
(15) V
primeru gradnje industrijskih objektov ali transportnih poti v območju
omejene rabe okoli jedrskih objektov NEK in NSRAO ali na območju izven
omejene rabe, ki lahko vplivajo na predpostavke iz varnostnih analiz,
podanih v Končnem varnostnem poročilu NEK, je treba upoštevati vpliv
morebitnih izrednih dogodkov na NEK in novo odlagališče NSRAO in z
analizami dokazati, da ne bo prišlo do ogrožanja teh jedrskih objektov
ali določiti omejitve glede uporabe oz. transporta. |
(16) Za
zaklanjanje prebivalstva se gradijo zaklonišča v skladu z veljavnimi
kriteriji, določenimi v predpisih, ki urejajo to področje. |
|
5.4 Območja
in objekti za potrebe obrambe |
|
54. člen
|
(območja
in objekti za potrebe obrambe) |
(1) Dejavnost obrambe je v Občini Krško umeščena izven strnjenih območij
naselij. |
(2) Območja izključne rabe za potrebe obrambe so območja, ki so
namenjena izključno za obrambne potrebe. Območja možne izključne rabe so
območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe, in se jih v primeru
izrednega stanja, vojnega stanja ali krize, lahko uporabi za obrambne
potrebe ter v miru za usposabljanje oziroma so za obrambne potrebe v
souporabi. Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na
katerih so potrebne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov.
Območja za potrebe obrambe so razvida v Prikazu stanja prostora. |
(3) Na
območju Občine Krško se nahajajo območja izključne rabe za potrebe
obrambe v naselju Gorica z območjem za odmetavanje tovora v nujnih
postopkih in Raka. Območja možne izključne rabe za potrebe obrambe na
območju občine so Brege, Bohor in Sremič. Ob območjih Gorica z območjem
za odmetavanje tovora v nujnih postopkih in Raka se nahajata tudi
območji omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe, za katera je
izdelan DPN. Prav tako ima območje omejene in nadzorovane rabe – vplivno
območje telekomunikacijske infrastrukture. V občino Krško pa sega tudi
del takega območja Letališča Cerklje ob Krki. |
|
6 Zasnova
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega
dobra |
|
55. člen
|
(splošno)
|
(1) Cilj
občine je, da s trajno, kakovostno in zadostno komunalno oskrbo zagotovi
uravnotežen prostorski razvoj. |
(2) Na
celotnem območju občine se razvija, vzdržuje, prenavlja in rekonstruira
gospodarsko javno infrastrukturo skladno s prostorskimi potrebami in
potrebami gospodarskega razvoja. Prednostno se zagotavlja minimalna
komunalna opremljenost območij, kjer to še ni zagotovljeno, skladno s
predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in finančnimi viri. Na območjih,
kjer opremljenost ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvaja
sanacija stanja. Pri tem se zagotavlja ustrezna stopnja varstva okolja. |
(3) Zagotavlja se racionalna raba energije in zmanjševanje stroškov za
izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Pri
opremljanju novih območij se infrastruktura gradi za zaključene celote.
Gradnja komunalne infrastrukture se predvsem v naseljih načrtuje v
skupnih infrastrukturnih koridorjih. Načrtovanje infrastrukturnih vodov
se izvaja na način, da le ti ne ogrožajo namenske rabe, prav tako
obratno, namenska raba ne sme ogrožati njihovega delovanja in
vzdrževanja. |
(4) Obstoječa območja gospodarske infrastrukture, ki negativno vplivajo
na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost se ustrezno sanira. Pri
gradnjah se vzpostavlja prehodnost prostora za prosto živeče živali. |
(5) Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in
grajenega javnega dobra je razvidna iz karte 212. |
|
6.1 Prometna
infrastruktura |
|
56. člen
|
(ceste)
|
(1) Cilj
občine je izboljšati, prenoviti in posodobiti obstoječe cestno omrežje
ter z izgradnjo novih cestnih povezav in ureditvijo križišč, zagotoviti
boljšo povezanost občinskega središča z ostalimi območji. Cestno
omrežje, vključno s pločniki, sprehajališči, kolesarskimi potmi in
stezami se opremlja z urbano opremo in povezuje v urejen in varen
sistem. |
(2) Zagotavlja se dobra prometna dostopnost do območij centralnih,
proizvodnih dejavnosti, do stanovanjskih območij, območij za posebne
namene (turizem, športni centri ipd.) ter območij ostalih dejavnosti. V
mestnih območjih se izvajajo ukrepi za umirjanje prometa in ostali
ukrepi za povečanje prometne varnosti. |
(3) Prometno mrežo v občini tvori avtocesta A2 Kronovo - Drnovo –
Obrežje ter glavna cesta G 1-5 Zidani Most – Krško - Drnovo, na katero
se s severa navezuje regionalna cesta R2-422 Podsreda – Brestanica in
R3-679 Sevnica - Brestanica. Ostale regionalne ceste v občini so: R1-220
Krško – Brežice, R3-677 Zgornja Pohanca - Krško, R 3-673 Drnovo –
Križaj, R2-419 Šentjernej - Križaj - Čatež ob Savi, R3-671 Križaj -
Podbočje - Šutna - Planina v Podbočju - meja HR in R3- 672 Zavratec -
Smednik - Kostanjevica na Krki. |
(4) Na
državne ceste se navezuje sistem lokalnih cest in javnih poti, ki
pokriva celotno območje občine, z gostejšo mrežo v osrednjem delu in
redkejšo mrežo na severnem in južnem delu občine (Bohor in Gorjanci). |
(5) Večji
premostitveni objekti v občini so: brestaniški in krški most čez reko
Savo, leseni most čez Krko v Brodu pri Podbočju ter nadvoza čez
avtocesto na Drnovem in Veliki vasi. Pri hidroelektrarni Krško je
zgrajen tudi nov most čez reko Savo. |
(6) Na
območju mesta Krško je načrtovana gradnja obvoznice Krško kot
prestavitev glavne ceste G 1-5 ob Savo iz desnega brega Save pri
hidroelektrarni Krško na levi breg. Novogradnja obvoznice G 1-5 je
načrtovana od hidroelektrarne Krško, preko novozgrajenih krožišč in
novega mostu čez Savo, do naselja Žadovinek. Nova obvoznica bo
razbremenila staro mestno jedro Krško tranzitnega prometa, obstoječa
glavna cesta pa bo prekategorizirana v lokalno, mestno cesto. Poleg
izgradnje krožišča na desnem bregu Save se izvede cestna povezava od
mostu do lokalne ceste št. 192055 (pri Merkurju) in priključitev iste
ceste na obvoznico Krško v južnem delu IC Žadovinek. Predvidena je
rekonstrukcija križišč cest št. 192055 in 192057 (pri Merkurju), cest
št. 192053 in 192055 (pri Mercatorju), pri priključku interne ceste v IC
Žadovinek in cesti na Črnile, cest št. 192783 in 193591 (pri Lidlu) in
rekonstrukcija križišča G 1-5 in ceste št. 693811 (pri Eurogardnu).
Načrtovana je izgradnja nove povezovalne ceste R 1-220 Krško – Brežice,
ki bo izboljšala prometne razmere znotraj somestja Brežice – Krško –
Sevnica. Predvidene so ureditve regionalnih cest R 3-677 Zgornja Pohanca
- Krško in R 3-672 Zavratec- Smednik- Kostanjevica ter obnova regionalne
ceste R 2-422 Podsreda – Brestanica in glavne ceste G1-5. |
(7) Poleg
ureditev in obnov obstoječih občinskih cest je predvidena gradnja
obvozne ceste Leskovec pri Krškem in prestavitev ceste pri ribnikih
Mačkovci. Občina Krško se bo z rekonstrukcijo obstoječih cest in
izboljšanjem prometnih povezav navezovala na 3. razvojno os, ki bo
potekala po območju sosednjih občin. |
(8) Na
območju Krakovskega gozda se urejajo in vzdržujejo obstoječe prometne in
infrastrukturne komunikacije za omogočanje vzdrževanja in uporabe
prostora. |
|
57. člen
|
(javni
potniški promet) |
(1) Cilj
občine je povečanje uporabe javnega potniškega prometa znotraj občine
Krško in v povezavi s sosednjimi občinami ter omogočanje boljše
dostopnosti in povezanosti vstopnih in izstopnih točk. |
(2) Avtobusna postaja Krško se ohranja na obstoječi lokaciji. Občina
Krško je z javnim avtobusnim potniškim prometom povezana z Ljubljano,
Novim mestom, Brežicami, Celjem, Kostanjevico na Krki in drugimi kraji.
To so glavne osi regionalnega in medobčinskega povezovanja. Znotraj
občine pa je razvit lokalni promet, ki z avtobusnimi linijami omogoča
dostopnost večjih in manjših krajev. |
(3) Učinkovitost javnega potniškega prometa se poveča z rednejšimi
avtobusnimi linijami med tednom in vzpostavitvijo povezav med konci
tedna ter vključitvijo Brestanice in Senovega v linijo mestnega prometa.
Ob razvoju turizma, širitvi proizvodnih con in urejanju novih
stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove linije
javnega potniškega prometa. V vseh naseljih, ki so povezana z
avtobusnimi linijami (tudi šolskimi), se uredijo nova oziroma posodobijo
obstoječa postajališča za avtobuse. Za racionalizacijo prevozov se
združujejo šolski prevozi z javnim linijskim prevozom. |
(4) Poveže
se kolesarske steze s postajališči JPP in parkirnimi površinami. Urejajo
se parkirišča in s tem vključevanje osebnih vozil v sistem javnega
potniškega prometa, uredijo se izposojevalnice koles, taksi službe itd.
Zagotavlja se zadostno število pokritih/varovanih parkirišč za kolesa,
sistem pločnikov ter kolesarskih stez za varen dostop do postajališč
JPP. |
|
58. člen
|
(kolesarska infrastruktura in peš poti) |
(1) Cilj
je povečanje kolesarskega prometa z neprekinjenim, direktnim, privlačnim
in varnim sistemom kolesarskega omrežja po celotnem ozemlju občine Krško
za različne uporabnike: rekreativce, družine, športnike in ostale
uporabnike. Cilj je tudi vključitev kolesarskih povezav v predvideno
kolesarsko povezavo »Sava – Krka bike« vzdolž reke Save in Krke in s tem
povezava občin med seboj kot tudi širše, povezava regije s sosednjo
državo Hrvaško skozi mesto Samobor. Z urejenimi kolesarskimi potmi se
spodbuja kolesarski turizem, ki bo predstavljal tudi ekonomski napredek
regije. |
(2) V
sklopu državnega kolesarskega omrežja poteka po občini Krško daljinska
kolesarska povezava št. 910200, Novo mesto - Otočec - Kostanjevica -
Čatež in dve glavni kolesarski povezavi, in sicer št. 921900, Sevnica -
Brestanica - Krško - Brežice ter št. 921800, Brestanica - Podsreda -
Bistrica ob Sotli. |
(3) Občinske kolesarske povezave potekajo v smereh vzhod – zahod (ob
Savi) ter v smeri sever – jug na relaciji Senovo - Krško - Brege -
Drnovo - Velika vas - Križaj ter se v nadaljevanju navežejo na državno
kolesarsko omrežje. Na območju naselij Brestanica, Senovo, Krško,
Leskovec pri Krškem ter v smeri Brežic, Kostanjevice in Gmajne pri Raki
se načrtuje ločen kolesarski promet ob cestah in izven cest. |
(4) Na
območju občine se kolesarski promet uredi tako, da obstoječe in novo
predvidene kolesarske povezave tvorijo smiselno celoto ter povezujejo
mesto Krško z ostalimi večjimi naselji v občini. |
(5) V
sklopu ureditev kolesarskih povezav se za potrebe vzpostavitve
turistično usmerjenega pristopa, na določenih mestih – krajih, uredijo
počivališča oz. info točke s spremljajočimi objekti z možnostjo
servisiranja in izposojevalnice koles. |
(6) Projektiranje kolesarskega omrežja se izvaja skladno s Študijo
ureditve kolesarske povezave v občini Krško in samem mestu Krško in
Kolesarske povezave v občini Krško – določitev odsekov kolesarskih
povezav s predvidenimi ureditvami. |
(7) Pri
novogradnjah objektov javnega pomena (šole, vrtci, zavodi, zdravstvene
ustanove itd.) se obvezno predvidi tudi kolesarnice z dovolj velikimi
kapacitetami. |
(8) Mesto
Krško se poveže z reko Savo. Z mostovi za peš in kolesarski promet se
povežeta levi in desni breg reke Save in uredijo pešpoti vzdolž reke.
Obnovijo in označijo se stare peš in sprehajalne poti ter vzpostavijo
nove. V mestu Krško z Leskovcem ter ostalih lokalnih središčih se
uredijo pločniki z elementi za gibalno ovirane osebe. |
(9) Pešpoti se uredijo z izhodišči v medobčinskem središču, lokalnih
središčih in parkiriščih po celotni občini in povezujejo medobčinsko
središče, lokalna središča ter ostala naselja z naravnimi in kulturnimi
značilnostmi občine, razglednimi točkami ter ostalimi privlačnimi
območji za sprehode in rekreacijo v naravi. |
|
59. člen
|
(mirujoči
promet) |
(1) Cilj
je ureditev zadostnega števila parkirnih mest za vse uporabnike tako, da
se omogoča dostop do vseh dejavnosti v prostoru in da dejavnost
parkiranja ni moteča za okolje in razvoj ostalih dejavnosti. |
(2) Na
celotnem območju občine se zagotavljajo javne parkirne površine za
potrebe javnih objektov ter za potrebe posameznih dejavnosti, v skladu z
veljavnimi predpisi. |
(3) Na
območju mesta Krško z Leskovcem in na ostalih območjih koncentrirane
novo gradnje se zaradi racionalnejše izrabe prostora gradijo garažne
hiše, s čimer se pridobijo dodatne urbane, mestne površine. |
Ob
avtobusni in železniških postajah ter postajališčih se uredi zadostno
število pokritih in varovanih parkirišč za kolesa in omogoča varen
dostop do njih (ureditev pločnikov, kolesarskih stez …). |
(4) Priložnost za povečanje učinkovitosti javnega potniškega prometa je
v boljši povezanosti avtobusnega in železniškega prometa. Ob linijah
šolskega avtobusa se uredijo ustrezna postajališča. Parkirišča za
tovorna vozila se zagotavljajo izven stanovanjskih površin, v sklopu
območij proizvodnih dejavnosti. |
|
60. člen
|
(mejni
prehod) |
Mejni
prehod za osebni promet z Republiko Hrvaško je pri naselju Planina pri
Podbočju, na Gorjancih. |
|
61. člen
|
(železniški promet) |
(1) Cilj
je izboljšanje obstoječe železniške povezave in večja izraba
železniškega prometa za potrebe gospodarstva. |
(2) Skozi
občino Krško poteka glavna železniška proga E 70 državna
meja–Dobova–Ljubljana–Sežana–državna meja. Za zagotovitev večjih
hitrosti vlakov se načrtuje rekonstrukcija in prenova glavne železniške
proge. |
(3) V
predlogu Resolucije nacionalnega programa razvoja Slovenske železniške
infrastrukture je predvidena gradnja hitre proge na X. koridorju,
Jesenice-Ljubljana-Dobova-državna meja. Trasa proge, ki je v zahodnem
delu načrtovana skozi tunel, prečka osrednji del občine, v smeri
severozahod - jugovzhod. |
(4) Ohranjajo se obstoječi industrijski tiri za potrebe podjetja Vipap,
pretakališča goriva Stara vas in Nuklearne elektrarne ter načrtujejo
novi. |
(5) Načrtuje se povečanje uporabe železniškega prometa za potrebe
gospodarstva z navezavo na Poslovno cono Vrbina in z vzpostavitvijo
logističnega terminala |
|
62. člen
|
(zračni
promet) |
(1) Cilj
je ohranitev in omogočanje razvoja zračnega prometa v okviru obstoječih
danosti prostora. |
(2) Na
jugovzhodnem delu občine je del letališča Cerklje ob Krki, ki z območjem
kontroliranega dela zračnega prometa vpliva na ureditve na tem delu
občine. Z državnim prostorskim načrtom je predvidena širitev letališča
za potrebe obrambe ter za gradnjo civilnega dela letališča. |
(3) Južno
od naselja Žadovinek je lokacija obstoječega vzletišča in športnega
letališča Žadovinek, ki se ohranja. Nove površine za širitev letališke
dejavnosti niso predvidene. |
|
63. člen
|
(promet na
notranjih vodah) |
(1) Cilj
je vzpostavitev rekreacijskega in turističnega sistema plovnosti po reki
Savi in Krki z upoštevanjem usmeritev za varstvo okolja. |
(2) Po
reki Krki in na območju ojezeritve gramoznice Spodnji Stari Grad je
dopustna rekreacijska uporaba čolnov na vesla. Po izgradnji
hidroelektrarn na Savi bo možna plovba po akumulacijskem jezeru
hidroelektrarne Krško in hidroelektrarne Brežice. V ta namen se uredijo
pristani ter sprejme ustrezni plovni režim. |
|
6.2 Elektronske
komunikacije |
|
64. člen
|
(elektronske komunikacije) |
(1) Cilj
je spodbujati povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih
omrežij, optimizacijo uporabe vsakega izmed njih ter sistematično
uvajanje novih tehnik in tehnologij. |
(2) V
občini Krško so naslednje telefonske centrale (LC): LC Krško, LC Senovo,
LC Veliki Kamen, LC Raka, LC Podbočje, LC Senuše. Kabelsko omrežje iz
posameznih telefonskih central je zgrajeno s kabli različnih kapacitet
in bakrenimi vodniki, delno v zemeljski in delno v zračni izvedbi.
Oddajnik RTV Slovenija je na Sremiču. |
(3) Z
Načrtom razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih
komunikacij v občini Krško so opredeljena območja, na katerih se končnim
uporabnikom omogoči dostop v odprto širokopasovno omrežje elektronskih
komunikacij. Predvsem se jih gradi na območjih, kjer ta omrežja niso
prisotna. S širokopasovnimi omrežji se povežejo vsa naselja v občini ter
zainteresirane končne uporabnike, in sicer na način, da bodo dostopna
pod enakimi pogoji vsem zainteresiranim operaterjem in ponudnikom
storitev. Omogoči se ponudba vseh vrst storitev elektronskih
komunikacij. |
(4) V
občini je širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij že zgrajeno v
večini naselij. V preostalih naseljih se omogoča nadaljnja gradnja
omrežja in postavljanje opreme ter naprav za delovanje širokopasovnega
omrežja elektronskih komunikacij (kabelske kanalizacije, optičnih
vodnikov, jaškov, naprav in druge opreme za delovanje optičnega
omrežja). |
(5) Večji
objekti, ki so potrebni za delovanje in upravljanje komunikacijske
infrastrukture se usmerjajo v skladu s potrebami in zahtevami objektov
za nemoteno delovanje komunikacijske infrastrukture po celotnem območju
občine. |
(6) Trase
telekomunikacijskih kablov se prednostno predvidijo v obstoječih in
načrtovanih infrastrukturnih koridorjih. Prav tako se pri umeščanju
novih naprav in objektov telekomunikacijskega omrežja v prostor, v čim
večji meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe naprave in
objekte telekomunikacijskega omrežja, vplivi na zdravje, okolje in
prostor pa morajo biti čim manjši. |
(7) Za
zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih
operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, ki se
nadgrajujejo z različnimi sistemi in novimi tehnologijami. Umestitev
baznih postaj se načrtuje izven varovanih območij s področja varstva
naravne in kulturne dediščine, predvsem se varuje izražene ambientalno
kvalitetne prostore, poglede iz razglednih točk in vedute. |
|
6.3 Energetika |
|
65. člen
|
(splošno)
|
(1) Cilj
je razvoj energetike in z njo povezanega gospodarstva, zagotavljanje
neprekinjene električne oskrbe za vsa gospodinjstva in gospodarske
družbe ter spodbujanje uporabe energetsko obnovljivih virov. |
(2) Zasnova energetske oskrbe občine temelji na izhodiščih prihodnjega
razvoja občine in lokalnem energetskem konceptu občine. Z lokalnim
energetskim konceptom se opredeljuje načrt razvoja energetike v lokalnih
skupnostih, izvaja učinkovito ravnanje z energijo in izkoriščanje
lokalnih energijskih virov. Koncept opredeljuje aktivnosti, povezane s
povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov
energije (OVE). |
(3) Trajnostna raba energije je razvojna prioriteta, ki predstavlja
ključni vzvod za zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in zniževanje
rabe energije oz. povečanje energetske in ekonomske učinkovitosti.
Prednostno se spodbuja uporaba obnovljivih virov energije. Med
obnovljive vire energije uvrščamo vodni potencial, biomaso, energijo
vetra, geotermalno energijo, sončno energijo, toploto okolja in odpadno
toploto. Pri načrtovanju se zagotavlja prednost rabe teh virov energije
pred fosilnimi viri energije. |
(4) Poleg
hidroenergije ima občina Krško veliko možnosti v lesni energiji in
biomasi, potencial pa je tudi v sončni in geotermalni energiji. V okviru
učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne
energije in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah in pri obstoječih
termoelektrarnah ter pri vseh večjih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje
se preveri možnost soproizvodnje (termoelektrarne - toplarne). |
|
66. člen
|
(objekti
za proizvodnjo energije) |
(1) Pomembni energetski objekti državnega pomena v občini Krško so: |
– Nuklearna elektrarna Krško, ki je državnega in mednarodnega pomena, |
– Termoelektrarna Brestanica, |
– Hidroelektrarna Krško. |
(2) Dolvodno od mesta Krško se načrtuje še gradnja hidroelektrarne
Brežice, katere vplivno območje sega v območje občine Krško. |
(3) Za
pridobivanje električne energije se na območju občine prioritetno
obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe
proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti. |
(4) Novi
energetski objekti se skladno z določeno namensko rabo umeščajo v
območja energetske infrastrukture in območja vseh proizvodnih dejavnosti
ter izven območij naselbinske in zavarovane kulturne dediščine. Območje
južno od cestne povezave LC 191111 Krški most-Vrbina-Spodnji Stari Grad
do gramoznice Spodnji Stari Grad se ohranja za razvoj energetike. Novi
večji energetski objekti se umeščajo na rob strnjenih naselij oziroma v
primerni oddaljenosti od obstoječih naselij glede na ocenjene vplive
objekta na kakovost bivanja. |
|
67. člen
|
(energetsko obnovljivi viri) |
(1) V
občini se spodbuja učinkovita raba energije, proizvodnja energije iz
malih naprav obnovljivih virov energije in naprav za soproizvodnjo
toplote in elektrike (SPTE), razvoj izgradnje hidroelektrarn, ekološko
obnovo termoelektrarne. |
(2) Na
območju jalovišča Senovo se načrtuje gradnja energetskih objektov:
sončne elektrarne in drugih objektov namenjenih proizvodnji energentov
iz lesa (biomasa). |
(3) Na
območju obstoječih naselij se omogoča gradnja manjših energetskih
objektov z namenom zagotavljanja električne energije v javno omrežje,
pri čemer je poudarek na pridobivanju energije iz obnovljivih virov. |
(4) Objekte s proizvodnjo energije iz sončne energije se umešča ob/na
večje objekte z ravnimi strehami v območja centralnih dejavnosti,
območja športnih centrov ter območja prometne in okoljske
infrastrukture, pri čemer se upošteva učinkovitost izbranega sistema in
prostorska, okoljska ter družbena sprejemljivost. |
(5) Izkoriščanje bioplina se omogoča v območjih farm za rejo živali ter
čistilnih napravah in deponijah odpadkov. |
(6) Kot
energetski vir je primarno predvideti zemeljski plin, ki v primerjavi s
trdimi gorivi ali kurilnim oljem vsebuje zanemarljivo malo žvepla,
vrednosti ostalih onesnaževal, ki nastajajo pri izgorevanju (ogljikov
monoksid in dušikovi oksidi) so bistveno nižje, prašnih delcev pa
praktično ni. |
(7) Na
območjih, kjer ni omrežja zemeljskega plina, se priporoča predvsem
uporaba lesne biomase ter izraba toplote zemlje, vode in zraka z uporabo
toplotnih črpalk. |
(8) Umeščanje energetskih objektov in naprav v drugih podeželskih
naseljih se načrtuje tako, da se upoštevajo značilne naravne prvine kot
so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij
in značilne vedute. |
(9) Pri
umeščanju novih stavb, rekonstrukcijah ter obnovah obstoječih objektov
se za potrebe objekta nameščajo naprave in sistemi za proizvodnjo
električne energije iz OVE. Poleg izbora učinkovitosti izbranega sistema
se pri umestitvi upošteva prostorska sprejemljivost tako z vidika
ohranjanja vizualne kakovosti območja kot tudi naravnih vrednot in
kulturne dediščine. Pri vseh novogradnjah se predvidi celostna oskrba z
energijo v posameznih sklopih, načrtujejo se skupni sistemi ogrevanja z
eno kurilno napravo. |
(10) Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih iz
naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove za obratovanje potrebujejo
manj energije (npr. pasivna stavba, nizkoenergijska stavba) in/oziroma
del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz obnovljivih virov
energije. |
|
68. člen
|
(prenosno
in razdelilno elektro omrežje) |
(1) Visokonapetostno razdelilno in prenosno elektro omrežje v občini
tvorijo obstoječi in predvideni elektroenergetski objekti in vodi v
upravljanju Elesa: |
– DV 110
kV Trbovlje - Brestanica + KB 110 kV, |
– DV 110
kV Brestanica - Blanca (SM 134/2) + KB 110 kV, |
– DV 2
x110 kV Brestanica - Krško I, II + KB 2 x110 kV, |
– DV 110
kV Brestanica - Krško NEK + KB 110 kV, |
– DV 110
kV Brestanica - HE Krško (SM 1A, 01-04)+ KB 110 kV, |
– DV 110
kV HE Krško - Krško DES (SM 04-01)+ KB 110 kV, |
– DV 110
kV Krško DES - Krško (SM 27-28) + KB 110 kV, |
– DV 2
x110 kV Krško - Brežice I, II (SM 1,2,3), |
– DV 2
x110 kV Krško - Hudo I, II, |
– DV 110
kV Brestanica - Hudo II (predvidena rekonstrukcija |
– DV 2
x110 kV Brestanica - Hudo) + KB 2x110 kV, |
– DV 2 x
400 kV Beričevo - Krško 1, 2, |
– DV 400
kV Maribor - Krško, |
– DV 2 x
400 kV Tumbri - Krško 1, 2, |
– RTP
400/110 kV Krško, |
– RTP
110/20 kV Brestanica (ELES, Elektro Celje, TEB), |
– KB 20 kV
RTP Krško DES - Carinsko skladišče NE Krško, |
– KB 20 kV
RTP Krško DES - RTP 400/110 kV Krško, |
– Zemeljski optični kabel RTP Krško 400/110kV - RTP 110/20kV Krško DES
(z odcepom v GEN), |
– predviden DV 2x400 kV Krško – Tumbri in |
– predviden DV 2x400 kV Cirkovce - Krško. |
Vodi v
upravljanju Elektro Celje: |
– RTP
110/20 kV Krško DES, |
– DV 110
kV Laško – Brestanica (predviden za rekonstrukcijo), |
– DV 110
kV Sevnica – Brestanica, |
– DV 2×110
kV Krško – Brežice, |
– predviden DV 2 x110 kV Krško – Kozje. |
– DV 110
kV Brestanica – Krško DES in |
– DV 110
kV Krško DES – Krško. |
V skupnem
upravljanju Elesa in Elektro Celje so vodi: |
– DV 110
kV Krško DES – Krško + KB 110 kV in |
– DV 2 x
110 kV Krško - Brežice I, II. |
(2) Obstoječe enosistemske daljnovode je treba rekonstruirati z
nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode. |
(3) Predvidena je gradnja novega in posodabljanje obstoječega srednje
napetostnega in nizko napetostnega distribucijskega omrežja s
pripadajočimi objekti. |
(4) Elektroenergetski koridorji se praviloma združujejo s koridorji
ostale energetske in druge infrastrukture. Predvsem na stanovanjskih
območjih ter območjih varovanih s področja kulturne dediščine, se daje
prednost podzemni izvedbi in se tako tudi nadomešča obstoječe. |
|
69. člen
|
(plinovodno omrežje) |
(1) Sistem
oskrbe z zemeljskim plinom občine zajema prenos in distribucijo
zemeljskega plina. Magistralni plinovod M4 poteka v smeri Rogaška
Slatina – Krško. Iz magistralnega plinovoda so urejeni priključki v
Brestanici, Krškem in Drnovem. |
(2) Plinovodno omrežje na območju občine Krško predstavljajo naslednji
prenosni in distribucijski plinovodi: |
– M4: od
M2 v km 8+098 do MRP Krško; premer 400 mm; tlak 50 bar, |
– M4: MRP
Krško - MRP Novo mesto; premer 400 mm; tlak 50 bar, |
– R42: od
M4 v km 33+227 do odcepa (MRP) Brestanica; premer 250 mm; tlak 50 bar, |
– R42:
odcep (MRP) Brestanica – odcep (MRP) Sevnica; premer 200 mm; tlak 50
bar, |
– P4212:
MRP Brestanica – MP Metalna Senovo; premer 150 mm; tlak 1 bar, |
– P4213:
od P4212 v km 0+793 do MP TES; premer 100 mm; tlak 1 bar, |
– MRP
Brestanica – TE Brestanica, |
– R43: od
M4 v km 40+617 do MRP Krško; premer 200 mm; tlak 50 bar, |
– P431:
MRP Krško – MRP Videm; premer 200 mm; tlak 20 bar, |
– P432:
MRP Krško – MP SOP-Kovinarska; premer 200 mm; tlak 1 bar. |
– R44: od
M4 v km 43+588 do MRP Drnovo; premer 100 mm; tlak 50 bar, |
– MRP
Drnovo – MRP Črešnjice (občina Brežice); premer 200; tlak 8 bar, |
– merilno
regulacijske postaje MRP Krško, MRP Drnovo, MRP Brestanica, |
– merilne
postaje MP Vipap, MP TES, MP Metalna Senovo in |
– distribucijsko plinovodno omrežje 4 bar in 1 bar mesta Krško, Leskovec
pri Krškem, Brestanica, Senovo. |
(3) Distribucijsko plinovodno omrežje je v večjih naseljih večinoma že
zgrajeno. Izvajajo se dograditve in nadaljnje širitve omrežja osrednjih
urbaniziranih območij Krško – Leskovec pri Krškem, Veniše in Brestanica
– Senovo ter območij PC Vrbina – Stari Grad – Dolenja vas, Velika vas –
Drnovo - PC Drnovo zahod in PC Drnovo jug. |
(4) Dopustna je nadaljnja širitev distribucijskega plinovodnega omrežja
tudi na vsa ostala območja v občini Krško, ki niso navedena v prejšnjem
odstavku Gradnja novega in posodabljanje obstoječega distribucijskega
omrežja s pripadajočimi objekti se bo izvajala skladno z lokalnim
energetskim konceptom, prostorskimi akti in razvojnimi načrti operaterja
distribucijskega omrežja |
(5) Energetsko oskrbo območij, kjer je že zgrajeno distribucijsko
plinovodno omrežje in tistih, ki jih je ob ekonomsko upravičenih
vlaganjih še možno povezati z obstoječim omrežjem, naj se načrtuje na
zemeljski plin. |
(6) Na
območjih, kjer oskrba z zemeljskim plinom ni možna zaradi nezgrajenega
distribucijskega omrežja in obstaja verjetnost kasnejšega prehoda na
zemeljski plin, se lahko energetska oskrba prehodno načrtuje tudi z
uporabo tekočega naftnega plina. |
(7) Na
območjih z zgrajenim plinovodnim omrežjem se za energetsko oskrbo
predvidi priključitev uporabnikov v proizvodnih in centralnih dejavnosti
ter javnih in stanovanjskih objektov na zemeljski plin in obnovljive
vire energije. |
|
6.4 Komunalno
in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja |
|
70. člen
|
(oskrba s
pitno vodo in vodni viri) |
(1) Cilj
občine je zagotavljati stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo.
Prioritetno se zagotovi oskrba z vodo prebivalcem na vododeficitarnih
območjih. Varuje se obstoječe in potencialne vodne vire, izvaja se
gradnja novih ter prenova in posodobitev obstoječih vodooskrbnih
sistemov. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode. Kot vir
tehnološke, požarne oziroma druge vode, ki ni namenjena pitju, se
uporabi vire kot so: padavinska voda in prečiščena odpadna voda. Na
obstoječih, močno urbaniziranih ali kmetijskih območjih se v primeru
ogroženosti vodnih virov uvaja ukrepe aktivne zaščite in umetnega
bogatenja podzemne vode. |
(2) Koncept razvoja vodooskrbe v občini se razvija v skladu z izdelano
in sprejeto »Dolgoročno študijo oskrbe s pitno vodo v občini Krško«.
Skladno s potrebami se lahko določijo novi vodni viri z ustrezno
zaščito. |
(3) Vodni
viri za oskrbo s pitno vodo na območju občine Krško so Drnovo, Brege,
Podbočje, Štegina, Rore, Brestanica-Zdole, Raka, Dovško pri Senovem,
Črna mlaka, Čele. Vodni viri so zaščiteni z veljavnimi občinskimi
odloki. Določeni so varstveni pasovi in območja z različnimi stopnjami
varovanja pred onesnaženjem. Določen je vodovarstveni režim v obliki
prepovedi in omejitev. S spremembo predpisa se spremenijo določila glede
varovanja vodnih virov v občini Krško. Območja vodnih virov so razvidna
v Prikazu stanja prostora. |
(4) Sistem
javne oskrbe s pitno vodo se razvija v smeri zagotavljanja oskrbe na
celotnih poselitvenih območjih. Zagotavlja se skladno s predpisom, ki
določa zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri
opravljanju javne službe in pri lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. |
(5) V
občini obstajajo sistemi vodovodne oskrbe določeni v odloku o oskrbi s
pitno vodo, ki so: |
– zasebni
vodovodi (manj kot 50 preb.), |
– javni
vodovodi v upravljanju posameznikov (nad 50 prebivalcev) in |
– javni
vodovodi v upravljanju koncesionarja. |
(6) Na
območju občine obstaja pet javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo v
upravljanju koncesionarja, in sicer Krško (s podsistemom Dolenja vas),
Senovo – Brestanica (s podsistemom Koprivnica), Raka, Podbočje (s
podsistemom Premagovce) in Veliki Trn. Določena naselja se oskrbujejo iz
zasebnih sistemov. Posamezni sistemi za oskrbo s pitno vodo se
dograjujejo in obnavljajo skladno z razvojem poselitve in operativnim
programom oskrbe s pitno vodo v občini Krško. |
|
71. člen
|
(odvajanje
in čiščenje odpadnih vod) |
(1) Cilj
občine je sanacija obstoječega stanja na območjih strnjenih naselij in
vodovarstvenih območjih, opremljanje novih razvojnih območij ter
spodbujanje izgradnje ustreznega sistema za odvajanje odpadnih vod na
celotnem ozemlju občine. |
(2) Koncept razvoja s področja odpadnih voda v občini Krško predstavlja
Občinski operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih
vod, ki vsebuje tudi kataster greznic (v nadaljevanju Občinski
operativni program). |
(3) Na
območju občine Krško obstoječi kanalizacijski sistem ne pokriva vseh
poselitvenih območij. Zgrajeni so trije javni kanalizacijski sistemi z
obstoječimi čistilnimi napravami - ČN. Obstoječi sistem Senovo –
Brestanica s ČN Brestanica je mešan kanalizacijski sistem. S
kanalizacijskim sistemom Podbočje s ČN se ločeno odvajajo komunalne
odpadne in padavinske odpadne vode. Sistem Krško je mešan kanalizacijski
sistem s centralno ČN Krško ob kompleksu Vipap. V sistem Krško so
vključena tudi območja in naselja Leskovec pri Krškem, Žadovinek, del
območja Trške Gore (Narpelj), Veniše, Vihre, Mrtvice, Brege, Drnovo in
Spodnji Stari Grad. V sistem se priključujejo naselja Gorenja vas pri
Leskovcu in Velika vas pri Krškem. Na ČN Vipap je možen prevzem
grezničnih gošč in blata iz MKČN. Na vse sisteme se priključujejo samo
komunalne odpadne vode, padavinske pa se odvaja ločeno. Vse sisteme se
dograjuje, dotrajane in preobremenjene kanalizacijske vode se sanira in
posodobi. Sanacija se prednostno izvaja na občutljivih in vodovarstvenih
območjih v skladu z Državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja
odpadnih vod in v skladu z Občinskim operativnim programom. |
(4) V
sklopu ureditev za HE Krško se s kanalizacijo za odvajanje komunalnih
odpadnih vod opremi naselja Spodnje Pijavško, Srednje Pijavško in Gornje
Pijavško in zgradi ČN Pijavško. Za Rožno in Dolenji Leskovec se zgradita
kanalizaciji z lastnima ČN. Zgradi se kanalizacija dela Brestanice in
dela Krškega (Sotelsko z območjem ob kanalizaciji) in priključi na ČN
Brestanica. Poleg tega se na desnem bregu Save izvedeta še dve manjši ČN
za del naselja Gunte ob brestaniškem mostu. |
(5) Izgradnja javnih kanalizacijskih sistemov za odvajanje komunalnih
odpadnih vod s ČN oziroma opremljanje območij - aglomeracij nad 50 PE,
se izvaja skladno z Državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja
komunalnih odpadnih vod občine Krško. Opremlja se: Stari Grad, Dolenja
vas, Spodnja Libna in del Libne s priključitvijo na sistem Krško; Kalce
– Naklo in Malo Mraševo s skupno ali ločenima ČN; Mali Podlog, Gržeča
vas, Veliki Podlog, Pristava pri Leskovcu, Jelše, Gorica in Kerinov Grm
s skupno ČN pri Jelšah ali za Kerinov Grm ločena ČN; Veliko Mraševo s
ČN; Dobrava ob Krki s ČN; Šutna s ČN; Raka s ČN; Smednik s ČN; Straža
pri Raki s ČN in Selce pri Leskovcu s ČN. Na sistem Brestanica – Senovo
se priključuje naselje Armeško. |
(6) Prednostno se odvajanje in čiščenje odpadne vode uredi na območjih,
ki so s področnimi predpisi opredeljena kot občutljiva in vodovarstvena
območja. Na območjih brez kanalizacijskega omrežja se zagotovi odvajanje
odpadne vode v male čistilne naprave ali nepretočne greznice oziroma je
odvajanje in čiščenje odpadne vode urejeno v skupne ali individualne
sisteme, ki se evidentirajo in vključijo v sistem nadzora. Zagotovita se
čiščenje ter odvoz ostankov blata. |
(7) Padavinska in odpadna voda se odvaja ločeno, kjer je to ekonomsko
upravičeno in tehnično možno. Padavinska voda se odvaja neposredno v
naravne odvodnike (vodotoke) ali s ponikanjem v tla. Padavinska voda se
čim dalj časa zadrži na mestu, kamor je padla, zaledne vode pa
površinsko odvaja mimo naselij do najbližjega površinskega odvodnika. |
(8) Odvajanje industrijskih in tehnoloških odpadnih voda se izvaja
individualno preko lastnega sistema čiščenja skladno s področnimi
predpisi in veljavnim občinskim odlokom. |
|
72. člen
|
(ravnanje
z odpadki) |
(1) Cilj
občine je zmanjševanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki in
zmanjševanje količine odpadkov ter vzpostavitev sistema ločenega
zbiranja odpadkov na celotnem območju občine. |
(2) Z
vidika odlaganja odpadkov je za občino pomemben zbirni center Spodnji
Stari Grad s sortirnico, ki se razvija v center regionalnega pomena. |
(3) Na
območju zbirnega centra Spodnji Stari Grad se ločeno zbirajo in
sortirajo posamezne vrste odpadkov – papir, steklo, plastika in biološki
odpadki, ki se predajo končnemu porabniku sekundarnih surovin. Biološke
odpadke se predela v kompost in naravno gnojilo. Gradbeni odpadki se
zbirajo in predelujejo v okviru zbirnega centra Spodnji Stari Grad. |
(4) Urejen
je odvoz komunalnih odpadkov iz vseh krajevnih skupnosti. Vse komunalne
odpadke se obdela v zbirnem centru Spodnji Stari Grad, ostanek primeren
za odlaganje, pa se odlaga na regijskem odlagališču. Organizirano je
zbiranje ločenih frakcij, kosovnih in nevarnih odpadkov. |
(5) Na
območju občine se dopolni mreža ekoloških otokov. V okviru ravnanja z
odpadki se zagotovi zmanjševanje količin odpadkov ter nevarnostnega
potenciala na izvoru, ločeno zbiranje, odstranjevanje ali predelavo,
ponovno uporabo in varno končno odlaganje, prioritetno evidentiranje ter
odpravljanje divjih odlagališč oziroma njihovo saniranje. V okviru
sanacije se zagotove okoljsko - tehnični ukrepi, da se prepreči
potencialno onesnaževanje naravnih virov. |
|
73. člen
|
(zmanjšanje škodljivega delovanja voda) |
(1) Gradi
se objekte vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju
vodnih količin ter varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
(2) Za
zaščito pred verjetno maksimalno poplavo NEK je izvedeno nadvišanje
nasipov ob Savi in Potočnici ter izvedena rekonstrukcija ceste na
visokovodnem nasipu. |
(3) V
območjih vpliva poplav reke Save se v sklopu izgradnje hidroelektrarn HE
Krško in HE Brežice načrtuje izgradnja objektov za zmanjšanje
škodljivega delovanja voda. |
(4) Gradi
se visokovodne nasipe in izvaja druge zaščitne ukrepe (urejanje izlivnih
odsekov pritokov Save, dreniranje ...) za zaščito ogroženih poselitvenih
območij pred poplavami. |
(5) Za
zaščito objektov in površin v poplavnih območjih vodotokov se prednostno
urejajo objekti za zmanjšanje škodljivega delovanja voda, skladno z
razvojnimi programi. |
|
74. člen
|
(druga
področja gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena)
|
Osrednje
občinsko pokopališče je v Krškem na lokaciji Spodnji Grič. Pokopališča
so urejena tudi v naseljih Leskovec pri Krškem, Senovo, Brestanica,
Podbočje, Raki, Gorica pri Raztezu, Koprivnica, Rožno, Stranje (pri sv.
Ahacu), Veliki Trn in Zdole. Površine vseh pokopališč zadostujejo za
naslednjih trideset let. |
7 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
7.1 Usmeritve
za določitev osnovne namenske rabe |
|
75. člen
|
(usmeritve
za določitev osnovne namenske rabe) |
(1) V
izvedbenem delu OPN so določena območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih,
vodnih in drugih zemljišč, ki se delijo na podrobnejše namenske rabe. |
(2) Stavbna zemljišča so določena na podlagi obstoječih stavbnih
zemljišč po veljavnem planskem aktu ter na podlagi izdelane strokovne
podlage »Tehnični popravki veljavnega planskega akta«, kjer so stavbna
zemljišča korigirana na parcelno mejo natančno oziroma določena na
podlagi dejanskega stanja v prostoru (obstoječe ceste, ki doslej niso
imele določene ustrezne namenske rabe). Nova stavbna zemljišča so
opredeljena na podlagi razvojnih potreb občine, v katerih so utemeljene
potrebe po širitvi. Kmetijska in gozdna zemljišča so povzeta na podlagi
veljavnega planskega akta ter na podlagi strokovnih podlag, v katerih so
obrazložene spremembe namenske rabe zemljišč. |
(3) Vodna
zemljišča so določena na podlagi veljavnega planskega akta, na parcelno
mejo natančno, na podlagi veljavnih prostorskih izvedbenih aktov ter na
podlagi izdelane strokovne podlage Tehnični popravki. |
(4) Območja drugih zemljišč so določena na podlagi strokovnih podlag za
območja mineralnih surovin, na podlagi veljavnega planskega akta,
veljavnih prostorskih izvedbenih aktov in upravnih dovoljenj. |
(5) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so prikazane na karti
214/3. |
|
7.2 Usmeritve
za določitev podrobnejše namenske rabe |
|
76. člen
|
(splošno)
|
(1) Osnovna namenska raba se deli na podrobnejšo namensko rabo, ki se po
načelu pretežnosti določa glede na fizične lastnosti prostora ter
predvideno rabo. |
(2) Na
območju veljavnih državnih in občinskih aktov se določi namenska raba, v
skladu z veljavnim aktom. |
|
77. člen
|
(usmeritve
za določitev podrobnejše namenske rabe na območju občine)
|
(1) Na
območju celotne občine se opredeli delitev podrobnejše namenske rabe v
skladu z veljavnim pravilnikom, npr. SS, SB, CD, CU, ZS, ZK. |
(2) Površine razpršene poselitve A se zaradi natančnejšega določanja
prostorskih izvedbenih pogojev delijo na: |
– Ak –
površine kmetije, |
– As –
pretežno stanovanjska gradnja, |
– At –
površine za turizem in podobne dejavnosti, |
– Av –
stanovanjska gradnja na vinogradniških območjih, |
– Az –
površine za zidanice. |
(3) Prav
tako se namenska raba natančneje določi za območja kmetijskih zemljišč
(K1, K2), območja voda (VC, VI) ter območja drugih zemljišč – območja
mineralnih surovin (LN). |
(4) Razpršena gradnja se prikaže kot podatek o stavbah iz katastra stavb
in se zanjo ne določa namenska raba prostora. |
|
8 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
78. člen
|
(prostorski izvedbeni pogoji) |
(1) Prostorski izvedbeni pogoji se določajo po posameznih enotah
urejanja prostora, na katere je razdeljeno celotno območje občine Krško.
Enote se definirajo na podlagi enotnih značilnosti prostora ter na
podlagi primerljivih geomorfoloških in urbanistično oblikovnih
značilnosti, za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja ter
oblikovanja prostora. |
(2) Prostorski izvedbeni pogoji se določijo posebej za naselja in odprti
prostor ter za območja urbanističnih načrtov. |
(3) Za
območja veljavnih državnih in občinskih prostorskih izvedbenih aktov
prostorski izvedbeni pogoji v OPN ne bodo opredeljeni, saj so definirani
že v samih aktih. Za območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih
načrtov pa se določijo usmeritve za izdelavo OPPN ter opredelijo posegi,
ki jih je dopustno izvajati do sprejetja OPPN. |
|
9 Kartografski del strateškega dela občinskega prostorskega načrta |
|
79. člen
|
(kartografski del strateškega dela OPN) |
– 211 Zasnova prostorskega razvoja občine |
M
1:50000 |
– 212 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
in grajenega javnega dobra |
M
1:50000 |
– 213 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene
gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in okvirna območja
razpršene poselitve |
M
1:50000 |
– 214/1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
|
M
1:50000 |
– 214/2 Usmeritve za razvoj v krajini |
M
1:50000 |
– 214/3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
M
1:50000 |
|
10 Konceptualni del urbanističnih načrtov |
|
10.1 Urbanistični
načrt Krško z Leskovcem pri Krškem |
|
80. člen
|
(koncept
razvoja naselja) |
(1) Krško
z Leskovcem pri Krškem je vodilno upravno, občinsko središče z razvojem
gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so razporejene v treh centrih:
v starem mestnem jedru Krško (uprava, izobraževanje, kultura, oskrba,
storitev.), na Vidmu (kultura, oskrba, izobraževanje, storitev,
proizvodnja, promet ...), na Griču (izobraževanje, oskrba, storitev,
zdravstvo, šport, proizvodnja ...) ter v Leskovcu pri Krškem
(izobraževanje, oskrba, storitev, šport ...). |
(2) Koncept razvoja temelji na povezavi levega in desnega brega reke
Save z vzpostavitvijo novih cestnih, kolesarskih in peš povezav ter
ureditvijo športno-rekreacijskih in parkovnih površin ob Savi. Obrežni
pas reke Save se uredi kot ambientalno kvaliteten mestni prostor, ki se
vključi v mestno življenje. Ohranjajo se kvalitetna območja starega
mestnega jedra Krško in mestnega jedra Leskovec pri Krškem ter prenovijo
posamezna območja mesta, s čimer se izboljša arhitekturno-urbanistična
podoba mesta in kvaliteta bivanja. Prednostno se mesto razvija navznoter
v zgoščevanje poselitve na območju nezazidanih stavbnih zemljišč. |
(3) V
starem mestnem jedru Krško se za izboljšanje funkcionalnih, tehničnih,
prostorsko-oblikovalskih, bivalnih, socialnih, kulturnih razmer
nadaljuje celovita prenova. Mesto se oživi z umestitvijo nove knjižnice
in univerzitetnih programov. Uredi se območje arheološkega najdišča
Starega gradu nad starim mestnim jedrom, za turistične in kulturne
prireditve. Vzpostavi se peš povezava preko novega peš mostu s starim
delom Vidma. S prestavitvijo obvoznice na levi breg Save se obstoječa
glavna ulica spremeni v mestno ulico, ob njej se uredijo parkirne
površine, pešpoti in kolesarske poti. Dvorišča ob novi mestni cesti se
odprejo proti reki in namenijo novim vsebinam (lokali, trgovine,
restavracije), ki bodo poživile mestno življenje in ga povezale z reko.
Obnovijo se stare pešpoti na Živko in Trško Goro ter uredijo razgledne
točke za turistične in rekreativne namene. Uredi se območje vstopa v
staro mestno jedro (območje Zatona) s prometnega in
urbanistično-arhitekturnega vidika. |
(4) Na
Vidmu se ohranja območje centralnih dejavnosti s kulturnim domom in
hotelom ter omogoča rekonstrukcija in prenova obstoječih stavb. Prenovi
se staro mestno jedro Videm, neprimerni industrijski in skladiščni
objekti se porušijo in nadomestijo z novimi vsebinami. Območje
individualnih hiš, med osnovno šolo, krožiščem in kulturnim domom, se
prenovi in oblikuje v novi vhod v Videm, z vzpostavitvijo mestne avenije
z drevoredom. Ob Cesti 4. julija se med Cankarjevo ulico in Staro vasjo
preuredi obcestni niz objektov, ki se namenijo trgovskim, oskrbnim in
storitvenim dejavnostim ter bivanju. Območje Stare vasi, med železnico
in regionalno cesto se prav tako nameni centralnim dejavnostim, kamor se
umeščajo trgovske, oskrbne in storitvene dejavnosti ter bivanje. Ob
železniški progi se varuje zeleni pas. |
(5) Na
območju Griča pri srednji tehnični šoli, domu upokojencev, zdravstvenem
domu in trgovskem centru Mercator se na prosti površini južno od
šolskega centra omogoča gradnja centra za starostnike (gerontološki
center) v povezavi z domom starejših občanov in oskrbovanimi stanovanji,
ki bodo zgrajena ob zdravstvenem domu. Zahodno od zdravstvenega doma se
uredi parkovna površina. Južno od pokopališča se namenjajo površine za
gradnjo trgovskih centrov, v smislu notranje zapolnitve obstoječe
trgovsko-poslovne cone. |
(6) V
območje obrtne cone Leskovec in na vstopni del v mesto Krško se umeščajo
obrtne, skladiščne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti. Ob
krožišču bodoče obvoznice in Leskovške ceste se s kvalitetnim
urbanistično-arhitekturnim oblikovanjem poudari vstop v mesto. Ob
vstopnih točkah v mesto se ob Cesti krških žrtev oblikuje mestna avenija
z drevoredom in urejenimi peš površinami. |
(7) V
starem mestnem jedru Leskovec pri Krškem se ob cerkvi sv. Marije
ohranjajo in razvijajo poslovno-trgovske dejavnosti, izobraževalne
dejavnosti (osnovna šola) in stanovanjska gradnja. Za potrebe gradnje
novega vrtca se nameni površina ob gasilskem domu. Nasproti gasilskega
doma pa se vrtnemu centru omogoči razvoj cvetličarske dejavnosti. |
(8) Prenovi se grad Šrajbarski turn in območje parka ob njem ter območje
Spodnje grajske pristave. Za območje gradu Šrajbarski turn in Mavzolej
Anastazija Gruena je izdelan konservatorski načrt. Izvede se gradbena in
funkcionalna prenova (muzej, galerija, reprezentančni prostori,
trgovine, gostilne, turistični objekti …). |
(9) Dogradi se območje športnega centra Krško na območju stadiona z
umestitvijo športno rekreacijskega objekta z bazenom. V sklopu površin s
tenis igrišči se načrtuje gradnja objekta za potrebe tenis centra (tenis
stadion). Športni center se poveže z levim bregom reke Save preko
obnovljenega vojaškega mostu, ki se nameni kolesarskemu in peš prometu.
Površina severno od športnega centra med glavno cesto in reko Savo se
nameni pomožnemu nogometnemu igrišču in ureditvi površin za rekreacijo
in šport na prostem. Na območju do mosta se uredijo površine za
preživljanje prostega časa s pešpotmi, igrali ter napravami za otroke. V
sklopu parkirnih površin športnega centra se uredijo parkirišča za
avtodome. |
(10) Na
območju pokopališča Krško se zgradi nova mrliška vežica in uredi nov
dostop. |
(11) Industrijska dejavnost se ohranja na območju podjetja Vipap.
Območje nekdanjega bazena v sklopu podjetja Vipap se opredeli za potrebe
gradnje novega bazena. Na območju je dopustna tudi gradnja objektov za
potrebe oskrbnih, storitvenih ali družbenih dejavnosti, brez bivanja.
Postaja poklicne gasilske enote Krško se ohranja na obstoječi lokaciji,
možna pa je prestavitev na novo lokacijo, na območje namenjeno
industrijski dejavnosti oziroma na območje centralnih dejavnosti severno
od lokacije. Površine med kompleksom Vipap in mostom se namenijo
oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim. Do umestitve novih
vsebin se na tem območju omogoča razvoj obstoječih proizvodnih
dejavnosti, novih proizvodnih dejavnosti pa se ne umešča. Za kompleks
Vipap-a se ob rekonstrukciji objektov predlaga barvna oziroma oblikovna
prenova fasad. Med kompleks Vipap in potok Potočnico se umešča
proizvodni kompleks Krka. Ob kompleksu Krka se na desnem bregu Potočnice
uredi površina za potrebe večnamenske poti za kolesarje in pešce.
Območje pretakališča Stara vas, tovarne Šumi in RTP 400/110 kV Krško se
ohranjajo za potrebe industrijskih dejavnosti. |
(12) Poslovna cona Vrbina se ureja na podlagi podrobnih prostorskih
izvedbenih pogojev ter OPPN. Površine na mestu stanovanjskih objektov
naselja Vrbina se namenijo obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim,
poslovnim in proizvodnim dejavnostim. Jugozahodni del območja v križišču
ceste za NEK in Staro vas se opredeli kot območje centralnih dejavnosti,
kjer ni dopustno načrtovati stanovanj in drugih objektov za bivanje. V
Poslovno cono Vrbina je dopustno umeščati dejavnosti s katerimi se ne
presega dnevna migracija prebivalstva, opredeljena v območjih omejene
rabe prostora zaradi jedrskega objekta. Širitev površine za kmetijsko
proizvodnjo (Evrosad Krško) se izvede južno od obstoječih objektov. |
(13) Območja gospodarske cone se opredelijo na območju nekdanjega
delavskega naselja NEK (OPPN) in na območju Industrijske cone Žadovinek
v katero se umeščajo obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in
proizvodne dejavnosti. V industrijski coni Žadovinek se vzpostavi javni
promet po internih cestah, ki se uredijo do obstoječih in prihodnjih
objektov. Severni del Industrijske cone Žadovinek se opredeli kot
območje centralnih dejavnosti, kamor se umeščajo trgovske, oskrbne in
storitvene dejavnosti. |
(14) Energetska dejavnost se izvaja na območju Nuklearne elektrarne
Krško (NEK), območju odlagališča za nizko in srednje radioaktivne
odpadke in območju opredeljenem za potrebe objekta HE Krško, v severnem
delu mesta. |
(15) Večstanovanjska gradnja se usmerja na proste površine na Vidmu, ob
Cesti 4. julija (ob Cankarjevi ulici), na Griču ob potoku Žlapovec in
pri dijaškem domu. S prenovo dela naselja na Vidmu (kompleksa Elektro,
območja med Cesto 4. julija in železniško progo ter območja vzhodno od
Sremiške ceste) je možno zgraditi več večstanovanjskih stavb. |
(16) Individualna stanovanjska gradnja se usmerja na območje Polšce, ob
Erjavčevo ulico, na območje Narpla ter na proste nepozidane površine na
Gmajni v Leskovcu. Ohranja se območje Gradišča Narpel, severno od
kompleksa Kostak kot kmetijska in delno gozdna površina, zaradi varovane
arheološke dediščine. Z manjšimi zaokrožitvami obstoječe meje mesta
Krško z Leskovcem pri Krškem se omogoči dodatna možnost gradnje
stanovanjskih hiš. Ob ribniku Resa se uredijo površine namenjene
preživljanju prostega časa in rekreacije ter druge urejene zelene
površine. Na območju gozda in zelenih površin ob ribniku Resa se urejajo
trim steze in sprehajalne poti. |
(17) Na
območju mesta Krško se ohranja več območij kmetijskih zemljišč, ki so
obdana s stavbnimi. Največje tovrstno območje so intenzivni sadovnjaki
na levem bregu Save med Potočnico in Nuklearno elektrarno Krško. Druga
večja kmetijska površina v sklopu katere je tudi gozd, je v Leskovcu pri
Krškem, med obvozno cesto Leskovec in obstoječo pozidavo. Kot enklava se
ohranjajo kmetijska zemljišča na območju Črnil. |
|
81. člen
|
(urbanistično in arhitekturno oblikovanje) |
(1) Prioritetno se varuje grajeno strukturo v starem mestnem jedru Krško
in Leskovec pri Krškem. Oblikuje se vhod v mesto z južne strani ter
oblikuje mestna avenija, ob vozišču z drevoredom in peš površinami na
obeh straneh ceste CKŽ. Ob prenovi obstoječe grajene strukture se
oblikuje nova fasada mesta vzdolž ceste CKŽ in fasade ob bodoči
obvoznici. Uredijo se dostopi do vode, parkovne, zelene površine in
površine za oddih, rekreacijo in šport ob reki Savi ter poveže mesto na
levem in desnem bregu Save s peš mostovi. Ob robu industrijskih območij
je treba vzpostaviti ločilni zeleni pas. |
(2) Na
obrobju mesta v zaključenih poselitvenih delih in v novo načrtovanih
območjih ter ob prenovah delov naselja so možni sodobnejši pristopi k
urbanistično-arhitekturnem oblikovanju. Posebna skrb se posveti
oblikovanju večjih objektov za potrebe industrije in obrti, ki zaradi
same tehnologije, ne morejo upoštevati značilnosti avtohtonih objektov
(zlasti velikost). Zato naj bodo na sodobnih objektih primerno obdelane
fasade (avtohtoni materiali, klasični arhitekturni členi). |
|
82. člen
|
(zeleni
sistem) |
(1) Zeleni
sistem mesta Krško z Leskovcem pri Krškem s svojimi zelenimi povezavami,
predvidenimi in obstoječimi parkovnimi površinami daje okvir za tri
pomembne razvojne potrebe. Prva je povezati tri območja (staro krško
mestno jedro, Videm in Leskovec pri Krškem) v celoto, druga je
izboljšati podobo mesta, ki je skozi leta razvoja dobilo značaj
industrijsko-obrtnega-poslovnega centra in tretja je nujnost povezave z
zelenim zaledjem. Prednostno se zasadi eno ali dvostranski drevored ob
glavni prometni osi – Cesti krških žrtev. |
(2) Pri
vseh nadaljnjih ureditvah ter širitvah poslovnih, obrtnih, industrijskih
con, se ohranja, vzdržuje in na novo ureja zelene površine v obliki
otokov z olesenelimi vrstami kot z drevoredi. To posebej velja za
površine, ki ločujejo poselitvena območja Leskovca pri Krškem. Vsa
parkirišča se načrtujejo z zasaditvijo dreves. Ob novo predvidenih
prometnih povezavah čez reko Savo se prav tako zasadijo drevoredi. Prav
tako se predvidi drevored okrog pokopališča. Na območju večstanovanjskih
objektov na celotnem območju mesta se obstoječe zelene površine uredijo
in predvidi otroška igrišča. Obstoječe zelene površine na območju
stadiona in ostale športno rekreacijske površine se ohranjajo.
Nezazidane površine se namenijo ureditvi urbanih vrtov. |
(3) Staro
mestno jedro se na območju Zatona uredi v zeleno površino s parkirnimi
mesti, ki se naveže na brv oziroma most za pešce in kolesarje čez reko
Savo in urejene zelene površine ob cerkvi na Vidmu. V starem mestnem
jedru se uredijo povezave do Žvike in Trške Gore in uredi zelene površin
med Šofersko in Bohoričevo ulico. |
(4) Na
Vidmu se z drevoredi povezuje parkovne površine med Polšco in ob Zdolski
cesti. V parku ob Zdolski cesti, nasproti osnovne šole Jurija Dalmatina
se prenovi urbana oprema in vzdržuje park. Drevored ob Cesti 4. julija
se ob pešpoteh razpreda med večstanovanjskimi bloki, vzdolž železniške
proge ob reki Savi. Zelene površine ob železniški progi se ohranjajo in
vzdržuje. Obnovi se peš most čez progo, kjer se na območju industrijskih
obratov postopoma načrtuje parkovne površine s športno rekreacijsko
infrastrukturo. Zelene povezave omogočajo dostop do urejenih zelenih
površin ob brežinah reke Save, kjer se oblikuje ambientalen prostor. Pri
širitvah naselja se ohranja gozdni rob in gozdne obmejke. |
|
83. člen
|
(infrastruktura) |
(1) Cestno
omrežje: V zahodnem delu naselja Leskovca pri Krškem je v smeri proti
Senušam načrtovana izgradnja obvozne ceste, ki bo naselje razbremenila
tranzitnega prometa. Prometno se dogradi Poslovna cona Vrbina, zgradijo
se notranje prometnice na območju IC Žadovinek, Ulice 11. Novembra v
Leskovcu pri Krškem in stanovanjskem območju na Polšci. Zaradi
prostorske utesnjenosti na območju Ulice Slavka Rožanca in Kurirske poti
se zgradi nova cesta vzhodno od stanovanjske pozidave-Naselje nuklearne
elektrarne. Vzdržujejo in rekonstruirajo se obstoječe prometnice ter za
zagotovitev dostopa do predvidenih stavb načrtujejo nove. Za
učinkovitejšo uporabo javnega potniškega prometa se vzpostavi več linij
JPP po posameznih območjih znotraj naselja, kar omogoča hitrejši dostop
do posameznih območij. Za potrebe kolesarskega in peš prometa se na novo
zgradi, ali rekonstruira obstoječi vojaški most čez Savo. Uredijo in
označijo se pešpoti od starega mestnega jedra do Žvike in Trške Gore, v
okolici gradu Leskovec pri Krškem in na območju Vidma. |
(2) Kanalizacija: Obstoječa kanalizacija, ki ne ustreza standardom
vodotesnosti in z iztekanjem oziroma pronicanjem odpadnih voda v
podzemne vode onesnažuje vir pitne vode Krškega polja se obnovi oziroma
rekonstruira. Načrtuje se dograditev kanalizacije za odpadne vode na
območju desnega brega Save v delih naselij: Narpelj, stanovanjska
pozidava Spodnji Grič, stari del Leskovca pri Krškem, Zgornje Veniše,
skrajni zahodni del naselja Leskovec ter del stanovanjske pozidave
severno od Grebenčeve ceste. Na levem bregu Save je načrtovana dogradnja
kanalizacije na območju Tovarniške ulice, delu naselja Polšca, delu
Stare vasi in na območju PC Vrbina. |
(3) Vodovod: Zagotavlja se stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo,
izvaja se gradnja novih ter prenova in posodobitev obstoječih
vodooskrbnih sistemov. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode.
Kot vir tehnološke, požarne oziroma druge vode, ki ni namenjena pitju,
se uporabi vire kot so padavinska voda in prečiščena odpadna voda. |
(4) Energetika-električno omrežje: Gradi se novo in posodablja obstoječe
elektro omrežje v kabelski izvedbi. Načrtovana je gradnja srednje
napetostnega omrežja za napajanje HE Krško ter nadomestitev obstoječih
daljnovodov s kabelskimi izvedbami. Energetski objekti se skladno z
določeno namensko rabo umešča v območja energetske infrastrukture in
območja vseh proizvodnih dejavnosti. Poleg tega se energetske objekte s
proizvodnjo energije iz sončne energije umešča ob/na večje objekte z
ravnimi strehami v območja centralnih dejavnosti, območja športnih
centrov ter območja prometne in okoljske infrastrukture, pri čemer se
upošteva učinkovitost izbranega sistema in prostorska, okoljska ter
družbena sprejemljivost. Izjema so območja kulturne dediščine, kjer
namestitev naprav na kulturne spomenike ni dopustna. |
(5) Plinovodno omrežje: Ob obvoznici se od mostu do PC Vrbina zgradi
plinovod. Načrtovana je širitev plinovodnega omrežja na območju PC
Vrbina ter na območju odlagališča nizko in srednje radioaktivnih
odpadkov. Dodatni plinovod je načrtovan v starem mestnem jedru, na
območju nove knjižnice. Predvidena je plinifikacija jugozahodnega dela
naselja Leskovec pri Krškem. Plinovodno omrežje se rekonstruira,
obnavlja in posodablja ter dograjuje na območjih načrtovanih širitev
oziroma na vseh območjih, kjer omrežje zemeljskega plina še ni zgrajeno. |
|
10.2 Urbanistični
načrt Brestanica |
|
84. člen |
(koncept
razvoja naselja) |
(1) Razvoj
naselja se usmerja predvsem navznoter v zgoščevanje poselitve na območju
nepozidanih stavbnih zemljišč. Večstanovanjska gradnja z možnostjo
ureditve poslovnih prostorov v pritličju objektov se usmerja na prosto
površino med regionalno cesto in Senovski potok, južno od kompleksa
Tespack. Za potrebe novega vrtca je predvidena površina na desnem bregu
Senovskega potoka, nasproti veterinarske postaje. Možna pa je tudi
gradnja novega vrtca na lokaciji obstoječega vrtca ob šoli. Razvoj
športnih dejavnosti se usmerja v športni center pri bazenu Brestanica,
kjer je v sklopu parkirišč možno urediti tudi parkirišča za avtodome.
Izvede se povezava šolskega kompleksa in športnega centra z regionalno
cesto, preko novega mostu čez Senovski potok z navezavo na križišče
Kunej. Prav tako se načrtuje nova cestna povezava športnega centra z
bazenom s Senovim, ki poteka preko Jetrnega sela. |
(2) Zahodno od centralnega dela naselja in župnijske cerkve, ob cesti
proti gradu, je površina za ureditev novega pokopališča. Z regionalne
ceste je do novega pokopališča načrtovana cesta preko Senovskega potoka
in potoka Lambršca. Kompleks gradu Rajhenburg s parkom in gospodarskim
delom je prenovljen za potrebe kulturnih dogodkov in turističnih
dejavnosti. Prenova Spodnjega gradu Brestanica bo sledila programom, ki
se bodo umeščali v objekt skladno s predhodnim soglasjem organa,
pristojnega za ohranjanje kulturne dediščine. |
(3) Industrijska dejavnost se ohranja v sklopu obstoječe industrijske
površine (območje Tespack). Parkirišče za tovornjake, ki je namenjeno
potrebam širšega območja se uredi južno od kompleksa Tespack, na območju
površin za industrijo. V območje severno od Tespacka, severno od
termoelektrarne (nekdanji Sigmat) in južno od potoka Brestanica (obrtna
cona Sejmišče) se usmerja obrtne, skladiščne, prometne, trgovske,
poslovne in proizvodne dejavnosti, ki ne potrebujejo večjih objektov ali
površin. Vzhodno od kompleksa Tespack, se v pas ob regionalno cesto
umešča predvsem oskrbno-storitvene dejavnosti, dopustni pa so tudi
objekti za bivanje. Med industrijskim kompleksom Tespack in Senovskim
potokom se ohranja zelena površina, ki je namenjena oddihu, rekreaciji
in športu na prostem. |
(4) Energetska dejavnost se izvaja na območju kompleksa Termoelektrarne
Brestanica. V sklopu kompleksa je dopustno obstoječe energetske objekte
posodabljati in nadomeščati z novimi energetskimi objekti. Na mestu
nekdanjih daljnovodnih koridorjev v smeri Sevnice, ki so v podzemni
izvedbi, se med potokom in regionalno cesto uredi parkovna površina za
potrebe naselja. Uredi se peš povezava med parkom in osrednjim območjem
centralnih dejavnosti na desnem bregu potoka. Zelena površina se ohranja
tudi med območjem termoelektrarne Brestanica, naseljem Gorica in
območjem cerkve – bazilike Lurške Matere Božje, ki se navezuje na
obcestni pas pod naseljem Gorica. |
(5) Med
potokom in gozdnim robom se od sotočja Senovskega potoka in potoka
Brestanice do območja Kantalona ohranja zeleni pas. Na celotnem delu
naselja se varuje koridor nekdanje ozkotirne rudniške železnice (širine
4 m) za ureditev večnamenske poti in umestitev gospodarske javne
infrastrukture. Potek večnamenske poti je načrtovan tudi skozi rudniški
tunel. Na celotnem območju naselja, kjer so prostorske možnosti, se ob
potoku Brestanica in Senovskem potoku uredijo pešpoti. |
(6) Med
območjem namenjenem za energetiko in naseljem Gorica se varuje pas
kmetijskih zemljišč, ki ga ni dopustno namenjati širitvi pozidave.
Enklava kmetijskih zemljišč se prav tako ohranja med zaselkom Jeterno
selo in Senovskim potokom. Ohranja se zelena cezura med Brestanico in
Senovim, ki zagotavlja identiteto obeh naselij in kvaliteto v prostoru. |
(7) Večje
površine za stanovanjsko gradnjo so na območju Dorca, južno od osnovne
šole Adama Bohoriča, v Gorici in ob potoku Lamberšca. Južno od osnovne
šole je dopustna gradnja večstanovanjskih stavb, ostale površine pa so
namenjene individualni stanovanjski gradnji. Celovita prenova na območju
starega jedra Brestanica in stanovanjske pozidave Kantalona se izvaja v
skladu z veljavnim izvedbenim aktom. Površine na levem in desnem bregu
potoka Brestanica, na izlivnem delu v reko Savo se urejajo v skladu z
državnim lokacijskim načrtom za HE Krško. Prav tako se za potrebe
prebivalcev naselja, na podlagi državnega lokacijskega načrta uredi
rekreacijska površina na desnem bregu reke Save ob kmetiji Pečnik, kjer
je dopustna tudi ureditev parkirišča za avtodome. |
(8) Izvede
se sanacija obstoječih nelegalnih kopov (pod gradom Rajhenburg ob
Zasavski cesti in nad železniško postajo Brestanica), s čimer se zmanjša
vizualna degradacija prostora in varuje obstoječo pozidavo pred padanjem
kamenja. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te
izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene
rudarske pravice. |
|
85. člen
|
(urbanistično in arhitekturno oblikovanje) |
(1) Nova
pozidava se načrtuje predvsem zahodno in vzhodno od obstoječe razvojne
osi, ki poteka v smeri sever - jug. Novo urbano tkivo se funkcionalno
povezuje z obstoječim in ohranja se zelena cezura med naseljem
Brestanico in Senovim. Urbanistična prioriteta je varovati grajeno
strukturo na območju starega trga Brestanica ter značilne vedute
naselja, ki se odpirajo v prostor doline. Z novimi objekti (ali s
prenovo obstoječih) se ne sme poseči v veduto naselja, katere osrednje
dominante so cerkve sv. Petra in Pavla, sv. Boštjana, sv. Lurške Matere
Božje in objekti TEB ter gozdni rob. V starem delu naselja se spoštuje
arhitekturno tipologijo v najširšem pomenu (volumen, gabariti, barve,
nakloni, razmerja, osnost in razporeditev odprtin). |
(2) Novejši del naselja se oblikuje svobodno, vendar ne sme negativno
vplivati na starejše (avtohtone) objekte. Posebno skrb se posveti
oblikovanju večjih objektov za potrebe industrije in obrti, ki zaradi
same tehnologije, ne morejo upoštevati značilnosti avtohtonih objektov
(zlasti velikosti). Zato naj bodo na sodobnih objektih primerno obdelane
fasade (avtohtoni materiali, klasični arhitekturni členi). |
(3) Na
območju pokopališča se ohranja pokopališki zid z nagrobniki. Redno se
vzdržuje drevored po metodah sodobne arboristike. |
|
86. člen
|
(zeleni
sistem) |
Ob glavni
prometnici skozi naselje se načrtuje drevored, ki se z zelenimi
povezavami ob mreži pešpoti, večnamenske poti in sprehajalnih poti
navezuje na zaledje. Drevored, ki vključuje tudi grmovnice se uredi ob
tovarni Duropak – Tespack, ob Cesti prvih borcev, južno in severno od
objekta, saj se tako izboljša vizualna podoba naselja. Uredijo se zelene
površine med TEB in stanovanjskim območjem Dorc. Za prvotne namene se
ohranja in ureja površine ob vrtcu, osnovni šoli ter območju športnega
igrišča in bazena. Nezazidane površine se nameni ureditvi urbanih vrtov. |
|
87. člen
|
(infrastruktura) |
(1) Cestno
omrežje: Posodablja, rekonstruira, vzdržuje in dograjuje se obstoječa
prometna infrastruktura (ceste, pločniki, večnamenska pot, pasovi …) ter
na območju predlaganih širitev ureja nova. Načrtuje se nova cestna
povezava med Brestanico in Senovim, ki bo potekala po desnem bregu
Senovskega potoka, skozi naselje Jetrno selo, do novega mostu čez
Senovski potok, ki bo zgrajen zahodno od trgovskega centra Spar. Od
križišča Kunej na Cesti prvih borcev se preko mostu čez Senovski potok
uredi cestna povezava do lokalne ceste, ki pelje v Jetrno selo. Nova
cestna povezava se načrtuje tudi med Lovsko cesto (ob potoku Lamberšca)
in regionalno cesto skozi Brestanico. V bližini zadnjega niza objektov,
na severnem delu naselja Dorc se izvede prestavitev lokalne ceste. Večja
javna parkirišča se uredijo južno od Duropak-Tespaca, severno od bazena
in ob železniški postaji. Uporaba javnega potniškega prometa na območju
Brestanice se izboljša z ureditvijo parkirišča ob železniški postaji.
Kolesarski promet od severa proti jugu poteka po večnamenski poti po
trasi nekdanje ozkotirne železnice, za potrebe večnamenske poti se uredi
tudi obstoječ železniški predor v Brestanici. Uredijo se sprehajalne
poti vzdolž Senovskega potoka ter označijo in uredijo pohodne poti do
cerkve sv. Mohorja oz. Sremiča iz smeri Sejmišča, Brestaniškega trga in
Kantalona. Ob poteh se postavijo informacijske table in razgledišča.
Sprehajalna oziroma pohodna pot med Brestanico in Senovim se uredi po
gozdu, zahodno od brestaniške osnovne šole in Jetrnega sela. Za območje
kulturnega spomenika državnega pomena se izdelajo strokovne zasnove
varstva kulturne dediščine, katerih namen bo razrešitev vprašanja
prometa na območju gradu Rajhenburg. |
(2) Kanalizacija: Pristopiti se k postopni sanaciji, rekonstrukciji in
dogradnji obstoječega kanalizacijskega sistema Senovo – Brestanica. |
(3) Vodovod: Na območjih predlaganih širitev se vodovodno omrežje
dograjuje ter na celotnem območju naselja obnavlja in rekonstruira,
skladno z veljavnimi zahtevami za oskrbo s pitno vodo. Zagotavlja se
stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo. |
(4) Energetika-električno omrežje: Obnavlja in posodablja se obstoječe
elektroenergetsko omrežje in gradi novo za potrebe širitve naselja.
Rekonstrukcija oziroma novogradnja srednje napetostnih elektro vodov je
načrtovana v smeri sever – jug, zahodno od Duropack – Tespack in v
nadaljevanju ob regionalni cesti mimo brestaniškega trga. Načrtuje se
izgradnja srednje napetostnega elektrovoda ob lokalni cesti proti
Armeškemu. Znotraj kompleksa TEB je načrtovana širitev termoelektrarne
oziroma zamenjava in nadgradnja obstoječih plinskih blokov 1-3. Spodbuja
se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb ter uporaba obnovljivih
virov energije. Energetske objekte za proizvodnjo energije iz sončne
energije se umešča ob/na večje objekte z ravnimi strehami oziroma
predvsem v območja, energetskih, proizvodnih in centralnih dejavnosti. |
(5) Plinovodno omrežje: Pri novogradnjah in rekonstrukcijah se poleg
ogrevanja iz obnovljivih virov energije, načrtuje ogrevanje z zemeljskim
plinom. Plinovodno omrežje se rekonstruira, obnavlja in posodablja ter
dograjuje na območjih načrtovanih širitev oziroma na vseh območjih, kjer
omrežje zemeljskega plina še ni zgrajeno. |
|
10.3 Urbanistični
načrt Senovo |
|
88. člen
|
(koncept
razvoja naselja) |
(1) Razvoj
naselja se usmerja navznoter, v smislu zgoščevanja poselitve, predvsem
na območju nezazidanih stavbnih zemljišč, na podlagi veljavnih
izvedbenih aktov. Vzdolž glavne prometnice skozi naselje se razvijajo
trgovske, oskrbne, storitvene dejavnosti ter bivanje, ki so v prostoru
prisotne že danes (trgovski objekti, pošta, gostinski objekti, osnovna
šola, zdravstveni dom, kulturni dom, gasilski dom, nekdanja rudniška
vila, stanovanjski bloki, bencinska črpalka itd.). Območje separacije s
platojem pred separacijo je primerno za razvijanje poslovno upravnega
centra naselja, skladno z veljavnim prostorskim izvedbenim aktom.
Prostor predstavlja velik potencial za oblikovanje urbanega jedra
naselja z ureditvijo obcestne strukture in vzpostavitvijo uličnega
sistema. Severno od šolskega kompleksa in obstoječega vrtca se načrtuje
umestitev novega objekta vrtca. Na območju objekta Lisca se omogočajo
trgovske, oskrbne, storitvene in upravne dejavnosti, brez stanovanj. |
(2) Razvoj
športnega centra z izgradnjo igrišč in športnih objektov se umešča na
območje med Dovškim potokom in cesto za Dovško. V sklopu parkirišč
športnega centra se uredi parkirišče za avtodome. Na območju nekdanje
obrtne cone Senovo, ki se nahaja ob regionalni cesti so površine za
razvoj trgovskih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter stanovanja. V
naselju se ohranja koridor nekdanje ozkotirne rudniške železnice (širine
4 m), ki v smeri proti jugu poteka skozi Brestanico, vse do Save.
Koridor se nameni ureditvi večnamenske poti ter umeščanju gospodarske
javne infrastrukture. Na območju obrtne cone Senovo se v podaljšku
dovozne ceste mimo trgovskega objekta Spar, načrtuje izgradnja mostu čez
Senovski potok, ki se navezuje na cesto do Jetrnega sela. Nov most čez
Senovski potok je načrtovan tudi v podaljšku Bohoričeve ulice, za
potrebe stanovanjske gradnje ob ulici Bratov Zorko. |
(3) Območje vhoda v nekdanji rudnik se nameni razvoju obrtnih,
skladiščnih, trgovskih in poslovnih dejavnosti, brez stanovanj. Rudniški
objekt se prenovi v rudniški muzej. Večja območja namenjena stanovanjski
gradnji, so na območju nezazidanih stavbnih zemljišč: na Dovškem, med
Partizansko cesto in Belskim potokom, na severovzhodnem delu Senovega
(južno od Šercerjeve ulice), na območju Tomšičeve ceste in Ceste 1. maja
ter med Cesto bratov Zorko in Senovskim potokom, kamor se prvotno
usmerja stanovanjska gradnja. Širitev naselja za stanovanjsko gradnjo je
predvidena na severovzhodnem robu naselja, ob gruči obstoječih
stanovanjskih stavb. Na območju Stare Kolonije se načrtuje oblikovna in
energetska prenova objektov. |
(4) Proste
površine pokopališča so v njegovem jugozahodnem delu. Ob mrliški vežici
se urejajo parkirišča ter objekti za potrebe pokopališča. |
(5) Razvoj
industrijske dejavnosti se izvaja v sklopu kompleksa Metalne. Južno od
Metalne se umeščajo trgovske, oskrbne in storitvene dejavnosti, brez
stanovanj. Na območju Jalovišča je načrtovana gradnja energetskih
objektov: sončne elektrarne in drugih objektov namenjenih proizvodnji
energentov iz lesa (biomasa). Možna je tudi gradnja stavb za rastlinsko
pridelavo. Površino namenjeno energetiki se z zelenim pasom vizualno
loči od ostale okolice. V severnem delu Jalovišča je v sklopu zelenih
površin, namenjenih športu in rekreaciji možna postavitev športnih
igrišč ter gradnja večnamenskega objekta za potrebe športa. |
(6) Na
območju površin namenjenih oddihu in rekreaciji na prostem je v južnem
delu naselja, na meji z Brestanico in Jetrnim selom, možna ureditev
travnatih igrišč ter trim steze v gozdu. V naselju se ohranjajo
posamezne enklave kmetijskih zemljišč, predvsem ob Belskem in Dovškem
potoku pri pokopališču ter okrog Jalovišča. Na območju meje med naseljem
Senovo in Brestanica se varujejo kmetijske površine, ki predstavljajo
zeleno cezuro med naseljema. |
|
89. člen
|
(urbanistično in arhitekturno oblikovanje) |
(1) Novo
urbano tkivo se funkcionalno povezuje z obstoječim. Urbanistična
prioriteta je varovati značilne vedute naselja, ki se odpirajo v prostor
doline potokov ter gozdne robove, ki se jih ohranja. Novi objekti ali
prenove obstoječih objektov ne smejo izstopati v veduti naselja oziroma
prevzeti vlogo dominante. Nove objekte, v južnem delu naselja, je treba
arhitekturno kvalitetno oblikovati, saj gre za območje, ki je na vstopu
v naselje Senovo ter ob pomembni tranzitni prometnici. |
(2) V
novejših delih naselja je dopustno svobodnejše arhitekturno oblikovanje,
s posameznimi arhitekturnimi elementi avtohtonih, kvalitetno oblikovanih
objektov. Posebne razvojne usmeritve so namenjene oblikovanju večjih
objektov za potrebe industrije in obrti, ki zaradi same tehnologije, ne
morejo upoštevati značilnosti avtohtonih objektov (zlasti velikost).
Zato naj bodo sodobni objekti primerno načrtovani (barva in tip fasade,
avtohtoni materiali, klasični arhitekturni členi). Gabariti novih
objektov se prilagajajo obstoječim objektom glede na posamezno območje v
naselju. |
|
90. člen
|
(zeleni
sistem naselja) |
(1) Območja ob Metalni in trgovskem centru Spar se prepletejo z mrežo
zelenih povezav s katerimi se izboljša prostorska struktura, vzpostavi
se bariera med cono in naseljem stanovanjskih hiš ter se poveže z
zaledjem in z večnamensko potjo ob Senovskem potoku. Površina na SV delu
Metalne se uredi kot zeleni otok. Osamelec južno od cerkve sv. Kristusa
Odrešenika se ohranja kot možnost vzpostavitve parkovnega gozda. |
(2) Območje vrtca in osnovne šole, zahodno od izliva Dovškega v Senovski
potok, se ob glavni prometnici v smeri proti Dovškem, zasadi z
drevoredom. Ta bo nudil zvočno in vizualno pregrado med omenjenim
centrom in območjem stanovanjske gradnje pod Čičovim vrhom ter kot
zelena povezava vodil do pokopališča. Parkirišča ob pokopališču in
športnem centru se primerno uredi in zasadi. |
(3) Pred
stavbo krajevne skupnosti ob Titovi cesti se prenovi in vzdržuje park.
Prav tako se uredijo zelene površine. Ob avtobusni postaji in med bloki
ob Cesti kozjanskega odreda se uredi zelene površine. Med bloki se
predvidi otroško igrišče. Od ceste se do gozdnih obmejkov uredijo zelene
povezave in športno rekreacijske površine. Vse obstoječe zelene površine
v naselju se ohranjajo in urejajo skladno s prostorskimi pogoji, ki
veljajo za ta območja. Vzdolž potokov se ohranja obrečno vegetacijo,
kjer je možno, se brežine utrjuje na sonaraven način (ekoremediacije).
Nezazidane površine se namenijo ureditvi urbanih vrtov. |
|
91. člen
|
(infrastruktura) |
(1) Cestno
omrežje: Ohranjajo se obstoječe cestne povezave, rekonstruira in obnovi
ceste v notranjih delih naselja ter zgradi nove prometnice na območju
predlaganih širitev. Nova cestna povezava se uredi vzhodno in južno od
Metalne ter v osrednjem delu naselja, zahodno od regionalne ceste
oziroma vzporedno z njo (območje Titove ceste). Ob desnem bregu
Senovskega potoka se, skozi Jetrno selo, vzpostavi povezava med
Brestanico in Senovim. Ostale prometne ureditve na območju naselja se
nanašajo na gradnjo prometne infrastrukture v funkciji predvidenih
objektov. Ob Titovi cesti se za potrebe stanovalcev Ceste 1. maja
uredijo dodatna parkirišča. Predvidena je izgradnja garažne hiše v
bližini kulturno-šolskega centra. Ob regionalni cesti se uredijo dodatna
manjkajoča avtobusna postajališča. Na relaciji od Rudarskega muzeja
Ravne do Brestanice se uredi kolesarska povezava, ki poteka po trasi
nekdanje rudniške ozkotirne železnice. Na mestu Obrtne cone Senovo, kjer
je koridor pozidan, se kolesarske in sprehajalne poti načrtujejo po
desnem bregu Senovskega potoka. Do ureditve večnamenske poti, se
kolesarski promet, skozi obrtno cono vodi ob vozišču ceste, ki poteka po
levem bregu potoka in delno ob regionalni cesti, do že urejenega dela
poti. Poleg pločnika na obeh straneh regionalne ceste skozi naselje in
ob Bohorski cesti se predvidi ureditev pločnikov, tudi ob ostalih
cestah, kjer prostorske možnosti to omogočajo. Uredijo se šolske poti,
ki vodijo do šole in vrtca od bližnjih in oddaljenih stanovanjskih
območij. Po celotnem območju naselja se predvidi večnamenska pot, ki
omogoča varen peš promet za pešce, otroške vozičke in invalide. Označijo
in uredijo se pohodne poti na Armes, gozdna učna pot Senovo ter poti po
ostalih okoliških hribih. |
(2) Kanalizacija: Zaradi novih pristopov in zahtev pri reševanju
problematike kanalizacijskih sistemov, zasnovanih v mešanem sistemu, in
zaradi zagotavljanja učinkovitega delovanja čistilne naprave za Senovo
in Brestanico (CČN Brestanica) je treba pristopiti k postopni sanaciji,
rekonstrukciji in dogradnji obstoječega kanalizacijskega sistema. |
(3) Vodovod: Na območjih širitev se vodovodno omrežje dograjuje ter na
celotnem območju naselja obnavlja in rekonstruira, skladno z veljavnimi
zahtevami za oskrbo s pitno vodo. Zagotavlja se stalna in kakovostna
oskrba s pitno vodo. |
(4) Energetika-električno omrežje: Obnavlja in posodablja se obstoječe
elektroenergetsko omrežje. Načrtovana je rekonstrukcija oziroma
novogradnja srednje napetostnih vodov v južnem delu naselja, v smeri
proti Brestanici ter severno od Metalne, v smeri proti osnovni šoli in
kulturnemu domu. Prosto zračni srednje napetostni vodi se nadomeščajo z
vodi v kabelski izvedbi. V primeru nezadostnih kapacitet se za nove
stavbe zgradijo transformatorske postaje, v skladu s pogoji upravljavca
elektro omrežja. |
(5) Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb ter uporaba
obnovljivih virov energije, pri čemer je treba upoštevati prostorsko
sprejemljivost z vidika ohranjanja vizualne kakovosti območja ter
naravnih vrednot in kulturne dediščine. Za ogrevanje se na območjih,
kjer ni plinovodnega omrežja, uporabljajo obnovljivi viri (lesna biomasa
v različnih oblikah - polena, sekanci, peleti, briketi, toplotne
črpalke), ki imajo prednost pred ostalimi viri energije. |
(6) Plinovodno omrežje: Spodbuja se priključevanje na omrežje
zemeljskega plina, ki je prijaznejši do okolja kot druga fosilna goriva.
Plinovodno omrežje se rekonstruira, obnavlja in posodablja ter dograjuje
na območjih načrtovanih širitev oziroma na vseh območjih, kjer omrežje
zemeljskega plina še ni zgrajeno. |
|
10.4 Urbanistični
načrt Podbočje |
|
92. člen
|
(koncept
razvoja naselja) |
(1) Podbočje se razvija kot lokalno središče. Razvoj naselja se prvotno
usmerja navznoter v zgoščevanje poselitve na območju nezazidanih
stavbnih zemljišč. Objekti okoli trga se namenjajo za razvoj turistično
storitvenih dejavnosti, gostinske ponudbe in dejavnosti vezanih na trg.
Nadaljuje se prenova urbanega tkiva ter opuščenih stavb v naselju, tako
stanovanjskih kot gospodarskih, z možnostjo uporabe tudi za turistične
potrebe (prenočišča). Sanira se teren med Sušico in Mlinščico ter uredi
odvod padavinskih voda. Nemoteče dejavnosti za bivanje se umeščajo ob
glavno razvojno os v naselju, in sicer ob regionalno cesto. Na območje
kmetij južno od Sušice se usmerjajo predvsem dopolnilne kmetijske
dejavnosti. |
(2) Novi
stanovanjski del naselja se uredi v severovzhodnem delu naselja, pod
pobočjem Dobrave in v severnem delu naselja, vzhodno od Sušice. Na
območje centralnih dejavnosti, južno od naselja, se umeščajo oskrbne,
storitvene ter družbene dejavnosti in bivanje, pri čemer dejavnosti
prevladujejo nad bivanjem. Razvoj turizma vezanega na ribogojništvo se
izvaja na desnem bregu Sušice, v skrajnem jugovzhodnem delu naselja,
kjer je dopustno urediti tudi parkirišče za avtodome. |
|
93. člen
|
(urbanistično in arhitekturno oblikovanje) |
Naselje
ohranja obliko strnjenega naselja, ob glavni prometnici. Pri oblikovanju
se upoštevajo morfološke značilnosti, razmerja, merila in kvalitete v
posameznih delih naselja. Starejši objekti v jedru naj se prenavljajo,
da ohranijo originalno tipologijo arhitekture. Novi objekti naj imajo
pravokotno tlorisno zasnovo. Fasade pri objektih, v območju obstoječe
grajene strukture, se oblikujejo po klasičnih principih oblikovanja
(simetrija, odprtine, razmerja, materiali) arhitekturni členi. |
V novi
stanovanjski pozidavi in območju za centralne dejavnosti ter na severnem
robu naselja se dopušča modernejša, vendar nevsiljiva arhitektura, ki
naj izhaja iz že uveljavljene tipologije. Z gabariti objektov se ne sme
preseči vizualna podoba naselja. |
|
94. člen
|
(zeleni
sistem naselja) |
Območje
zelenih površin ob vrtcu in šoli, pokopališču in na vzhodnem robu
naselja se vzdržuje in ohranja. Z zelenimi povezavami (drevoredi, otoki
zasajenimi z olesenelimi vrstami) se ohranja in vzpostavlja prehode do
zelenega kroga z zaledjem. Ob brežinah reguliranega dela potoka Sušica
in ob prometnici se spodbujajo zasaditve avtohtonih olesenelih vrst.
Brežine se utrjujejo na sonaraven način (ekoremediacije). |
Ob naselju
se ohranja gozdni rob. Ob vzhodnem robu pokopališča in zahodni meji
šolskega zemljišča se zasadi drevored. Nezazidane površine se namenijo
ureditvi urbanih vrtov. |
|
95. člen
|
(infrastruktura) |
(1) Cestno
omrežje: Rekonstruira in obnovi se občinske ceste v notranjih delih
naselja. Na območju vzhodno in zahodno od Sušice, kjer je v sklopu
obstoječih stavbnih zemljišč dopustna gradnja novih stavb, se zgradijo
dostopne ceste. Dogradi se prometna infrastruktura na območju
načrtovanih širitev oziroma zaokrožitev naselja in izvede še en
premostitveni objekt (most) preko Sušice. V prihodnosti se javni promet
razvija z modernizacijo prevoznih sredstev in še boljšo povezanostjo
naselja z zaledjem (ostalimi naselji v KS Podbočje) in občinskim
središčem. Uredijo se avtobusna parkirišča. Kolesarski promet poteka po
obstoječi cestni infrastrukturi in se navezuje na daljinske povezave
(Kostanjevica na Krki, Čatež ob Savi, Krško). Pešpot je načrtovana med
šolo in centrom naselja (delno poteka po pločniku ob stanovanjski
cesti). Sprehajalna pot se uredi ob potoku Sušica. Funkcijo pešpoti
opravlja tudi ulični sistem, ki se navezuje na gozdne poti in kolovoze
izven naselja. Ti omogočajo preživljanje prostega časa in rekreacijo v
naravi. |
(2) Kanalizacija: Kanalizacijski sistem v naselju je zgrajen. Urejen je
ločen sistem za padavinske in komunalne odpadne vode. Severno od naselja
je načrtovana izgradnja nove čistilne naprave. |
(3) Vodovod: Oskrba s pitno vodo je zagotovljena preko sistema za oskrbo
s pitno vodo Podbočje, ki se oskrbuje z vodnega vira Podbočje. Novi
objekti se priključujejo na obstoječi vodovodni sistem, ki se dograjuje,
rekonstruira in posodablja. Zagotavlja se stalna in kakovostna oskrba s
pitno vodo. |
(4) Energetika-električno omrežje: Na celotnem območju naselja se
obnavlja in posodablja obstoječe elektroenergetsko omrežje ter del SN
daljnovoda na območju naselja izvede podzemno. |
(5) Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb. Energetske
objekte s proizvodnjo energije iz sončne energije se umešča ob/na večje
objekte z ravnimi strehami, predvsem v območja centralnih dejavnosti.
Ogrevanje se izvaja predvsem z lesno biomaso, ki je v večji meri
prisotna na tem območju. Pri novejših in dobro toplotno zaščitenih
objektih, se za ogrevanje uporablja sončna energija, s podporo
geotermalne energije ali lesne biomase. |
|
10.5 Urbanistični
načrt Raka |
|
96. člen
|
(koncept
razvoja naselja) |
Raka se
razvija kot lokalno središče in se usmerja predvsem v razvoj turizma
(turizem v zidanicah, turizem v povezavi s kulturno in naravno
dediščino). Naselje ohranja glavne krakaste smeri razvoja (osi), vendar
jih ne podaljšuje. Pri nadaljnjem razvoju se ohranja obstoječi koncept
naselja. Za širitev naselja so predvidene le manjše zaokrožitve na
robovih naselja. Nova proizvodna dejavnost se ne načrtuje, zagotavlja pa
se razvoj obstoječih ter predvidi oblikovna sanacija prostora.
Kvalitetni prostor zelenih površin (brežine, gozdni otoki) se ohranja
nepozidan. Objekti okoli trga se namenjajo za razvoj turističnih,
storitvenih dejavnosti, gostinske ponudbe in dejavnosti vezanih na trg.
Nadaljuje se prenova urbanega tkiva ter opuščenih stavb v naselju.
Prenovi se tudi območje kulturnega spomenika gradu Raka za potrebe
kulturnih in turističnih dejavnosti (turistična agencija, galerija,
knjižnica, kulturne prireditve). Večstanovanjsko gradnjo (do največ
štiri stanovanjske enote) se usmerja ob lokalno cesto, nasproti
grajskega kompleksa. Širitev pokopališča se izvede tako, da se med
stanovanjskimi površinami in pokopališčem varuje zelena cezura. |
|
97. člen
|
(urbanistično in arhitekturno oblikovanje) |
Naselje
ohranja obliko strnjenega naselja, zlasti ob glavnih prometnicah.
Prioritetno se varuje značilne prostorske vedute trškega naselja, ki se
odpirajo v prostor proti vzhodu, zahodu in jugu. Pomembno je, da z
novimi objekti (ali s prenovo obstoječih) ne prekrijemo vedute naselja,
katere osrednja dominanta je župna cerkev sv. Lovrenca. Merilo za posege
so gabariti tipičnega (obstoječega) trškega objekta. |
Starejši
objekti v jedru ohranjajo tipologijo trške hiše. Obstoječe objekte, ki
mejijo na osrednji trg, je treba obnavljati s posameznimi arhitekturnimi
detajli. Fasade se oblikujejo po klasičnih principih oblikovanja
(simetrija, odprtine, razmerja, materiali) arhitekturnih členov. |
Na
severnem, zahodnem in vzhodnem robu naselja se dopušča modernejša,
vendar nevsiljiva arhitektura, ki izhaja iz že uveljavljene tipologije v
naselju. V južni del naselja se umešča objekte v smislu zgoščevanja
poselitve vzhodno in zahodno od regionalne ceste. Nove stavbe so z
daljšo stranico in s slemeni vzporedne s cesto. |
|
98. člen
|
(zeleni
sistem) |
Ohranja se
gozdni rob in zeleni pasovi ob prometnicah. V celoti se ohranja večja
zelena površina v okolici gradu z ohranjanjem naravnih vrednot in
parkovno ureditvijo. V parku in preostalem odprtem prostoru se načrtuje
enotno urbano in parkovno opremo. Park se redno vzdržuje. Ob potoku
Orehovec se ohranjajo zasaditve na brežinah. Zemljišča ob pokopališču se
ohranja kot zeleno površino, ki je namenjena za širitev pokopališča.
Nezazidane površine se namenijo ureditvi urbanih vrtov. |
|
99. člen
|
(infrastruktura) |
(1) Cestno
omrežje: Modernizira, rekonstruira, izboljšuje ter dograjuje se
obstoječa prometna infrastruktura ter na območju predlaganih širitev
načrtuje nova. Najpomembnejšo prometnico predstavlja regionalna cesta
R3-673, ki poteka skozi osrednji del naselja in ohranja status
povezovalne ceste med občino Sevnica, Rako in avtocesto Ljubljana –
Obrežje. Parkirne površine za potrebe trga, šole, vrtca in prireditev se
uredijo na območju skladiščnih objektov nasproti šole. Parkirišča se
zazelenijo oziroma se ob njih zasadijo drevesa. Raka je preko javnega
potniškega prometa (avtobus) povezana z Novim mestom in Krškim. Za
zagotovitev boljše povezanosti preko javnega potniškega prometa se
uvajajo rednejše avtobusne linije. Uredijo se manjkajoča avtobusna
postajališča. Izven strnjenega območja naselja se uredi avtobusno
obračališče oziroma izvede rekonstrukcija ceste proti Gradišču s krožno
povezavo nazaj na regionalno cesto. Zaradi prostorskih omejitev ni
načrtovanih kolesarskih stez, zato kolesarski promet poteka po
obstoječih cestah. Uredi se peš povezava od regionalne ceste, za
športnim igriščem pri osnovni šoli do trga ter povezavi od vrha
»Ljubljane« v smeri proti pošti in trgovini ter mimo novega vrtca do
regionalne ceste. Spodbuja se razvoj kolesarjenja v povezavi s turizmom
v zidanicah in uredi turistično informacijska točka, kjer bi bila možna
izposoja koles in pridobitev informacij o turistični ponudbi Rake in
okoliških krajev. |
(2) Kanalizacija: V skladu z Državnim operativnim programom odvajanja in
čiščenja komunalnih odpadnih voda (novelacija) se Raka uvršča med
aglomeracije nad 50 PE, ki morajo biti do določenega roka opremljene z
javno kanalizacijo. Predvidena je izgradnja čistilne naprave pri naselju
Videm. |
(3) Vodovod: Za ustrezno oskrbo s pitno vodo se obnavlja in posodablja
obstoječi vodooskrbni sistem Raka, ki se napaja iz vodnega vira Raka. Na
sistemu za oskrbo s pitno vodo Raka je količina načrpane vode v porastu.
Glede na dejstvo, da je trenutni odvzem vode iz vodnega vira Raka že
večji od razpoložljive izdatnosti tega vodnega vira, je nujno potrebno
začeti z aktivnostmi iskanja novega vodnega vira za to področje oziroma
proučiti možnost povezave na večji sistem za oskrbo s pitno vodo (npr.
Krško). |
(4) Energetika-električno omrežje: Na območju naselja se obnavlja in
posodablja obstoječe elektroenergetsko omrežje. Prosto zračni srednje
napetostni vodi se nadomeščajo z vodi v kabelski izvedbi. Oskrba novih
objektov z električno energijo se zagotavlja iz obstoječih
transformatorskih postaj – TP Raka šola in TP Raka Kula. V primeru
nezadostnih kapacitet se za načrtovane širitve predvidijo nove
transformatorske postaje, v skladu s pogoji upravljavca. Srednje
napetostno omrežje na območju Rake predstavljata 20 kV daljnovoda, ki
prečkata zahodni in južni del naselja. |
(5) Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb ter uporaba
obnovljivih virov energije, pri čemer je treba upoštevati prostorsko
sprejemljivost z vidika ohranjanja vizualne kakovosti območja ter
naravnih vrednot in kulturne dediščine. Energetske objekte za
proizvodnjo energije iz sončne energije se umešča ob/na večje objekte z
ravnimi strehami v območja centralnih dejavnosti. Za ogrevanje objektov
se na območju Rake uporablja predvsem lesna biomasa. Toplotne črpalke se
priporočajo predvsem za stanovanjske objekte, pri katerih je
priporočljivo nizkotemperaturno ogrevanje in dobra izolativnost objekta. |
|
III. IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
11 Splošne
določbe |
|
100. člen
|
(splošno)
|
Izvedbeni
del OPN po posameznih EUP določa območja podrobnejše namenske rabe
prostora, skupne in podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje in območja
za katera se pripravi OPPN. |
|
101. člen
|
(območja
in površine podrobnejše namenske rabe prostora) |
Območja in
površine podrobnejše namenske rabe prostora so v grafičnem delu določena
v skladu z veljavnim pravilnikom. Za območja in površine podrobnejše
namenske rabe, kjer so s strokovno podlago določena območja I. in II.
stopnje varstva pred hrupom – mirna območja, je dodana oznaka »h«. V
spodnji preglednici so prikazane vrste območij namenske rabe, njihova
pretežna namembnost in grafični znak, ki opredeljuje posamezno vrsto
rabe. |
OBMOČJA IN POVRŠINE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE |
GRAFIČNI ZNAK |
I.
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
OBMOČJA STANOVANJ, ki so namenjena bivanju in spremljajočim
dejavnostim |
|
Stanovanjske površine |
SS, SSh |
Stanovanjske površine za posebne namene |
SBh |
Površine podeželskega naselja |
SK
|
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, ki so namenjena oskrbnim,
storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju |
|
Osrednja območja centralnih dejavnosti |
CU
|
Druga območja centralnih dejavnosti |
CD, CDh |
OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI, ki so pretežno namenjena
industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter
servisnim dejavnostim |
|
Površine za industrijo |
IP
|
Gospodarske cone |
IG
|
Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
IK
|
POSEBNA OBMOČJA, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so
območja za turizem, nakupovalna središča in podobno |
|
Površine za turizem |
BT
|
Športni centri |
BC
|
OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN, ki so namenjena preživljanju prostega
časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi
kakovosti bivanja |
|
Površine za oddih, rekreacijo in šport |
ZS
|
Parki |
ZP, ZPh |
Druge urejene zelene površine |
ZD
|
Pokopališča |
ZK
|
OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN |
|
Površine cest |
PC
|
Površine železnic |
PŽ
|
Ostale prometne površine |
PO
|
OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
E
|
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja
odpadnih voda ter ravnanja z odpadki |
O
|
POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE, kot avtohtoni poselitveni vzorec v
krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij,
zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih,
razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih
manjših naselij (manjša gručasta naselja) |
|
Pretežno stanovanjska gradnja |
As
|
Stanovanjska gradnja na vinogradniških območjih |
Av
|
Površine za turizem in podobne dejavnosti |
At
|
Površine za zidanice |
Az
|
Površine kmetije |
Ak
|
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
K1, K1h |
DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
K2, K2h |
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
GOZDNA ZEMLJIŠČA |
G,
Gh |
IV. OBMOČJA VODA |
OBMOČJA VODA |
|
Celinske vode |
VC
|
Območja vodne infrastrukture, vodna zemljišča površinskih voda
in vodnih objektov, kot so pregrade, jezovi in podobno
|
VI
|
V.
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
|
Površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
LN
|
Območja za potrebe obrambe zunaj naselij |
f
|
|
102. člen
|
(enote
urejanja prostora - EUP) |
(1) EUP so
v grafičnem in tekstualnem delu OPN večinoma označene s tri črkovno
oznako naselja (npr. za naselje Anovec-ANO, Anže-ANŽ, Dobrava ob
Krki-DOK, itd.) in zaporedno številko EUP, ki je vezana na del prostora
s skupnimi značilnostmi oziroma pogoji urejanja (npr. 01 za območja
sprejetih državnih prostorskih načrtov, 02 za območja sprejetih
občinskih prostorskih izvedbenih aktov, 03 za območja predvidenih OPPN,
itd. …). Sprejeti državni prostorski akti (DPN, DLN, LN) imajo svojo tri
črkovno oznako in pripadajočo podelivko (na primer: HEK – Državni
lokacijski načrt za hidroelektrarno Krško, BER - Državni lokacijski
načrt za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo-Krško). V primerih, ko v prostoru
veljata dva ali več prostorska akta (na primer: DPN HE Brežice in LN za
avtocesto na odseku Smednik - Krška vas) je določena posebna EUP v
kateri veljajo določila in ureditve vseh veljavnih aktov. |
(2) Legenda črkovnih oznak naselij: Anovec-ANO, Anže-ANŽ, Apnenik pri
Velikem Trnu-APV, Ardro pri Raki-APR, Ardro pod Velikim Trnom-ART,
Armeško-ARM, Brege-BRG, Brestanica-BRE, Brezje pri Dovškem-BPD, Brezje
pri Raki-BZR, Brezje pri Senušah-BPS, Brezje v Podbočju-BVP, Brezovica v
Podbočju-BRP, Brezovska Gora-BZG, Brlog-BRL, Brod v Podbočju-BRO,
Bučerca-BUČ, Celine-CEL, Cesta-CES, Cirje-CIR, Čretež pri Krškem-ČPK,
Črešnjice nad Pijavškim-ČNP, Dalce-DLC, Dedni Vrh-DDV, Dobrava ob
Krki-DOK, Dobrava pod Rako-DPR, Dobrova-DOB, Dol-DLL, Dolenja Lepa
vas-DLV, Dolenja vas pri Krškem-DOL, Dolenja vas pri Raki-DVR, Dolga
Raka-DOR, Dolenji Leskovec-DLE, Dovško-DOV, Drenovec pri Leskovcu-DPL,
Drnovo-DRN, Dunaj-DUN, Frluga-FRL, Gmajna-GMA, Golek-GOL, Goli vrh-GVR,
Gora-GOR, Gorenja Lepa vas-GLV, Gorenja vas pri Leskovcu-GOV, Gorenje
Dole-GDL, Gornje Pijavško-GPI, Gorenji Leskovec-GLE, Gorica-GCA, Gorica
pri Raztezu-GPR, Gradec-GAD, Gradišče pri Raki-GRR, Gradnje-GRA, Gržeča
vas-GRŽ, Gunte-GUN, Hrastek-HRA, , Ivandol-IVD, Jelenik-JLN, Jelše-JEL,
Jelševec-JLŠ, Kalce-KLC, Kalce-Naklo-KAN, Kališovec-KLŠ, Kerinov
Grm-KEG, Kobile-KOB, Koritnica-KRT, Kočno-KČN, Koprivnica-KOP,
Kostanjek-KOS, Kremen-KRE, Krško-KRŠ, Kržišče-KRŽ, Leskovec pri
Krškem-LES, Libelj-LBJ, Libna-LIB, Loke-LKE, Lokve-LOK, Lomno-LOM, Mali
Kamen-MAK, Mali Koren-MKO, Mali Podlog-MAP, Mali Trn-MAT, Malo
Mraševo-MAM, Mikote-MIK, Mladje-MLA, Mrtvice-MRT, Mrčna sela-MSE, Nemška
Gora-NGR, Nemška vas-NEM, Nova Gora-NOG, Osredek pri Trški Gori-OSR,
Pesje-PES, Pijana Gora-PJG, Planina pri Raki-PPR, Planina v
Podbočju-PVP, Pleterje-PLE, Podbočje-POD, Podlipa-PLI, Podulce-PDC,
Površje-POV, Premagovce-PRM, Presladol-PDL, Pristava ob Krki-POK,
Pristava pod Rako-PRI, Pristava pri Leskovcu-PPL, Prušnja vas-PRU,
Raka-RAK, Ravne pri Zdolah-RPZ, Ravni-RAI, Ravno-RAV, Raztez-RAZ,
Reštanj-REŠ, Rožno-ROŽ, Sela pri Raki-SPR, Selce pri Leskovcu-SPL,
Selo-SEL, Senovo-SEN, Slivje-SLV, Senožete-SNŽ, Senuše-SNŠ, Smečice-SMČ,
Smednik-SME, Spodnja Libna-SLI, Spodnje Dule-SPD, Spodnje Pijavško-SPP,
Spodnji Stari Grad-SSG, Srednje Arto-SRA, Srednje Pijavško-SRP,
Sremič-SRE, Stari Grad-STG, Stari Grad v Podbočju-SGP, Stolovnik-STO,
Stranje-STR, Straža pri Krškem-STK, Straža pri Raki-STŽ, Strmo
Rebro-SRB, Šedem-ŠED, Šutna-ŠUT, Trška Gora-TRG, Velika vas pri
Krškem-VEV, Veliki Dol-VED, Veliki Kamen-VEK, Veliki Koren-VKO, Veliki
Podlog-VEP, Veliki Trn-VET, Veliko Mraševo-VEM, Veniše-VEN, Videm-,VID
Vihre-VIH, Volovnik-VLV, Vrh pri Površju-VPP, Vrhulje-VRH, Zabukovje pri
Raki-ZAB, Zaloke-ZLK, Zdole-ZDO, Žabjek v Podbočju-ŽAB, Žadovinek-ŽAD,
Ženje-ŽEN. |
(3) V fazi
usklajenega predloga OPN so oznake EUP preoblikovane tako, da je
izpuščena poddelilka. S spremembo velja: |
– prvi dve
številki navedeni za tri črkovno oznako (oznaka naselja, oznaka DPN ali
odprti prostor OPR) predstavljajo identifikacijsko številko načina
urejanja (npr. HEB 01, DRN 02, ANO 13, …); |
– nadaljnje številke (tretja in četrta številka od 1-99), pa
predstavljata številko EUP. |
(4) Enota
urejanja ostali odprti prostor ima črkovno oznako OPR. Prostorski
izvedbeni pogoji v tej enoti so določeni po namenski rabi prostora za
najboljša in druga kmetijska zemljišča, gozd, območja prometnih površin
in območja voda. V enoti ostali odprti prostor so določeni tudi
prostorski izvedbeni pogoji za razpršeno gradnjo, ki je v kartografskem
delu prikazana na podlagi informacije o dejanskem stanju iz katastra
stavb. |
(5) Enota
urejanja prostora za varovalni gozd ima oznako VAR. |
|
103. člen
|
(EUP na
območju naselij in odprtega prostora ter način urejanja prostora)
|
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA EUP IN NAČIN UREJANJA |
IME EUP |
OZNAKA EUP |
01
– sprejeti državni prostorski načrti |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice |
HEB 011 - HEB 014 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice
in
LN
za avtocesto na odseku Smednik - Krška vas |
HBA 01 |
DLN za hidroelektrarno Krško |
HEK 011 – HEK 013 |
DLN za hidroelektrarno Krško
in
DLN za hidroelektrarno Blanca |
HKC 011 - HKC 013 |
DLN za hidroelektrarno Blanca |
HEC 01 |
DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo-Krško |
BER 01 |
DPN za Letališče Cerklje ob Krki |
CRK 011 - CRK 014 |
DPN za Letališče Cerklje ob Krki
in
LN
za avtocesto na odseku Smednik - Krška vas |
CKA 011, CKA 012 |
LN
za avtocesto na odseku Smednik - Krška vas |
AVT 011 - AVT 015 |
DPN za gospodarsko središče Feniks v Posavju |
FEN 01 |
02
– sprejeti občinski prostorski izvedbeni načrti |
OPPN za Poslovno cono Drnovo - vzhod |
DRN 021 |
UN
za naselje Dolenja vas |
DOL 02 |
UN
Asfaltna baza Drnovo |
DRN 023 |
UN
Zdole |
ZDO 02 |
UN
namakanje Kalce-Naklo |
KAN 02 |
ZN
gramoznica Stari Grad |
SSG 021, SSG 022 |
ZN
za turistični kompleks na Sremiču |
SRE 02 |
ZN
Območje poslovnega kompleksa za gradbeno dejavnost na Drnovem |
DRN 022 |
LN
za romsko naselje »Kerinov Grm« |
KEG 02 |
LN
centralna čistilna naprava Brestanica |
BRE 028 |
UN
Peskokop Ravno |
VKO 02, KRŽ 02 |
Zazidalni načrt za del stanovanjskega območja Kremen
|
KRE 02 |
03
– predvideni občinski podrobni prostorski načrti-OPPN |
Stanovanjske površine Brege - jugovzhod |
BRG 031 |
Stanovanjske površine na severnem delu naselja Koprivnica
|
KOP 031 |
Stanovanjske površine na zahodnem delu naselja Drnovo
|
DRN 031 |
Stanovanjske površine na južnem delu naselja Drnovo |
DRN 032 |
Stanovanjske površine na zahodnem delu naselja Senuše
|
SNŠ 03 |
Poslovne površine - vzhodni del naselja Veliki Podlog |
VEP 031 |
Stanovanjske površine Mikote |
MIK 03 |
Stanovanjske površine Mrtvice |
MRT 03 |
Območje osnovne šole Veliki Podlog |
VEP 032 |
Poslovna-stanovanjska cona Brege |
BRG 032 |
Prenova ožjega območja naselja Veliki Trn |
VET 031 |
Stanovanjske površine Veliki Trn |
VET 032 |
Območje obrtne cone in čistilne naprave - Koprivnica |
KOP 032 |
Športni center Hipodrom Brege |
BRG 033 |
Turistični kompleks Breza Brezovska gora |
BZG 03 |
Turistično območje ob Smolinskem jezeru |
RAI 03 |
Gospodarska cona peskokop Ravno |
MKO 03 |
Stanovanjske površine Veliki Kamen |
VEK 03 |
Turistično zabaviščni park na območju peskokopa Ravno
|
VKO 031 |
Peskokop Ravno - jug |
VKO 032 |
Peskokop Ravno - sever |
KRŽ 03 |
Prašičja farma Pristava |
PPL 03 |
Gramoznica Brege |
BRG 034 |
Kamnolom Premagovci |
PRM 03 |
Kamnolom Globoko - Bohor |
REŠ 03 |
Kamnolom Šutna |
ŠUT 03 |
Kamnolom Gunte |
GUN 03 |
Center zelene rasti Berkana |
BPS 03 |
Stanovanjske in zelene površine Žabjek |
ŽAB 03 |
04- PIP |
Naselja z elementi lokalnega središča: Dolenja vas pri Krškem,
Drnovo, Gora, Koprivnica, Rožno, Senuše, Veliki Podlog, Veliki
Trn, Zdole, Spodnji Stari Grad |
DOL 041 - DOL 046, DRN 041, GOR 04, KOP 04, ROŽ 041 - ROŽ 044,
SNŠ 04, VEP 04, VET 041 - VET 044, ZDO 041 - ZDO 044, SSG 04 |
05- PIP |
Ostala naselja: Anovec, Anže, Ardro pri Raki, Armeško, Brege,
Brezje pri Raki, Brezje pri Senušah, Brezje v Podbočju,
Brezovica v Podbočju, Brezovska Gora, Brlog, Brod v Podbočju,
Bučerca, Celine, Cesta, Črešnjice nad Pijavškim, Dobrava ob
Krki, Dobrava pod Rako, Dobrova, Dolenja Lepa vas, Dolenja vas
pri Raki, Dolenji Leskovec, Dolga Raka, Dovško, Drenovec pri
Leskovcu, Gmajna, Golek, Gorenja Lepa vas, Gorenja vas pri
Leskovcu, Gorenji Leskovec, Gorica pri Raztezu, Gorica, Gornje
Pijavško, Gradec, Gradnje, Gržeča vas, Gunte, Hrastek, Jelše,
Kalce-Naklo, Kržišče, Kobile, Koprivnica, Kostanjek, Kremen,
Libna, Lokve, Lomno, Mali Kamen, Mali Koren, Mali Podlog, Mali
Trn, Malo Mraševo, Mikote, Mladje, Mrtvice, Nemška vas, Osredek
pri Trški Gori, Pesje, Planina pri Raki, Planina v Podbočju,
Pleterje, Podlipa, Podulce, Površje, Pristava ob Krki, Pristava
pri Leskovcu, Prušnja vas, Raka, Ravne pri Zdolah, Ravni, Ravno,
Raztez, Reštanj, Sela pri Raki, Selce pri Leskovcu, Selo,
Smednik, Smečice, Spodnje Dule, Spodnje Pijavško, Srednje Arto,
Srednje Pijavško, Sremič, Stari Grad, Stolovnik, Stranje, Straža
pri Krškem, Straža pri Raki, Šedem, Šutna, Trška Gora, Velika
vas pri Krškem, Veliki Dol, Veliki Kamen, Veliko Mraševo,
Veniše, Videm, Vihre, Vrhulje, Zabukovje pri Raki, Žabjek v
Podbočju, Žadovinek, Ženje |
ANO 051 – ANO 052, ANŽ 051 – ANŽ 053, APR 05, ARM 051 - ARM 052,
BRG 051 – BRG 052, BPS 05, BRL 05, BRO 05, BRP 05, BUČ 051 – BUČ
052, BVP 05, BZG 05, BZR 05, CEL 05, CES 05, ČNP 05, DLE 051 -
DLE 053, DLV 05, DOB 051 – DOB 053, DOK 05, DOR 05, DOV 05, DPL
05, DPR 05, DVR 05, GAD 05, GCA 05, GLE 05, GLV 05, GMA 051 –
GMA 054, GOL 05, GOV 05, GPI 05, GPR 05, GRA 05, GRŽ 05, GUN 05,
HRA 05, JEL 05, KAN 05, KRŽ 05, KOB 05, KOP 05, KOS 05, KRE 05,
LIB 05, LOK 05, LOM 05, MAK 051 - MAK 053, MAM 05, MAP 05, MAT
05, MIK 05, MKO 05, MLA 05, MRT 05, NEM 05, OSR 05, PDC 05, PES
05, PLE 051 - PLE 052, PLI 05, POK 05, POV 051 - POV 052, PPL
05, PPR 05, PRU 05, PVP 05, RAI 05, RAV 051 - RAV 052, RAZ 051,
RAZ 052, REŠ 051 - REŠ 053, RPZ 051 - RPZ 052, SEL 05, SMČ 05,
SME 005, SLI 051, SLI 052, SPD 05, SPL 05, SPP 05, SPR 051 - SPR
052, SRA 05, SRE 05, SRP 05, STG 051 - STG 052, STK 05, STO 051
- STO 054, STR 051 - STR 052, STŽ 051 - STŽ 053, ŠED 05, ŠUT 05,
TRG 05, VED 051 - VED 052, VEK 051 - VEK 053, VEM 05, VEN 051 -
VEN 052, VEV 05, VID 05, VIH 05, VRH 05, ZAB 051 - ZAB 052, ŽAB
05, ŽAD 05, ŽEN 05 |
06
– PIP |
Druga območja centralnih dejavnosti: sakralni in drugi objekti |
BUČ 06, DLE 06, DOV 06, GAD 06, KOP 06, KOS 06, LIB 06, MAK 06,
NEM 06, REŠ 06, SPR 06, SRE 06, STŽ 06, ŠED 06, TRG 06, VEP 06,
VIH 06 |
07
– PIP |
Površine za proizvodnjo |
DRN 07, GMA 071, GMA 072, JEL 07, RAV 07, SME 07, SLV 07, STŽ
07, ZLK 07 |
08
– PIP |
Gospodarska cona Smednik |
SME 08 |
09
– PIP |
Poslovna cona Drnovo - zahod |
VEV 091, VEV 092 |
10
– PIP |
Površine za turizem |
ARM 10, BUČ 10, VED 10, MIK 10, SRE 10, ŠED 10 |
11
– PIP |
Površine za oddih rekreacijo in šport |
ANO 11, DOB 11, GCA 11, GLE 11, GRA 11, KOP 11, MAP 11, REŠ 11,
SPD 11, TRG 11 |
12
– PIP |
Degradirano območje Rudnika Senovo |
ŠED 121, ŠED 122, REŠ 121, REŠ 122, REŠ 123 |
13
- PIP |
Površine razpršene poselitve za stanovanjsko gradnjo in površine
kmetije
(As, Ak) |
ANO 131 - ANO 133, ANŽ 131 – ANŽ 1311, APR 131 - APR 1311, APV
131 - APV 137, ARM 131 - ARM 1322, ART 131 - ART 137, BPD 131 -
BPD 1330, BPS 131 - BPS 139, BRE 131 - BRE 135, BRO 131 - BRO
134, BRP 131 - BRP 135, BUČ 131 - BUČ 1311, BZG 131 - BZG 139,
BZR 131 - BZR 139, CEL 13, CES 13, CIR 131 - CIR 139, ČPK 131 -
ČPK 138, DDV 131 - DDV 134, DLC 131 - DLC 133, DLE 131 - DLE
1353, DLL 131 - DLL 136, DOB 131 - DOB 1338, DOK 131 - DOK 133,
DOL 131 - DOL 139, DOV 131 - DOV 1334, DPL 131 - DPL 137, DRN
131 - DRN 135, DUN 131 - DUN 138, DVR 131 - DVR 134, FRL 13, GDL
131- GDL 134, GLE 131 - GLE 1318, GLV 131 - GLV 135, GMA 131 -
GMA 1321, GOL 131 - GOL 138, GOR 131 - GOR 138, GOV 13, GPI 13,
GPR 131 - GPR 1310, GRA 131 - GRA 132, GRR 131 - GRR 133, GRŽ
131 - GRŽ 132, GVR 131 - GVR 133, HRA 131 - HRA 132, IVD 131 -
IVD 1310, JLN 131- JLN 139, JLŠ 131 - JLŠ 132, KČN 131 - KČN
132, KLC 131 |
|
|
-
KLC 1313, KLŠ 131 - KLŠ 1314, KOB 13, KOP 131 - KOP 1317, KOS
131 - KOS 1316, KRE 131 - KRE 1315, KRT 131 - KRT 133, KRŽ 131 -
KRŽ 134, LBJ 13, LIB 131 - LIB 1320, LKE 131 - LKE 1312, LOK 131
- LOK 1316, LOM 131 - LOM 1310, MAK 131 - MAK 1327, MAM 131 -
MAM 134, MAP 13, MAT 131 - MAT 132, MIK 131 - MIK 1311, MKO 131
- MKO 133, MSE 131 - MSE 1347, NEM 13, NGR 131 - NGR 135, NOG
131 - NOG 1318, OSR 131 - OSR 133, PDC 131 - PDC 1314, PDL 131 -
PDL 1349, PES 131 - PES 133, PJG 131 - PJG 134, PLE 131 - PLE
1310, POK 13 , POV 131 - POV 133, PPL 131 - PPL 133, PPR 131 -
PPR 1310, PRI 131 - PRI 133, PRM 131 - PRM 134, RAI 131 - RAI
1310, RAK 131 - RAK 1312, RAV 131 - RAV 132, RAZ 131 - RAZ 1312,
REŠ 131 - REŠ 1338, ROŽ 131 - ROŽ 1330, RPZ 131 - RPZ 1336, SEL
131 - SEL 133, SEN 131 - SEN 13 26, SGP 131 - SGP 136, SLI 131 -
SLI 137, SLV 131 - SLV 134, SMČ 131 - SMČ 13 5, SNŠ 131 - SNŠ
1316, SNŽ 131 - SNŽ 133, SPD 131 - SPD 1310, SPL 13, SPP 131 -
SPP 132, SPR 131 - SPR 138, SRA 131 - SRA 134, SRB 131 - SRB
133, SRE 131 - SRE 1349, SRP 13, SSG 131 - SSG 134, STK 13 , STO
131 - STO 1329, STR 131 - STR 1319, STŽ 131 - STŽ 134, ŠED 131 -
ŠED 1313, ŠUT 13, TRG 131 - TRG 1321, VED 131 - VED 1322, VEK
131 - VEK 1326, VEN 131 - VEN 133, VET 131 - VET 132, VEV 131 -
VEV 133, VIH 13, VLV 131 - VLV 139, VPP 131 - VPP 136, VRH 131 -
VRH 135, ZAB 131 - ZAB 138, ZDO 131 - ZDO 1325, ZLK 131 - ZLK
1313, ŽAB 131 - ŽAB 132, ŽEN 131 - ŽEN 139 |
14
– PIP |
Površine razpršene poselitve za turizem in podobne dejavnosti,
zidanice in stavbe za pripravo in spravilo sadja ter orodja (At,
Az) |
ANO141, ANO 142, APV 14, CEL 14, DDV 14, DPL 14, DUN 14, GOL 14,
KRE 14, NEM 141, NEM 142, OSR 14, PDC 141, PDC 142, RAI 14, RAK
141 - RAK 143, SGP 14, SNŠ 14, SRE 141, SRE 142, STK 14, ŠUT 14,
TRG 14, VPP 14 |
15
– PIP |
Stanovanjska gradnja na vinogradniških območjih (Av)
|
APV 151, APV 152, ART 15, BPD 15, BZG 15, ČPK 15, IVD 15, KLC
15, KOS 15, LIB 15, LKE 15, MAK 15, NOG 151, NOG 152, OSR 15,
SNŠ 151- SNŠ 153, ZDO 15 |
16
– PIP |
Vinogradniška območja - naselbinska dediščina vinske gorice |
BRP 16, GRA 16, HRA 16, PRM 16, SGP 16, ŠUT 16 |
17
– PIP |
Območje okoljske infrastrukture |
BRO 17, DOK 17, DOV 17, DRN 17, JEL 17, KAN 17, MAM 17, POD 17,
PPL 17, SME 17, SPL 17, STŽ 17, ŠUT 17, VEM 17, VID 17
|
18
– PIP |
Površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
BRE 18 , BRP 18, DOB 18, GLE 18, GUN 18, MSE 18, REŠ 18, SRE
181- SRE 183 |
19
– PIP |
Območja za potrebe obrambe zunaj naselij |
GCA 19 |
20
– PIP |
Varovalni gozd |
VAR 201-VAR 2011 |
21
– PIP |
Ostali odprti prostor: razpršena gradnja, kmetijska zemljišča,
gozdna zemljišča, območja prometnih površin in območja voda
|
OPR 211 – OPR 2131 |
|
104. člen
|
(EUP na
območju urbanističnega načrta Krško z Leskovcem pri Krškem ter način
urejanja prostora) |
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA EUP
IN
NAČIN UREJANJA |
IME EUP |
OZNAKA EUP |
01
– veljavni državni prostorski akti |
DPN za hidroelektrarno Krško |
HEK 017, HEK 018, HEK 019 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in
DLN za hidroelektrarno Krško |
HKB 01 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice |
HEB 015, HEB 016, HEB 017, HEB 018, HEB 019, HEB 0110, HEB 0111,
HEB 0112, HEB 0113, HEB 0114, HEB 0115, HEB 0116, HEB 0117, HEB
0118, HEB 0119, HEB 0120, HEB 0121, HEB 0122 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in
DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo – Krško |
HBD 011, HBD 012, HBD 013, HBD 014 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in DLN za daljnovod 2 x
400 kV Beričevo – Krško in LN RTP 400110 kV Krško z razpletom
daljnovodov |
HDR 011, HDR 012, HDR 013 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in DPN za odlagališče
nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v
občini Krško |
HBO 011 , HBO 012, HBO 013 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in LN RTP 400110 kV Krško
z razpletom daljnovodov |
HBR 011, HBR 012, HBR 013, HBR 014, HBR 015 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in UN Nuklearna
elektrarna Krško |
HJE 01 |
DPN za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na
lokaciji Vrbina v občini Krško |
NSR 011, NSR 012 |
DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo – Krško |
BRK 011, BRK 012, BRK 013, BRK 014, BRK 015 |
DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo – Krško in LN RTP 400110 kV
Krško z razpletom daljnovodov |
DBR 011, DBR 012, DBR 013 |
02
– veljavni občinski prostorski akti |
Krško - levi breg reke Save |
OPPN Kompleks Krka Krško |
KRŠ 021 |
UN
Nuklearna elektrarna Krško |
KRŠ 025 |
LN
parkirišča NE Krško |
KRŠ 026 |
LN
RTP 400110 kV Krško z razpletom daljnovodov |
KRŠ 027, KRŠ 028, KRŠ 029*, KRŠ 0210*, KRŠ 0211, KRŠ
0212, KRŠ 0231 |
ZN
obrtna cona Videm |
KRŠ 0213 |
ZN
dela mesta Krško |
KRŠ 0214 |
UN
staro mestno jedro Videm |
KRŠ 0215 |
UN
za naselje Videm v Krškem |
KRŠ 0216 |
ZN
Videm - Polšca |
KRŠ 0217 |
LN
prečna povezava glavne ceste G15 (prej M103) z regionalno cesto
R1220 (prej R-362), kot preložitev obstoječe regionalne ceste
skozi Krško - prva faza - most |
KRŠ 0218 |
LN
parkirišča NE Krško in
LN
RTP 400110 kV Krško z razpletom daljnovodov |
KRŠ 0230 |
Krško - desni breg reke Save |
OPPN za ureditev dela starega mestnega jedra Krško - umestitev
knjižnice |
KRŠ 0219 |
UN
staro mestno jedro II. - Krško |
KRŠ 0220 |
UN
ožjih ureditvenih območij III., IV. In V. zgodovinsko jedro
Krško |
KRŠ 0221 |
ZN
montažno naselje Narpelj |
KRŠ 0222 |
ZN
Žlapovec |
KRŠ 0223 |
ZN
Spodnji Grič II. |
KRŠ 0224, KRŠ 0225, KRŠ 0226 |
UN
pokopališče Krško |
KRŠ 0227 |
ZN
industrijska cona Žadovinek |
KRŠ 0228 |
LN
prečna povezava glavne ceste G15 (prej M103) z regionalno cesto
R1220 (prej R-362), kot preložitev obstoječe regionalne ceste
skozi Krško - prva faza - most |
KRŠ 0229 |
Leskovec pri Krškem |
OPPN MDB - jug |
LES 021, LES 022 |
ZN
stanovanjsko poslovnega območja Komočar |
LES 023 |
ZN
stanovanjske gradnje ob ulici Anke Salmič v Leskovcu |
LES 024 |
ZN
stanovanjsko območje Črnile - Leskovec |
LES 025 |
OPPN za staro jedro Leskovec pri Krškem |
LES 026 |
03
– predvideni občinski podrobni prostorski načrt-OPPN |
Krško |
Delavsko naselje vzhodno od Sremiške ceste v Krškem |
KRŠ 031 |
Poslovno stanovanjska gradnja ob Cesti 4. julija in Zdolski
cesti v Krškem |
KRŠ 032 |
Stanovanjsko območje Stara vas v Krškem |
KRŠ 033 |
Območje med tovarno Šumi in Potočnico v Krškem |
KRŠ 034 |
Območje med Potočnico in cesto za NEK v Krškem |
KRŠ 035 |
Območje bazena Videm |
KRŠ 036 |
Poslovni center Žadovinek ob novem mostu čez Savo |
KRŠ 037 |
Gospodarska cona zahodno od NEK v Krškem |
KRŠ 038, KRŠ 039 |
Poslovna cona Vrbina vzhod 2 |
KRŠ 0310 |
Ureditev dela območja na Vidmu (umestitev stanovanjsko
poslovnega objekta) |
KRŠ 0311 |
Leskovec pri Krškem |
Obvozna cesta Leskovec pri Krškem |
LES 031 |
Stanovanjske površine Gmajna 3 |
LES 032 |
Stanovanjske površine Veniše |
LES 033 |
Stanovanjske površine Gmajna-ob gozdu |
LES 034 |
04
– PIP strnjena enostanovanjska gradnja |
Krško |
Stanovanjske površine zahodno od
Polšce |
KRŠ 041 |
Stanovanjske površine Polšca - Videm |
KRŠ 042 |
Stanovanjske površine Videm - Stara vas |
KRŠ 043 |
Stanovanjske površine Stara vas |
KRŠ 044 |
Stanovanjsko naselje Narpel |
KRŠ 045 |
Stanovanjsko naselje Grič |
KRŠ 046 |
Leskovec pri Krškem |
Stanovanjske površine Leskovec |
LES 041 |
Stanovanjske površine Gmajna - ob sadovnjakih |
LES 043 |
Stanovanjske površine Gmajna – Leskovec 1 |
LES 044 |
Stanovanjske površine Gmajna – Leskovec 2 |
LES 045 |
Stanovanjska gradnja na območju Gmajne v Leskovcu pri Krškem
|
LES 046 |
05
– PIP enostanovanjska gradnja izven strnjenih območij
|
Krško |
Stanovanjske površine Polšca - zahod |
KRŠ 051 |
Stanovanjske površine ob Poti na Polšco |
KRŠ 052 |
Stanovanjske površine ob Rostoharjevi ulici |
KRŠ 056 |
Stanovanjske površine Stara vas |
KRŠ 057 |
Leskovec pri Krškem |
Stanovanjske površine ob Leskovškem potoku |
LES 051 |
Stanovanjske površine Leskovec - zahod 1 |
LES 052 |
Stanovanjske površine Leskovec - zahod 2 |
LES 053 |
06
– PIP večstanovanjska gradnja |
Stanovanjske površine Videm |
KRŠ 061 |
Stanovanjske površine Polšca |
KRŠ 062 |
Stanovanjske površine Grič |
KRŠ 063, KRŠ 064 |
07
– PIP večstanovanjska gradnja ob Zdolski cesti |
Stanovanjske površine ob Zdolski cesti |
KRŠ 07 |
08
– PIP območja proizvodnih dejavnosti |
Tovarna Vipap |
KRŠ 081, KRŠ 082 |
Območje ob RTP Krško |
KRŠ 084 |
Območje Evrosad |
KRŠ 085 |
Poslovna cona Vrbina - zahod |
KRŠ 086 |
Poslovna cona Vrbina - vzhod |
KRŠ 087 |
Gospodarska cona ob tovarni Šumi |
KRŠ 088 |
Proizvodno območje ob Rostoharjevi ulici |
KRŠ 089 |
Industrijska cona Žadovinek |
KRŠ 0810 |
09
– PIP osrednja območja centralnih dejavnosti |
Krško |
Območje centralnih dejavnosti severno od tovarne Šumi in ob
bencinskemu servisu na Vidmu; |
KRŠ 091 |
Območje centralnih dejavnosti vzhodno od Potočnice |
KRŠ 092 |
Območje Valvasorjevega nabrežja |
KRŠ 093 |
Območje Zatona |
KRŠ 094 |
Območje vzdolž CKŽ od mostu do blokovskega naselja Grič
|
KRŠ 095 |
Leskovec pri Krškem |
Območje obrtne cone Leskovec |
LES 091, LES 092 |
10
– PIP druga območja centralnih dejavnosti |
Krško |
Območje centralnih dejavnosti ob kulturnem domu Matije Gubca
|
KRŠ 101 |
Območje ob zdravstvenem domu in domu upokojencev |
KRŠ 102 |
Območje Papirkonfekcije |
KRŠ 103 |
Območje trgovskega centra in bencinskega servisa |
KRŠ 104 |
Območje centralnih dejavnosti južno od Novolesa |
KRŠ 105 |
Območje bencinskega servisa ob CKŽ |
KRŠ 106 |
Leskovec pri Krškem |
Osrednje območje obrtne cone Leskovec |
LES 101 |
Območje osnovne šole Leskovec pri Krškem |
LES 102 |
11
– PIP območje kulturne dediščine |
Krško |
Območje Spodnje grajske pristave nad Leskovcem |
KRŠ 111 |
Širše območje gradu Šrajbarski turn |
KRŠ 112 |
Ožje območje gradu Šrajbarski turn |
KRŠ 113 |
12
– PIP zelene površine |
Krško |
Območje med cesto CKŽ in Savo - severno od stadiona |
KRŠ 121 |
Zelene površine ob ribniku Resa |
KRŠ 122 |
Leskovec pri Krškem |
Pokopališče Leskovec |
LES 121 |
Zelene in kmetijske površine ob vstopnem krožišču v mesto |
LES 122 |
13
– PIP kmetijske površine |
Kmetijske površine zahodno od NEK |
KRŠ 131, KRŠ 132 |
Kmetijske površine vzhodno od NEK |
KRŠ 133 |
|
Kmetijske površine Gmajna |
LES 13 |
14
– PIP varovalni gozd |
Območje starega gradu Krško |
KRŠ 141 |
Območje nad starim mestnim jedrom in Zatonom |
KRŠ 142 |
15
– PIP železniška infrastruktura |
Koridor železniške infrastrukture |
KRŠ 151, KRŠ 152 |
16
– PIP športni center |
Športni center Matije Gubca |
KRŠ 16 |
* glej
določila navedena v sedmem odstavku 109. člena odloka |
|
105. člen
|
(EUP na
območju urbanističnega načrta Brestanica ter način urejanja prostora)
|
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA
EUP IN NAČIN UREJANJA |
IME EUP |
OZNAKA EUP |
01
– veljavni državni prostorski akt |
Državni lokacijski načrt za hidroelektrarno Krško |
HEK 014, HEK 015, HEK 016 |
02
– veljavni občinski prostorski akti |
Ureditveni načrt Brestanica – trg |
BRE 021, BRE 022 |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko
ureditev skupnega pomena: območje Termoelektrarne Brestanica |
BRE 023 |
Ureditveni načrt »pokopališče Brestanica« |
BRE 024, BRE 025 |
Zazidalni načrt Dorc - Brestanica |
BRE 026 |
Zazidalni načrt obrtna cona Brestanica – sejmišče |
BRE 027 |
03
– predvideni občinski podrobni prostorski načrt –OPPN
|
Poslovno stanovanjsko območje južno od šolskega kompleksa v
Brestanici |
BRE 031 |
Pokopališče Brestanica - širitev |
BRE 032 |
Stanovanjske površine Lamberšca |
BRE 033 |
Stanovanjske površine Gorica vzhod |
BRE 034 |
04
- PIP stanovanjska gradnja |
Stanovanjske površine ob Cankarjevi cesti |
BRE 041 |
Stanovanjske površine Jetrna sela |
BRE 042 |
Stanovanjske površine kmetije Kunej |
BRE 043 |
Stanovanjske površine vzhodno od naselja Dorc |
BRE 044 |
Stanovanjske površine Dorc |
BRE 045 |
Stanovanjske površine jugozahodno od osnovne šole Adama
Bohoriča |
BRE 046 |
Stanovanjske površine vzdolž Šolske ulice |
BRE 047 |
Stanovanjske površine Gorica |
BRE 048 |
Stanovanjske površine Lovska cesta |
BRE 0410 |
Stanovanjske površine vzdolž Šolske ulice |
BRE 0411 |
05
–PIP gospodarska cona |
Gospodarska cona severno od termoelektrarne |
BRE 051 |
Poslovna cona severno od Duropack-Tespack-a |
BRE 052 |
06
– PIP osrednja območja centralnih dejavnosti |
Območje med Senovskim potokom in regionalno cesto |
BRE 061 |
Območje ob izlivu Lambršce |
BRE 062 |
Poslovna cona vzhodno od Duropack-Tespack-a |
BRE 063 |
07
– PIP območja kulturne dediščine |
Ožje območje gradu Rajhenburg |
BRE 071 |
Širše območje gradu Rajhenburg |
BRE 072 |
08
– PIP mineralne surovine |
Kamnolom Brestanica - vzhod |
BRE 081 |
Kamnolom Brestanica - zahod |
BRE 082 |
09
– PIP varovalni gozd in območje kulturne dediščine |
Varovalni gozd ob gradu Rajhenburg |
BRE 09 |
10
– PIP šolsko - športni center |
Šolski in športni kompleks Brestanica |
BRE 10 |
|
106. člen
|
(EUP na
območju urbanističnega načrta Senovo ter način urejanja prostora)
|
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA
EUP IN NAČIN UREJANJA |
IME EUP |
OZNAKA EUP |
02
– veljavni prostorski akti |
Ureditveni načrt Senovo |
SEN 021 |
Ureditveni načrt pokopališče Senovo |
SEN 022 |
Zazidalni načrt stanovanjsko naselje Senovo – Dovško |
SEN 023 |
03
– predvideni občinski podrobni prostorski načrt-OPPN |
Stanovanjska površina pod Čičovim vrhom na Senovem |
SEN 032 |
Poslovna cona vzhodno od regionalne ceste in severno od Metalne
na Senovem |
SEN 033 |
Poslovna cona južno do Metalne na Senovem |
SEN 034 |
Območje energetike na Jalovišču |
SEN 035 |
04
– PIP stanovanjska gradnja |
Stanovanjska površina zahodno od kmetije Hlebec |
SEN 041 |
Stanovanjska površina ob Rudarski in Šercerjevi ulici |
SEN 042 |
Stanovanjska površina in gozdne površine ob cesti za Mali kamen |
SEN 043 |
Stanovanjska površina ob Partizanski ulici-zahod s kmetijskimi
površinami |
SEN 044 |
Stanovanjska površina nad rudniško kantino |
SEN 045 |
Stanovanjska površina Senovo-vzhod |
SEN 046 |
Stanovanjska površina Lisca |
SEN 047 |
Stanovanjska površina ob cesti za Gače |
SEN 048 |
Stanovanjska površina Dovško |
SEN 049 |
Stanovanjska površina ob Kajuhovi cesti |
SEN 0410 |
Stanovanjska površina zahodno od Ceste bratov Zorko |
SEN 0411 |
Stanovanjska površina ob cesti Bratov Zorko |
SEN 0412 |
Stanovanjska površina Cankarjeva cesta |
SEN 0413 |
Stanovanjska površina ob Partizanski ulici na Senovem |
SEN 0414 |
05
– PIP večstanovanjska gradnja |
Večstanovanjska površina kolonija |
SEN 051 |
Večstanovanjska površina ob Dovškem potoku |
SEN 052 |
06
– PIP območja proizvodnih dejavnosti |
Območje gospodarske cone Ravne |
SEN 061 |
Območje Metalne |
SEN 062 |
07
– PIP centralne dejavnosti |
Območje novega vrtca |
SEN 071 |
Poslovno stanovanjska cona Senovo |
SEN 072 |
08
– PIP zelene površine za oddih rekreacijo in šport |
Športno rekreacijsko območje Jalovišče |
SEN 081 |
Športno rekreacijsko območje med Jetrnim selom in Senovim
|
SEN 082 |
09
– PIP športni center |
Športni center Senovo |
SEN 09 |
|
107. člen
|
(EUP na
območju urbanističnega načrta Podbočje ter način urejanja prostora)
|
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA
EUP IN NAČIN UREJANJA |
IME EUP |
OZNAKA EUP |
02
– veljavni občinski prostorski akt |
Ureditveni načrt za naselje Podbočje |
POD 02 |
03
– predvideni občinski podrobni prostorski načrt-OPPN |
Poslovna cona Podbočje |
POD 031 |
Stanovanjske površine Podbočje |
POD 032 |
04
– PIP stanovanjska gradnja |
Stanovanjska površina na vzhodu naselja |
POD 04 |
|
108. člen
|
(EUP na
območju urbanističnega načrta Raka ter način urejanja prostora)
|
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA
EUP IN NAČIN UREJANJA |
IME EUP |
OZNAKA EUP |
02
– veljavni občinski prostorski akti |
Ureditveni načrt za naselje Raka |
RAK 02 |
03
– predvideni občinski podrobni prostorski načrt-OPPN |
Stanovanjska površina severno od gradu na Raki |
RAK 03 |
04
– PIP stanovanjska gradnja |
Stanovanjske površine z gozdom ob severni in zahodni meji
naselja |
RAK 041 |
Stanovanjska površina južno do pokopališča |
RAK 042 |
Stanovanjska površina južno od župnišča |
RAK 043 |
Stanovanjska površina ob cesti za Smednik |
RAK 044 |
Stanovanjska površina ob cesti za Sela |
RAK 045 |
Stanovanjska površina severno od centra naselja |
RAK 046 |
Stanovanjska površina v jugozahodnem delu naselja |
RAK 047 |
05
– PIP drugo območje centralnih dejavnosti |
Drugo območje centralnih dejavnosti na severu naselja |
RAK 05 |
06
– PIP zelene površine |
Območje pokopališča Raka |
RAK 06 |
07
– PIP gozdne površine |
Območje gozda okrog grajskega kompleksa |
RAK 07 |
|
109. člen
|
(določila
za uporabo PIP in drugih določil tega odloka) |
(1) Za
vsako EUP veljajo naslednji PIP: |
– skupni
PIP, določeni v poglavju III./2. tega odloka, |
– podrobnejši PIP, ki so vezani na posebnosti posamezne EUP in so
določeni v poglavju III./3. tega odloka in |
– PIP
veljavnih aktov. |
(2) Določila skupnih PIP veljajo v vseh EUP. Poleg skupnih PIP so
določeni še podrobnejši PIP po posameznih EUP. Za nezahtevne in
enostavne objekte veljajo določila navedena v skupnih PIP, razen v
primeru, ko je za te objekte v podrobnejših PIP določeno drugače. |
(3) V
naseljih in drugih EUP kjer so po namenski rabi določena kmetijska
zemljišča (K1, K2), gozd (G), območje prometnih površin (PC, PŽ, PO),
območja voda (VC, VI) veljajo le pogoji, kot so določeni v poglavju
III./3. točki 3.1.18 Ostali odprti prostor. |
(4) Podrobnejši PIP dopolnjujejo ali spreminjajo skupne PIP. V primeru
neskladja skupnih PIP in podrobnejših PIP, veljajo podrobnejši. |
(5) Na
območju predvidenih OPPN do sprejema akta veljajo skupni pogoji za
"območja predvidenih OPPN", določeni v 110. členu tega odloka. Usmeritve
za izdelavo OPPN so določene v poglavju III./3. Podrobnejši prostorski
izvedbeni pogoji. |
(6) Na
območju EUP veljavnih državnih in občinskih prostorskih aktov veljajo
PIP iz veljavnih aktov. V EUP za Državni prostorski načrt za območje
hidroelektrarne Brežice veljajo za območja izven meje DPN enaki PIP kot
za enako namensko rabo znotraj območja DPN. |
(7) Na
območju EUP KRŠ 029 in KRŠ 0210, kjer je določena namenska raba
gospodarska cona-IG poleg pogojev določenih v veljavnem prostorskem aktu
veljajo za gradnjo in ureditve enaki skupni in podrobnejši PIP kot
veljajo za EUP KRŠ 086 in KRŠ 087, pod pogojem, da se pri umeščanju v
prostor upoštevajo obstoječi in načrtovani daljnovodi s svojimi
omejitvami. |
|
12 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji |
|
12.1 Skupni
pogoji za območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov
(OPPN) |
|
110. člen
|
(območja
predvidenih OPPN) |
(1) Na
območjih, kjer je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, so do njegove
uveljavitve dopustne naslednje gradnje in drugi posegi: |
– rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih stavb; |
– dozidava
do 30 % bruto tlorisnega gabarita obstoječe stavbe nadzidava do višine
najbližje sosednje legalno zgrajene stavbe; |
– gradnja,
rekonstrukcija in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture; |
– rušitve
obstoječih stavb in objektov gospodarske javne infrastrukture. |
Gradnja
novih stavb do izdelave OPPN je dopustna le, kadar gre za nadomestno
gradnjo stanovanjske stavbe na mestu odstranjene, ki je velikosti do 150
m2. Za oblikovanje veljajo skupni PIP. |
V EUP KRŠ
038 , KRŠ 039 in KRŠ 0310 je do izdelave OPPN dopustno le: |
– vzdrževanje obstoječih stavb, |
– gradnja,
rekonstrukcija in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture, |
– rušitve
obstoječih stavb in objektov gospodarske javne infrastrukture. |
Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna po skupnih PIP, določenih
v členu »vrste gradenj, vrste objektov in drugih posegov v prostor«,
glede na določeno podrobnejšo namensko rabo prostora. Poleg tega je
dopustna tudi gradnja majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave. |
V EUP BRG
033 je do izdelave OPPN dopustna še gradnja naslednjih nezahtevnih in
enostavnih objektov: objekt za rejo živali, samo staja in kobilarna ter
pomožni kmetijsko gozdarski objekt. Za postavitev, oblikovanje ter
velikost nezahtevnih in enostanovanjskih stavb veljajo skupni prostorski
izvedbeni pogoji. |
(2) V
podeželskih naseljih (SK) in na območju proizvodnih dejavnosti (IK) pa
je dopustna še gradnja: objekta za rejo živali, velikosti do 50 m2 in
enostavnega pomožnega kmetijsko-gozdarskega objekta, stavbe velikosti do
100 m2. |
(3) Pri
izdelavi OPPN je treba upoštevati usmeritve za izdelavo OPPN, ki so
določene v podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojih, poglavje III./3. |
(4) Izdelava OPPN je dopustna tudi na območjih, kjer to s tem odlokom ni
posebej določeno. Meje predvidenih OPPN je dopustno po potrebi in
predhodni preveritvi tudi spremeniti. |
(5) Predvidene OPPN je dopustno izvesti v več fazah, oziroma jih je
dopustno deliti na več manjših OPPN, pod pogojem, da posamezni OPPN
vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno in zaključeno celoto. V
primeru, da se OPPN izdela le za del območja, se strokovna podlaga za
pripravo osnutka OPPN, v kateri se obdela celovita prostorska zasnova s
prometno in gospodarsko javno infrastrukturo, izdela za celotno območje. |
(6) V
primerih, da je OPPN načrtovan v več fazah, se tudi krčitev gozda izvaja
fazno. |
(7) Na
območjih registriranih arheoloških najdišč je treba izvesti predhodne
arheološke raziskave, v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave
najdišča, že v fazi postopka priprave OPPN. |
|
12.2 Skupni
pogoji glede vrste posegov v prostor, postavitve in oblikovanja objektov
ter parcelacije |
|
111. člen
|
(vrste
gradenj, vrste objektov in drugih posegov v prostor) |
(1) Na
celotnem območju občine, v kolikor to ni v nasprotju z ostalimi skupnimi
in podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji in varstvenimi režimi,
so dovoljene naslednje vrste gradenj in izvedbe del: |
– novogradnje, dozidave, nadzidave ter nadomestne gradnje, |
– odstranitve objektov, |
– rekonstrukcije objektov, |
– spremembe namembnosti v okviru dovoljenih vrst objektov in dejavnosti
po posameznih EUP, |
– vzdrževanje objekta. |
(2) Na
celotnem območju občine je na območju stavbnih zemljišč: na območjih
stanovanj (SS, SK), območjih centralnih dejavnosti (CU, CD), območjih
proizvodnih dejavnosti (IP, IG, IK), posebnih območjih (BT, BC),
območjih prometnih površin (PC, PŽ, PO), območjih energetske
infrastrukture (E), površinah razpršene poselitve (As, Ak) - dovoljena
gradnja naslednjih vrst objektov, če to ni v nasprotju z ostalimi
skupnimi in podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji ter
varstvenimi režimi: |
Nestanovanjskih stavb: |
– 1242
Garažne stavbe; samo garaže in kolesarnice; |
– 1273
Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene; samo kipi in
spomeniki, razpela, znamenja in kapelice tipa edikula; |
– 1274
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje; samo nadstrešnice za potnike na
avtobusnih postajališčih. |
Gradbeno inženirskih objektov: |
– 2112
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: |
– 2142
Predori in podhodi; samo cestni in železniški predori, podvozi, pokriti
vkopi in galerije; |
– 2151
Pristanišča in plovni kanali; samo rečni pomoli, objekti za privezovanje
in zasidranje ladij; |
– 2152
Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti; |
– 22122
Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode; |
– 22130
Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja samo relejni sistemi in
relejni stolpi, bazne postaje za mobilno telefonijo, telekomunikacijski
stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije; |
– 222
Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; |
– 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje; samo zaklonišča; |
– 24205
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje; samo oporni
zid, škarpa, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov. |
Nezahtevnih in enostavnih objektov: |
– majhna
stavba - samo garaža, |
– pomožni
objekt v javni rabi, |
– ograje, |
– podporni
zid, |
– mala
komunalna čistilna naprava, |
– nepretočna greznica, |
– rezervoar, |
– vodnjak,
vodomet, |
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja, |
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne, |
– pomol, |
– športno
igrišče na prostem, |
– objekt
za oglaševanje, |
– pomožni
komunalni objekt, |
– pomožni
objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,
samo objekti za spremljanje stanja okolja. |
(3) Za
potrebe razvoja obstoječih dejavnosti v legalno zgrajenih objektih je
dopustna gradnja objektov, ki jih posamezna dejavnost potrebuje za svoj
razvoj, ne glede na vrste objektov, navedenih po posameznih EUP v
podrobnejših PIP. |
(4) Na
površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS) in na območju okoljske
infrastrukture (O) je dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in
enostavnih objektov: |
– pomožni
objekti v javni rabi, |
– ograja, |
– podporni
zid do 1,5 m, |
– mala
komunalna čistilna naprava, |
– nepretočna greznica, |
– rezervoar, |
– vodnjak,
vodomet, |
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja, |
– samostojno parkirišče, |
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne, |
– pomol, |
– športno
igrišče na prostem, le na površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS), |
– vodno
zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, |
– objekt
za oglaševanje, |
– pomožni
komunalni objekt |
– pomožni
objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,
samo objekti za spremljanje stanja okolja. |
(5) Na
pokopališču (ZK) je od »pomožnega objekta v javni rabi«, dopustna le
gradnja grajene urbane opreme, grajene opreme v parkih, grajenega
spominskega obeležja, spomenika, kipa, križa, kapelice in objekta za
javno razsvetljavo. |
(6) Postavitev zaščitne mreže višine do 5 m je dopustna ob igriščih,
zgrajenih na stavbnih zemljiščih. |
(7) Na
zemljiščih, ki so opredeljena kot stavbna, v naravi pa je gozd, se
krčitev izvede šele po izdaji gradbenega dovoljenja in ob predhodni
označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki jo izvede pristojni
zavod. Krčitev gozda se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi s področja
gozdov. |
(8) Za
objekte, ki bodo legalizirani na podlagi tega odloka, je do pridobitve
gradbenega dovoljenja dopustno vzdrževanje objekta z namenom preprečitve
nevarnosti za ljudi in okolje. |
(9) Postavitev in vgradnja bleščečih naprav za proizvodnjo električne
energije ni dopustna na strehah stavb za potrebe kmetijstva izven
območij površine kmetije, vključno z zidanicami in stavbami za spravilo
pridelka. |
(10) Na
zemljiščih, ki so po namenski rabi opredeljena kot kmetijska, je gradnja
dopustna v skladu s 176. členom tega odloka. |
|
112. člen
|
(vrste
dejavnosti) |
(1) Vrste
dopustnih dejavnosti so definirane po posameznih enotah urejanja
prostora. |
(2) Dejavnosti se lahko izvajajo le v stavbah, ki so v skladu z enotno
klasifikacijo vrst objektov razvrščeni za izvajanje posamezne
dejavnosti. |
(3) Dopustne dejavnosti se lahko izvajajo tudi v drugih stavbah, v
skladu s podrobnejšimi PIP določenimi za posamezno EUP. |
(4) Na
območjih, kjer vrste dejavnosti niso določene, se te izvajajo v skladu z
vrsto dopustnih objektov glede na namen in podrobnejšo namensko rabo
zemljišč. |
|
113. člen
|
(velikost
ter oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih stavb) |
(1) Dozidave in nadzidave stavb se morajo oblikovno prilagoditi
obstoječi stavbi. Pri oblikovanju stavb se upoštevajo kakovostne
okoliške objekte v posamezni EUP (členitev fasad, okna, balkoni,
nadstreški, struktura in materiali fasad ipd.). |
(2) Pri
gradnji je treba upoštevati: |
– tlorisi
stavb: podolgovate oblike, razmerje med stranicami je 1:1,2 do 1:2. Na
osnovni tloris je dopustno dodajati manjše volumne (L, T oblike) do
največ 40 % osnovnega tlorisa. Dozidave obstoječih stavb so dopustne do
40 % obstoječega tlorisa; |
– višinski
gabariti: stavbe se višinsko prilagajajo prevladujoči višini obstoječih
stavb. Etažnost stavb je K+P+M, K+P+1+M, P+M ali P+1+M. Kota pritličja
je do 0,4 m nad koto najvišjega obstoječega terena na lokaciji stavbe.
Nadvišanje terena je dopustno le v primeru potrebne zagotovitve zaščite
objekta pred naravnimi nesrečami. Kolenčni zid stavb s klasično dvokapno
streho-je do 0,8 m. Višina slemena je največ 11 m nad koto najnižjega
urejenega terena ob stavbi. Etažnost stavb, ki niso stanovanjske, je
lahko tudi samo P, pod pogojem, da ni presežena višina 11 m; Dopustna je
gradnja podzemne stavbe za namen shranjevanja kmetijskih pridelkov in
opreme ter gradnja podzemne garaže, če to ni v nasprotju z varstvenimi
režimi. Podzemna stavba mora biti v celoti vkopana najmanj s treh
strani. Strop, ki je hkrati streha stavbe, je zasut z zemljo ali se
uporablja kot terasa; |
– strehe:
simetrične dvokapne, naklona od 30–45 stopinj. Pri dozidavah se naklon
prilagaja obstoječi stavbi. Dopustna je tudi kombinacija z ostalimi
oblikami streh, na delih stavb izven osnovnega tlorisa. Smer slemena
strehe je vzporedna z daljšo stranico stavbe in vzporedna s plastnicami
terena. Izjema je dopustna, če v okolju prevladujejo drugačne
orientacije. Na strehah so dovoljena strešna okna in frčade, če to ni v
nasprotju z varstvenim režimom v posamezni EUP; frčade morajo imeti
dvokapno streho, morajo biti razmeščene osno simetrično in na celotni
strehi enotno oblikovane. Dopustne so tudi trikotne frčade. Čopi so
dopustni, če gre za uskladitev oblikovanja s tradicionalnimi sosednjimi
stavbami v neposredni bližini; |
– kritina:
drobne strukture, opečno rdeče, temno rjave ali temno sive barve.
Uporaba reflektirajočih kritin ni dopustna; |
– fasade:
prevladovati morajo naravni materiali, kot so: omet, les, kamen,
dopustna je tudi uporaba stekla. Pri nestanovanjskih stavbah je dopustna
uporaba tudi ostalih materialov. Izvedba balkonov, lož in teras je
dopustna, razen če to ni v nasprotju z varstvenim režimom v posamezni
EUP. Dopustna je uporaba le bele barve fasade in pastelnih barv.
Pastelne barve so vsi odtenki barv z deležem barvne pigmentacije manj
kot 20 % v beli osnovi. Pastelna barva ne izstopa iz okolice, ni
agresivna, fluorescentna ali intenzivna. Barva fasade mora biti barvno
skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva. Polkrožno in krožno
oblikovane okenske odprtine niso dopustne. |
(3) Še
ohranjene stare zidanice se varujejo kot arhitekturna kvaliteta. Pri
obnovi je treba ohraniti njihovo identiteto. |
(4) Naprave za izkoriščanje sončne energije so nebleščeče, na strehe se
postavljajo vzporedno s strešino, njihov najvišji del ne sme presegati
višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z
minimalnim naklonom se postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo,
praviloma skrite za fasadnim vencem. |
(5) V
primeru rekonstrukcij ali dozidav obstoječih stavb, ki so zgrajene
skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem, je dopustno odstopanje od, v
odloku določenih, oblikovnih pogojev pri naklonu strehe in barvi
kritine. Oblikovanje stavbe se v teh primerih prilagodi pogojem iz
gradbenega dovoljenja, pridobljenega za obstoječo stavbo. |
(6) V
primeru rekonstrukcije strehe je dopustno odstopanje od v odloku
določene najvišje višine slemena, če se naklon strehe prilagodi naklonu,
ki je določen s tem odlokom. V teh primerih je dopusten le strmejši
naklon, višine kolenčnega zidu ni dopustno povečati. |
|
114. člen
|
(ureditev
javnih površin, okolice stavb in zelenih površin) |
(1) Urbana
oprema na javnih površinah se oblikuje v skladu s Katalogom urbane
opreme in objektov za oglaševanje v občini Krško, ki je dostopen na
spletni strani občine. |
(2) Oglaševanje kot gospodarska dejavnost se izvaja v skladu z odlokom o
oglaševanju, katerega priloga je načrt vizualno komunikacijskih objektov
(VKO). Oglaševanje za lastne potrebe (samostojni podjetniki, pravne
osebe na svojih poslovnih stavbah in funkcionalnih dvoriščih) in za
potrebe lokalnih skupnostih, javnih zavodov in državnih organov, ki je
tudi opredeljeno v odloku o oglaševanju, pa je dopustno znotraj stavbnih
zemljišč celotne občine. Objekti za oglaševanje so opisani v Katalogu
urbane opreme in objektov za oglaševanje v občini Krško. |
(3) Na
parceli namenjeni gradnji stavb mora biti vsaj 10 % zelenih površin. |
(4) Ob
parcelah namenjenih gradnji je dopustna nizka zelena zasaditev – živa
meja kot vizualna ločnica med sosednjima parcelama. Višina zasaditve je
do 2,00 m oziroma skladno z dogovorom med mejašema. Za parcele, ki
mejijo na javno dobro oziroma občinske ceste in druge javne površine se
upošteva odlok o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v
občini Krško. |
(5) Postavitev stavb se prilagaja konfiguraciji terena tako, da izvedba
podpornih zidov višjih od 1,5 m ni dovoljena. Le v primeru ogroženosti
stavbe ali za ohranitev stabilnosti zemljišča je na podlagi predhodno
izdelanega geološko tehničnega poročila dopustna gradnja podpornih
zidov, škarp in stabilizacijskih objektov višine do 2,5 m iz kamna ali
betona, ki je zaraščen z zelenimi plezalkami. V primeru terasaste
izvedbe podpornih zidov mora biti terasa široka najmanj 0,5 m, za
zasaditev višjih rastlin. V primeru izvedbe podpornih zidov, škarp in
stabilizacijskih objektov daljših od 2 m, morajo biti členjeni
(kombinacije različnih materialov, struktur, podpornikov). |
(6) Ob
stanovanjski stavbi morata biti zagotovljeni najmanj dve parkirni mesti.
V primeru, da parkirnih mest ni mogoče zagotoviti na parceli namenjeni
gradnji, se parkirna mesta lahko zagotovijo v neposredni bližini. |
(7) Posode
za odpadke ob cesti ne smejo biti vizualno izpostavljene. |
(8) Pešpoti so tlakovane, asfaltne ali peščene. Parkirišča in
manipulativne površine so asfaltirana, tlakovana ali izvedena s
travnatimi ploščami. |
(9) Ob
stavbah sakralne dediščine se ohranjajo zelene površine. |
(10) Ohranjajo se zelene površine ob vodotokih minimalno 5 m, z obvodno
vegetacijo. Na njih je dopustno urejati peš poti in dostope do vode,
dopustna je postavitev pomolov kot enostavnega objekta do 20 m2,
ureditev brežin potoka in podzemnih infrastrukturnih vodov. Ureditve se
izvajajo sonaravno, z naravnimi materiali. |
|
115. člen
|
(lega
stavb) |
(1) Pozidava mora slediti obstoječemu morfološkemu vzorcu v naselju.
Stavbe morajo slediti obstoječi tipologiji pozidave. |
(2) Pri
umestitvi stavb je treba upoštevati: |
– dominante naselja (cerkev, trg, drevo kot osrednji prostor vasi ipd.
…), |
– upošteva
se gradbena linija obstoječih sosednjih stavb, predvsem pri obcestni
pozidavi, dopustna so odstopanja zaradi konfiguracije terena in prometne
varnosti. |
(3) Zapolnjevanje vrzeli v naseljih se izvaja tako, da se stanovanjske
ali nestanovanjske stavbe praviloma umeščajo ob prometnico, nezahtevne
in enostavne stavbe pa v ozadju parcele namenjene gradnji. |
(4) Lego
stavb je treba prilagoditi značilnostim obstoječe grajene strukture.
Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s
plastnicami. Dopustna je tudi drugačna lega, pod pogojem, da postavitev
stavbe upošteva urbanistični vzorec dela naselja ali orientacijo
obstoječih slemen. |
(5) Nadomestno stavbo z namembnostjo obstoječe se umesti na isti
lokaciji, ali z zamikom vsaj na 50 % tlorisa obstoječe stavbe ali z
zamikom, če to narekujejo pogoji nosilcev urejanja prostora in
soglasodajalcev, ali geološke razmere terena, ali zahteve po večjih
odmikih od ceste za izboljšanje prometne varnosti ali drugi upravičeni
pogoji-požarni, sanitarni, posebni predpisi oz. odloki. |
(6) Stavbe
in gradbeno inženirski objekti morajo biti oddaljeni od gozdnega roba za
eno drevesno višino odraslega sestoja, oziroma najmanj 20 m. Za manjši
odmik je treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda. Gradbeno
inženirski objekti, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni
od meje gozda, ki bo po predlagani spremembi ostal gozd, vsaj 1 m. |
|
116. člen
|
(parcelacija) |
(1) Parcele namenjene gradnji objektov se določajo z načrtom parcel ali
s površino parcele v kvadratnih metrih. Pri določanju parcel namenjenih
gradnji je treba upoštevati: |
– namembnost, lego in velikost objekta, normalno uporabo in vzdrževanje
objekta, potrebne manipulativne in parkirne površine, infrastrukturne
ureditve, zelene površine ter izvedbo sanitarno-tehničnih (vpliv bližnje
okolice, osončenje, prezračevanje, hrup, interventne poti ipd. ) in
požarno-varnostnih zahtev; |
– obliko
in velikost obstoječih parcel namenjenih gradnji, značilni parcelni
vzorec ter, zagotovitev dovoza in dostopa z javne ceste do obstoječih in
načrtovanih stavb ter kmetijskih in gozdnih zemljišč; |
– potrebe
po rezervaciji prostora za namen izgradnje, vzdrževanja ali širitve
grajenega javnega dobra (prometne ureditve, infrastrukturni koridorji
ter njihovo vzdrževanje). |
(2) Pri
določanju parcel namenjenih gradnji in parcelaciji, te ni dopustno
izvesti na način, da ostane del stavbnega zemljišča, ki s svojo površino
ne omogoča gradnje nove stavbe. |
(3) Na
območju naselbinske dediščine se parcele namenjene gradnji prilagodijo
tradicionalnemu vzorcu parcelacije in morfologiji prostora. |
|
117. člen
|
(odmiki)
|
(1) Nove
stavbe (nad terenom in pod njim) morajo biti od sosednjih parcel
odmaknjene najmanj 3 m. Gradbeno inženirski objekti, ki so manj zahtevni
objekti in nimajo višine in ograje, se gradijo odmaknjeni najmanj 1,5 m
od sosednje meje. Dopusten je tudi manjši odmik pod pogojem, da mejaš ne
ugovarja načrtovani gradnji, da so upoštevani veljavni požarno–varnostni
ter sanitarno-tehnični predpisi. |
(2) Odmiki
med stavbami morajo upoštevati požarno-varnostne normative, pri čemer
mora biti odmik od sosednje stavbe najmanj 5 m. Dovoljen je tudi manjši,
ob upoštevanju požarno–varstvenih in sanitarno–tehničnih zahtev. |
|
118. člen
|
(postavitev, oblikovanje in velikosti nezahtevnih in enostavnih
objektov) |
(1) Nezahtevni in enostavni objekti, ki jih je dopustno postavljati na
območju občine Krško, so navedeni v 111. členu ter v podrobnejših
PIP-ih, ki so vezani na posebnosti posamezne EUP. Gradnja nezahtevnih in
enostavnih objektov ni dopustna, v kolikor je podrobnejših PIP-ih
izrecno prepovedana. |
(2) Postavitev: |
– Na
parceli namenjena gradnji se lahko postavi največ ena stavba iste vrste
pri legalno zgrajeni enostanovanjski ali dvostanovanjski stavbi. V
primeru, da s tem odlokom ni določeno drugače, se glede velikosti
objektov in drugih meril uporabljajo pogoji iz veljavne uredbe. |
– Nezahtevne in enostavne stavbe se umeščajo samostojno kot posamična
stavba ali so ob osnovni stavbi in so statično ter gradbenotehnično
samostojne. V območjih obcestne pozidave se umeščajo v ozadju parcele
namenjene gradnji oziroma za gradbeno linijo, ki jo tvorijo osnovne
stavbe. Izjema je le vetrolov, zimski vrt in nadstrešek velikosti do 10
m2. |
– Najbolj
izpostavljeni deli stavbe morajo biti od meje sosednjega zemljišča
odmaknjeni za polovico svoje višine, vkopani objekti in objekti brez
višine pa najmanj 1,5 m. Dopusten je tudi manjši odmik pod pogojem, da
mejaš ne ugovarja načrtovani gradnji, da so upoštevani veljavni
požarno-varnostni ter sanitarno-tehnični predpisi. |
– Ograja
se lahko zgradi 0,5 m od sosednje parcele. V primeru, da mejaš ne
ugovarja načrtovani gradnji, pa tudi na parcelno mejo. Ograje morajo
biti od roba cestišča odmaknjene najmanj 1 m in ne smejo posegati v
območje preglednosti ceste. Odstopanje je dopustno s soglasjem
upravljavca ceste. |
– Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna pod pogojem,
da ni ovirano funkcioniranje obstoječih objektov, parkiranje in
manipulacija ter da ni oviran dostop in preglednost na cesto. |
– V
primeru, da z gradbenimi linijami oziroma gradbenimi mejami ni določeno
drugače, morajo biti stavbe od roba vozišča občinskih cest odmaknjene v
skladu s predpisi občine in soglasjem upravljavca ceste. |
(3) Oblikovanje: |
– Nezahtevne in enostavne stavbe morajo biti glede na materiale, barvo
in druge oblikovne značilnosti, poenotene z osnovno stavbo, oziroma
morajo slediti tipologiji osnovne stavbe. Vse stavbe so v enoetažni
izvedbi, brez balkonov – gankov, raznih izzidkov ter brez frčad in
strešnih okenskih odprtin. Stavbe velikosti nad 20 m2 so
podolgovate oblike, strehe pa simetrične dvokapnice, enakega naklona in
barve kot streha osnovne stavbe. Lopa, uta, nadstrešek, drvarnica
pokrita skladišča za lesna goriva in senčnica so praviloma lesene
izvedbe. Stavbe do 20 m2 so dopustne tudi v drugih materialih
ter vseh oblik streh do 45°. Nadstreški za avtomobile v velikosti nad 20
m2 se lahko tudi izvedejo z ravno streho v različnih
materialih, ki je v celoti skrita za strešnim vencem/masko. Nadstreški
za avtomobile so lahko tudi iz prefabriciranih elementov. |
– Ograje:
na območju naselij so sosedske ograje sestavljene iz kamna, betonskih,
kovinskih ali lesenih elementov, na način, da deluje transparentno, kar
pomeni, da je omogočen pogled skozi. Ograja ne sme biti polna.
Transparentnost ograje mora biti enakomerno razporejena po celotni
dolžini ograje. Višina zidanega dela ograje je največ 0,8 m. Na območju
razpršene poselitve in pri objektih razpršene gradnje, za katere je bilo
pridobljeno gradbeno dovoljenje, so ograje le v leseni izvedbi z zidanim
delom do vključno 0,2 m. Varovalne in igriščne ograje so praviloma
žičnate izvedbe. |
– Podporni
zidovi: so kamniti oziroma obloženi s kamnom; dopustni so tudi betonski
pod pogojem, da so zakriti z zelenjem. |
(4) Velikost objektov: |
– Majhna
stavba in majhna stavba kot dopolnitev k obstoječi stanovanjski stavbi
sta stavbi majhnih dimenzij, pritlični, v enoetažni izvedbi (strop je
hkrati streha objekta), ki nista namenjeni bivanju: garaža, drvarnica,
pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt,
nadstrešek, lopa, senčnica, letna kuhinja, vetrolov in podobne stavbe,
vse do površine 50 m2; |
višina
garaže s simetrično dvokapno streho do 5 m, z ravno ali enokapno streho
do 3,5 m; drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva višine do 3,5 m;
lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, zimski
vrt in podobne stavbe višine do 3,0 m. |
– Pomožni
objekti v javni rabi: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica,
sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih,
javnih vrtovih na javnih zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču,
grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje,
spomenik, kip, križ, kapelica (edikula); pomožni cestni objekti: objekti
za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave,
cestni silos. Stavbe v pritlični, enoetežni izvedbi (strop je hkrati
streha objekta) površine do 50 m2, višine do 3,0 m; gradbeno
inženirski objekti do višine 10 m. |
Grajen
gostinski vrt (z nadstreškom ali brez) kot del gostinskega obrata
znotraj parcele namenjene gradnji, tlorisne velikosti do 50 m2.
Nadstrešek gostinskega vrta kot samostojni objekt je lahke, montažne
izvedbe, višine do 5,0 m; zgrajen ob stavbi pa se oblikovno poenoti z
osnovno stavbo. |
– Ograja:
sosedska ograja višine do 2,0 m; varovalna, igriščna ograja in
protihrupna ograja višine do 3,0 m. |
– Podporni
zid z ali brez ograje, ki je konstrukcija med dvema višinama zemljišča,
ki preprečuje premik - zdrs zemljine, višinske razlike med zemljiščem do
1,5 m. Višina se računa samo za podporni zid brez ograje. Višina ograje
do 1,0 m v transparentni izvedbi, brez zidanega dela. |
– Mala
komunalna čistilna naprava, ki je naprava za čiščenje komunalne odpadne
vode z zmogljivostjo, manjšo od 2000 PE. |
– Nepretočna greznica, ki je vodotesen zbiralnik za komunalno odpadno
vodo, prostornine do 50 m3. |
– Rezervoar za vodo, prostornine do vključno 100 m3. |
– Samostojno parkirišče za osebna vozila, vključno z dovozi, površine do
200 m2, v tlakovani, asfaltni ali zeleni izvedbi z urejenim
odvodnjavanjem. |
– Pomol,
ki je namenjen privezu posameznega plovila ob ribnikih in celinskih
vodah, površine do 20 m2. |
– Športno
igrišče na prostem, ki se uredi kot grajena ali utrjena površina, ki ni
izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun,
površine do 10000 m2. V to skupino uvrščamo: teniško,
nogometno, košarkarsko, rokometno igrišče, in-line hokej, golf,
kajakaška proga na divjih vodah, grajeno smučišče na vodi, kotalkališče,
ragbi in bejzbol igrišče, odbojkarsko igrišče, poligon za kolesa ali
motorje. |
– Vodno
zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, prostornine
razlivne vode do 2000 m3. V to skupino uvrščamo grajeno
zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni
sistem s črpališčem, vodni zbiralnik. |
– Bazen za
kopanje, za gašenje požara, grajen okrasni ribnik, okrasni bazen,
prostornine do 60 m3. Zgradijo se lahko pri legalno zgrajeni
enostanovanjski ali dvostanovanjski stavbi. |
– Objekt
za oglaševanje kot gospodarsko dejavnost se umešča v skladu z odlokom o
oglaševanju, katerega priloga je načrt vizualno komunikacijskih objektov
(VKO). Velikost in oblikovanje objektov za oglaševanje kot gospodarska
dejavnost - v skladu s Katalogom urbane opreme in objektov za
oglaševanje v občini Krško; objekti za oglaševanje za lastne potrebe -
dopustni le mali ploskovni objekti s površino največ do 2,0 m2
ali volumenski objekti do 2,0 m3, v skladu s soglasji
upravljavcev varovalnih pasov oz. varovanih območij. |
– Objekti
za rejo živali: stavbe v pritlični, enoetažni izvedbi, višine do 6m,
namenjene reji živali, površine do 100 m2, ribogojnice
prostornine do 2000 m3. V to skupino uvrščamo: hlev, svinjak,
kobilarna, čebelnjak, ribogojnica, perutninska farma in staja. |
– Pomožni
kmetijsko gozdarski objekti: stavbe v pritlični, enoetažni izvedbi,
namenjeni kmetijski pridelavi, površine do 150 m2, višine do
6 m. Vinska klet in klet sta lahko vkopani. V to skupino uvrščamo:
kozolec, kmečka lopa, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča,
gnojišče, koruznjak, vinska klet, klet, pokrita skladišča za lesna
goriva, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajena obora,
grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne
nasade, grajena poljska pot, grajena gozdna prometnica, silos do višine
10 m; zbiralnik gnojnice ali gnojevke do 1000 m3. |
– Stavbe
za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: v pritlični, enoetažni
izvedbi, površine do 80 m2, višine do 6 m: zidanica, sirarna,
sušilnica sadja in rib, oljarna, kisarna, mlin. |
– Pomožni
letališki, pristaniški objekt in objekt na smučišču: stavbe v pritlični,
enoetažni izvedbi (strop je hkrati streha objekta) površine do 40 m2,
vsi gradbenoinženirski objekti. |
– Pomožni
objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov:
stavbe v pritlični, enoetažni izvedbi (strop je hkrati streha objekta)
površine do 40 m2, vsi gradbenoinženirski objekti. |
(5) Enostavni objekti, ki so proizvodi, dani na trg v skladu s
predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode, če so povezani s
tlemi in niso namenjeni bivanju kot so bazeni, šotori, hale, skladišča,
čistilne naprave, kontejnerji/zabojniki, montažne ute, lope, ograje,
rastlinjaki/steklenjaki, garaže in podobni predizdelani proizvodi, ki
jih investitor kupi v specializirani prodaji in jih sam poveže s tlemi v
skladu z navodili proizvajalca, se v prostor umeščajo tako, da vidno
niso izpostavljeni. Šotorov, hal, skladišč, kontejnerjev/zabojnikov, lop
in rastlinjakov/steklenjakov v urbanih naseljih ni dopustno postavljati
med glavno fasado stavbe in cesto oziroma med gradbeno linijo, ki jo
tvori niz stavb ter cesto. |
(6) Na
območju registrirane dediščine so dopustni tisti nezahtevni in enostavni
objekti, ki so skladni z varstvenim režimom kulturne dediščine ob
upoštevanju naslednjih usmeritev: |
– z izbiro
lokacije in lege ne smejo biti prizadete varovane vrednote objekta ali
območja kulturne dediščine ter prepoznavne značilnosti in materialna
substanca, ki so nosilci teh vrednot; |
– rešitve
morajo biti podrejene osnovnim objektom, prvenstveno z uporabo lokalnih
avtohtonih materialov in arhitekturnih značilnosti; |
– v
določenih primerih je primerno stavbe izvesti tudi podzemno; |
– v
naselbinskih območjih in območjih kulturne krajine se oblikovanje ureja
na celosten način (pripravijo se »tipske« rešitve po posameznih vrstah
objektov); |
– posebno
pozornost je treba nameniti robovom naselij in vedutno (krajinsko)
izpostavljeni kulturni dediščini; |
– v
nekaterih primerih je izvedba objektov lahko dopustna samo začasno ali
sezonsko. |
Konkretizacija skladnosti gradnje ali postavitve posameznega
nezahtevnega ali enostavnega objekta z varstvenim režimom kulturne
dediščine se preveri skozi postopek pridobivanja kulturnovarstvenih
pogojev in kulturnovarstvenega soglasja. |
|
12.3 Skupni
pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo |
|
12.3.1 Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo
|
|
119. člen
|
(priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo) |
(1) Obstoječe in nove stavbe se priključi na predpisano gospodarsko
javno infrastrukturo. |
(2) Gradnja novih stavb (razen objektov gospodarske javne
infrastrukture), je dopustna šele po izgradnji minimalne komunalne in
prometne infrastrukture oziroma sočasno. |
(3) Priključki na gospodarsko javno infrastrukturo potekajo v sklopu
grajenega javnega dobra in v sklopu obstoječih infrastrukturnih
koridorjev, razen, če tehnično to ni izvedljivo. |
(4) Zemljišče namenjeno gradnji je minimalno komunalno in prometno
infrastrukturno opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo,
urejeno odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko
omrežje ter dostop do javne ceste. |
(5) Na
območjih, kjer omrežje javne infrastrukture ni zgrajeno, je za objekte
dopustno urediti lastne infrastrukturne naprave v skladu z veljavnimi
predpisi in soglasjem občine. |
(6) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo se
izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in s soglasjem pristojnega
upravljavca. |
|
120. člen
|
(priključevanje na prometno infrastrukturo) |
(1) Obstoječi in predvideni objekti morajo imeti zagotovljen dostop do
javne ceste. Prav tako mora biti dostop zagotovljen tudi do kmetijskih
in gozdnih zemljišč. |
(2) Priključki morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena ustrezna
preglednost, omogočen dostop z urgentnimi vozili, da ne ovirajo prometa,
oziroma v skladu z veljavnimi predpisi. Za priključitev na javno cesto
je treba pridobiti soglasje upravljavca ceste. |
(3) Objekti in zemljiške parcele se praviloma priključujejo na ceste
lokalnega pomena, ki se preko njih priključujejo na državne ceste. Na
javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom. |
|
121. člen
|
(priključevanje na plinovodno omrežje) |
Objekti se
priključujejo na obstoječe in predvideno plinovodno omrežje v skladu z
veljavnimi predpisi. |
|
122. člen
|
(priključevanje na vodovodno in kanalizacijsko omrežje) |
(1) Priključevanje na vodovodno in kanalizacijsko omrežje se izvaja v
skladu z veljavnimi predpisi. |
Obstoječi
in predvideni objekti se priključujejo na javno vodovodno omrežje v
skladu s soglasjem upravljavca. Priključitev na javno vodovodno omrežje
se lahko izvede v primeru, ko hidravlične in tlačne razmere na javnem
vodovodnem omrežju dopuščajo priključevanje novih uporabnikov. V
nasprotnem primeru se priključitev lahko izvede le pod posebnimi pogoji
upravljavca GJI. Priključitev se izvede preko vodomernega jaška, ki mora
biti lociran izven objekta, na vedno dostopnem mestu, čim bližje
priključnemu mestu in na parceli namenjeni gradnji. Izvedba vodomernega
jaška na prometnih, parkirnih površinah in ostalih utrjenih površinah ni
dovoljena. Če priključitev na vodovodno omrežje ni možna, je ob soglasju
upravljavca možna začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo
s pitno vodo (lastno zajetje, kapnica, cisterna). |
(2) Posamezni objekti imajo lahko samo en priključek na javno
kanalizacijo. Posamezni priključki iz objektov se v največji možni meri
združujejo, tako da se vodi na kanalizacijo samo en priključek.
Industrijske odpadne vode se na javno kanalizacijo priključujejo
očiščene v skladu s predpisi preko merilnih jaškov za vzorčenje odpadne
vode. Interni-hišni priključki se izvajajo istočasno z izgradnjo
kanalizacije. Izvedba hišnih priključkov na sistem kanalizacije za
odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda se izvede preko
revizijskega jaška. Slepo priključevanje na sistem javne kanalizacije ni
dopustno. Po priključitvi na sistem javne kanalizacije za odvajanje in
čiščenje komunalnih odpadnih voda je treba opustiti obstoječe greznice
po navodilih upravljavca javne službe. |
|
123. člen
|
(priključevanje na komunikacijsko omrežje) |
Priključke
na komunikacijsko omrežje je treba izvesti podzemno. Pri rekonstrukcijah
obstoječih nadzemnih komunikacijskih vodov se ti nadomestijo v podzemni
izvedbi. |
|
124. člen
|
(priključevanje na energetsko omrežje) |
Oskrba
novih objektov z električno energijo se zagotavlja iz obstoječih
transformatorskih postaj. V primeru nezadostnih zmogljivosti se zgradijo
nove transformatorske postaje in pripadajoče srednje in nizko napetostno
omrežje. |
|
12.3.2 Pogoji glede varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture
|
|
125. člen
|
(splošno)
|
V
varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture so posegi dopustni
na podlagi veljavnih predpisov, projektnih pogojev in pisnega soglasja
upravljavca posamezne infrastrukture. |
|
126. člen
|
(varovalni
pasovi prometne infrastrukture) |
(1) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta
v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od
tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče
ter znaša na vsako stran ceste: |
– pri
avtocesti 40 m, |
– pri
glavni cesti 25 m in |
– pri
regionalnih cestah 15 m. |
(2) Posegi
v varovalni pas državne ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi
koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na
njej, njene prihodnje širitve zaradi razvoja prometa ter varovanja
njenega videza. V varovalnem pasu državne ceste se načrtujejo
dejavnosti, ki ne vplivajo negativno na cesto, in za katere je vpliv
ceste lahko moteč (obremenitve s hrupom zaradi prometa). |
(3) Varovalni pas občinskih cest, ki se meri od zunanjega roba cestišča,
je na vsako stran cestišča širok: |
– 12 m za
lokalne ceste (LC, LK in LZ), |
– 10 m za
javne poti prvega reda (JP1), |
– 6 m za
javne poti drugega reda (JP 2). |
(4) Varovalni pas železniške proge, ki se meri od osi skrajnega tira,
levo in desno, znaša 108 m. Pri načrtovanju in projektiranju se znotraj
varovalnega pasu železniške proge upošteva obstoječa zemeljska trasa
SVTK kablov in pripadajoče SVTK naprave. |
|
127. člen
|
(varovalni
pasovi energetske infrastrukture) |
(1) Širine
varovalnih pasov elektroenergetskih vodov znašajo: |
– za
nadzemni napetostni nivo 220 kV in 400 kV: 80 m (40 m na vsako stran od
osi daljnovoda) in 40 m od zunanje ograje razdelilne ali
transformatorske postaje, |
– za
nadzemni napetostni nivo 110 kV: 30 m (15 m na vsako stran od osi
daljnovoda) in 15 m od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske
postaje, |
– podzemni
kabelski sistem 110 kV in 35 kV: 6 m (3 m levo in 3 m desno od osi KBV), |
– za
nadzemni napetostni nivo od 1 kV do 20 kV: 20 m (10 m na vsako stran od
osi daljnovoda), |
– za
podzemni napetostni nivo od 1 kV do 20 kV: 2 m (1 m na vsako stran od
osi daljnovoda), |
– za
razdelilne postaje srednje napetosti, transformatorske postaje srednje
napetosti 0,4 kV: 2 m od zunanje ograje razdelilne transformatorske
postaje. |
(2) Gradnje na območju varovalnih pasov elektroenergetskih vodov so
dopustne v skladu s predpisom, ki določa pogoje in omejitve gradenj,
uporabe objektov ter opravljanje dejavnosti v območju varovalnega pasu
elektroenergetskega omrežja. |
(3) Za
vsak poseg v varovalni pas je treba izdelati ustrezno projektno
dokumentacijo oziroma elaborat križanja. |
(4) V
sklopu posodabljanja obstoječih distribucijskih elektro omrežij in
gradnji novih ni dovoljeno posegati v daljnovod Brestanica - NEK, ki je
varnostnega pomena za zagotavljanje otočnega obratovanja v primeru
izgube 400 kV zunanjega napajanja NEK. |
(5) Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina poteka v širini
65 m na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove
osi ali od ograje merilno regulacijske postaje in ostalih objektov
prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega
sistema zemeljskega plina je tudi pas 100 m od ograje kompresorske
postaje. V 2 x 5 m varnostnem pasu plinovodov se dela lahko izvajajo le
pod posebnimi pogoji. |
(6) Varovalni pas distribucijskih in priključnih plinovodov znaša 5 m od
osi plinovoda na vsako stran. |
|
128. člen
|
(varovalni
pasovi ostale infrastrukture) |
Varovalni
pasovi posameznih infrastrukturnih omrežij (vodovod, kanalizacija, vod,
namenjen telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim
sistemom in drugi vodi za določeno vrsto gospodarske javne službe
lokalnega pomena oziroma v javno korist, razen priključkov nanje)
znašajo 3 m, merjeno od osi posameznega voda, če ni s področnimi
predpisi določeno drugače. |
|
12.3.3 Pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture
|
|
129. člen
|
(splošno)
|
(1) Vsa
gospodarska javna infrastruktura se mora graditi, rekonstruirati in
vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. |
(2) Gradnja gospodarske javne infrastrukture se praviloma izvaja v
sklopu obstoječih infrastrukturnih koridorjev in na območjih grajenega
javnega dobra. Gradnja infrastrukture se ne načrtuje oziroma izvaja po
poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih. Če se tem območjem ni
možno izogniti je za gradnjo treba pridobiti vodno soglasje. |
(3) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture mora potekati usklajeno. Ob gradnji novih ali
rekonstrukciji obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture je
treba predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov in naprav, ki so
zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali iz drugih razlogov
neustrezni. Zagotoviti je treba predpisane medsebojne odmike ter odmike
od objektov in drevja. |
(4) Trase
javne infrastrukture je potrebno predvideti s čim manjšim številom
prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom,
naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko
določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so
prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana
obstoječa stabilnost brežin vodotoka. |
(5) Skozi
protipoplavne nasipe NEK ne smejo potekati penetracije pod koto PMF
(plinovod, vodovod, električni vodi, drenaže itd.). |
(6) Pri
umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri
izkoristijo obstoječe ceste, poti in struge oziroma njihovi koridorji.
Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo
posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, predvsem
najkvalitetnejših, njivskih površin oziroma, se z novimi posegi ne
razdrobi posestna struktura. |
(7) Posamezni komunalni objekti in naprave ter telekomunikacijski
objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, naprave omrežja
mobilne telefonije, črpalne postaje, sanitarni kioski, zbiralniki in
podobno, morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, v
sklopu obstoječih objektov, ob njih ali pod nivojem terena ter izven
varovanih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine. Objekti,
podzemni in nadzemni vodi, se izogibajo vidno izpostavljenim območjem:
vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam. Na izpostavljenih legah se
zagotovi čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora. V primeru, da
gradnja izven varovanih območij ni možna, je treba pridobiti projektne
pogoje in soglasja pristojne službe. |
(8) Načrtovana gospodarska javna infrastruktura je prikazana v grafičnem
delu OPN oziroma se izvaja v skladu z določili odloka. Odstopanja od
predvidenih tras so možna v primeru, če se pri nadaljnjem, podrobnejšem
proučevanju ali pri projektiranju izkaže, da so nove rešitve tehnično
ali ekonomsko sprejemljivejše. Pri tem se ne smejo poslabšati prostorske
in okoljske razmere, prav tako rešitve ne smejo biti v nasprotju z
javnimi interesi. |
|
130. člen
|
(gradnja
prometne infrastrukture) |
(1) Ob
regionalnih, lokalnih ter zbirnih in krajevnih cestah se ob upoštevanju
prostorskih možnosti gradijo hodniki za pešce z javno razsvetljavo in
kolesarske steze. Javna razsvetljava mora biti izvedena v skladu z
veljavno zakonodajo s področja svetlobnega onesnaževanja. |
(2) Ob
kolesarskih povezavah se uredijo počivališča oz. info. točke s
spremljajočimi objekti z možnostjo servisiranja koles, izposojevalnice
koles, klopi in koši za smeti ter dopolnilne in usmerjevalne table. Na
trasah poti se postavijo informativne usmerjevalne table in pregledne
karte, ki uporabnikom dajejo zadostne informacije o trasah in časovnem
poteku. |
Kolesarska
infrastruktura se zgradi širine: |
– večnamenska pot najmanj 3 m. V primeru, ko gradnja zaradi obstoječih
stavb ni možna, najmanj 2 m, |
– večnamenska steza in kolesarska steza, najmanj 2,5 m, |
– kolesarski pas na cestišču 2 x 1,0 m (dvostranski enosmerni). |
(3) Ob
javnih cestah je dopustno urejati avtobusna postajališča in počivališča. |
(4) Pri
dimenzioniranju parkirišč je treba upoštevati veljavne normative za
določanje parkirnih mest po posameznih dejavnostih. |
(5) Pri
gradnji prometne infrastrukture v primeru premostitve voda in gradnje na
vodnem ter priobalnem zemljišču, se gradnja izvaja tako, da je
zagotovljena poplavna varnost ob upoštevanju pogojev soglasodajavca
oziroma upravljavca voda. |
(6) Ob
gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju prometne infrastrukture se
zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste. |
(7) Urgentni in intervencijski dovozi do parcel namenjenih gradnji,
morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih
dovozov ali sosednjih dvorišč. |
|
131. člen
|
(gradnja
energetske infrastrukture) |
(1) Za
zagotavljanje novih potreb po električni energiji se dogradita nizko in
srednje napetostno omrežje s pripadajočimi transformatorskimi postajami.
Predvideni elektroenegetski vodi se umeščajo v skladu s srednjeročnimi
in letnimi plani investicij, z ozirom na kritične razmere v
nizkonapetostnem omrežju na posameznem območju in v skladu z Razvojem
elektrodistribucijskega omrežja (REDOS 2040). |
(2) Transformatorske postaje se gradijo v kabelski izvedbi, izjemoma
izven urbanih naselij, kjer so potrebne manjše moči, na betonskem ali
lesenem drogu. Nove transformatorske postaje se gradijo kot samostojni
objekti, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. |
(3) Predvideno srednje in nizko napetostno omrežje v naseljih ter
območjih varovane naselbinske in krajinske dediščine mora biti v
zemeljski oziroma kabelski izvedbi. Izven naselij je dopustna gradnja v
nadzemni ali podzemni izvedbi. |
(4) Na
območjih nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se nahajajo znotraj
varovalnega pasu 20 kV elektrovodov se v primeru gradenj daje prednost
kabliranju le teh. Kabliranje praviloma poteka po mejah parcel. |
(5) Za
območja in objekte s potrebo po večji priključni moči se preveri možnost
napajanja z električno energijo. |
(6) Dopušča se gradnja naprav za uporabo obnovljivih virov energije za
namen proizvodnje električne energije. |
(7) Za
gradnjo bioplinarne je treba izdelati OPPN. |
|
132. člen
|
(gradnja
vodovodnega omrežja) |
(1) V
naseljih mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode. Na
javnem vodovodnem omrežju se gradi hidrantno omrežje, če to dopuščajo
tehnični parametri in če vodni viri lahko zagotavljajo zadostne količine
požarne vode. Na območjih, kjer ni možno zagotoviti zadostnih količin
požarne vode, je možno urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti
zajem požarne vode iz površinskih vodotokov v skladu s pogoji
upravljavca. |
(2) Za
vsako širitev vodovodnega omrežja, komunalno opremljanje območij,
povečanje profilov cevovodov vodovodnega omrežja, priključitev večjih
porabnikov vode, hidrantnih omrežij, se izdela hidravlični izračun s
presojo vpliva na obstoječe razmere v vodooskrbnem sistemu s podatki o
količinskem predvidenem odvzemu pitne vode. |
|
133. člen
|
(gradnja
kanalizacijskega omrežja in odvajanje padavinskih in odpadnih voda)
|
(1) Pri
odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda je treba
upoštevati vse veljavne predpise s področja varstva okolja. Za vsako
širitev kanalizacijskega omrežja, komunalno opremljanje območij,
povečanje profilov cevovodov kanalizacijskega omrežja, se izdela
hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v sistemu
odvajanja in čiščenja. |
(2) Pri
načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je treba izdelati tudi
hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na
predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni
analizi je treba upoštevati maksimalne in minimalne pretoke ter srednji
nizki pretok vodotoka na eni strani ter maksimalno količino očiščenih
odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih
voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem
zemljišču in biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju. Za
zagotavljanje neškodljivega odvajanja očiščenih odpadnih voda v vodotok
je, po potrebi, pred iztokom potrebno predvideti zadrževalni bazen
ustreznih dimenzij. |
(3) Priključitev na kanalizacijsko omrežje je obvezna na območjih, kjer
je kanalizacija zgrajena. Odpadne vode na območjih, na katerih še ni
urejeno javno kanalizacijsko omrežje se odvaja v male čistilne naprave
ali nepretočne greznice. |
(4) Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav se pred iztokom očisti
do predpisane stopnje. Gnojišča in gnojne jame se gradi v skladu z
veljavnimi predpisi tako da ni nevarnosti odtekanja gnojnice v podzemno
vodo. |
(5) Za
obratovanje naprave, ki odvaja industrijsko odpadno vodo v javno
kanalizacijo, ali neposredno v površinske vode ali posredno v podzemne
vode, mora upravljavec naprave pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. |
(6) Padavinske odpadne vode se prioritetno odvaja v ponikovalnice.
Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin, vendar znotraj parcele namenjene gradnji. Če
ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok
ali razpršeno po terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana
tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih
površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda
pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče,
morebitni suhi zadrževalniki …). Padavinske vode morajo biti speljane
izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. Čista padavinska voda
se lahko uporabi za sanitarne in tehnološke potrebe. V primeru zgrajene
padavinske kanalizacije se odvajajo v kanalizacijo. Onesnažene
padavinske vode se morajo pred izpustom v ponikovalnico, vodotok ali na
teren prečistiti v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
134. člen
|
(gradnja
komunikacijske infrastrukture) |
(1) Pri
gradnji objektov in naprav komunikacijske infrastrukture je treba
upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja. |
(2) Predvideni vodi komunikacijske infrastrukture se praviloma gradijo v
kabelski izvedbi. |
(3) Omrežja in naprave mobilne telefonije se umešča tako, da se jih
združuje v obstoječe infrastrukturne koridorje in umešča ob obstoječe
naprave. |
|
135. člen
|
(zbiranje
odpadkov) |
(1) Vsi
povzročitelji se morajo vključiti v redno zbiranje in odvoz odpadkov. Za
večstanovanjske in nestanovanjske stavbe je treba zagotovi ustrezen
odjemni prostor in zbirni prostor, tako za posode, ki so namenjene
ločenem zbiranju, kakor tudi zbiranju mešanih komunalnih odpadkov. |
(2) Odpadki se zbirajo v predpisanih posodah in odvažajo v skladu z
veljavnimi predpisi. Zbirna in odjemna mesta se izvedejo v skladu s
predpisi s področja urejanja prostora in morajo ustrezati funkcionalnim,
estetskim in higiensko-tehničnim, ter požarno-varstvenim pogojem, in ne
smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah ter morajo biti
vizualno neizpostavljena. |
(3) Okolico ekoloških otokov je treba primerno urediti in pri
oblikovanju slediti usmeritvam iz »Kataloga urbane opreme in objektov za
oglaševanje v občini Krško«. |
|
136. člen
|
(obnovljivi viri energije-ogrevanje) |
(1) Na
območju občine je za ogrevanje možno uporabiti naslednje obnovljive vire
energije: lesna biomasa (individualni kotli, povezava v daljinske
mikrosisteme), sončna energija (sončni kolektorji) ter geotermalna
energija (predvsem kot prečrpavanje tople vode in dogrevanje s
toplotnimi črpalkami). |
(2) Pri
obstoječih stavbah je treba zagotoviti skupinski/individualni način
ogrevanja in pridobivanje tehnološke toplote na način, kot ga predvideva
Lokalni energetski koncept. |
|
12.4 Skupni
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, obrambnimi potrebami ter glede varovanja zdravja |
|
12.4.1 Celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
137. člen
|
(celostno
ohranjanje kulturne dediščine) |
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju
objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki,
vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine,
registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem
načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). |
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Na
objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: |
– gradnja
novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli zaradi katerih
se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta, |
– na
način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne
dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so
nosilci teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorskimi izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo - čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije odvečnih materialov ipd. |
(8) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. |
(9) Za
varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
(10) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. |
Za
registrirano kulturno dediščino dodatno veljajo še prostorski izvedbeni
pogoji za posamezne vrste dediščine, ki so navedeni v nadaljevanju tega
odstavka. |
Za
registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– tlorisna
in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjosti (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno
pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih -
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za
registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
– odnosi
med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
vodotoki itd.), |
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
– naravne
in druge meje rasti ter robovi naselja, |
– podoba
naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), |
– odnosi
med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
– stavbno
tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), |
– oprema
in uporaba javnih odprtih prostorov, |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
V primeru,
da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti
z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP
za registrirana arheološka najdišča. |
Za
registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– poglabljati dna vodotokov ter jezer, |
– ribariti
z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
Izjemoma
so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča
znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi
naslednjih pogojev: |
– če ni
možno najti drugih rešitev in |
– če se na
podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže,
da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
Obseg in
čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za področje
varstva kulturne dediščine. |
V primeru,
da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v
smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti
praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
V območjih
kulturne krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in
kulturne prvine), |
– odprti
prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij, |
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba
zemljišč), |
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, |
– odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma
naselbinsko dediščino. |
Za
registrirano memorialno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot
so: |
– avtentičnost lokacije, |
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
(11) V
vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in
dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se
prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi
katere je bilo vplivno območje določeno. |
(12) Za
poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo
kulturne dediščine. |
(13) Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje
urejanja. |
(14) Za
poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo, ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna
dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. |
(15) Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah - obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
(16) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
(17) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/
investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
(18) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda
za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč,
kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora
nad posegi. |
|
12.4.2 Ohranjanje narave |
|
138. člen
|
(ohranjanje narave) |
(1) Varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti je razvidno iz Prikaza stanja prostora, ki je sestavni
del OPN. |
(2) Na
celotnem območju občine, kjer so ekološko pomembna območja (EPO), Natura
2000 območja ter rastlinstvo in živalstvo, habitatni tipi (HT), in
naravne vrednote (NV) veljajo splošni omilitveni ukrepi: |
– Upoštevanje veljavne področne zakonodaje. |
– Višje
naravovarstveno vrednotene habitatne tipe in kvalifikacijske habitate,
ki so habitat številnih vrst območja (tudi kvalifikacijskih) se ohranja
v največji možni meri. Tudi mejice, posamezne skupine dreves in gozdni
rob se ohranjajo. Gozdni rob se po opravljenih delih sanira z
avtohtonimi vrstami. |
– Obrežno
vegetacijo vodotokov in stoječih vodnih teles se ohranja. Tudi v brežine
in struge površinskih voda se ne posega. V primeru, da so utrjevanja
brežin nujna iz varnostnih razlogov, se za utrjevanje namesto betona
uporabljajo naravni materiali (kamen, les, drevesno in grmovno
vegetacijo …). Prav tako se ne spreminja hidroloških režimov površinskih
voda. Pri odvzemih vode se zagotovi ekološko sprejemljiv pretok.
Površinska voda se ne onesnažuje (izpusti toksičnih snovi, sanitarne
vode, gnojnice …) ali vanje odlaga odpadkov. V površinska vodna telesa
se ne vlaga oziroma vzreja tujih organizmov, prav tako je treba
preprečiti uhajanja že prisotnih tujih organizmov v ostale površinske
vode. |
– Čas
izvajanja gradbenih del ter aktivnosti, ki povzročajo višje nivoje hrupa
(streljanje) izven naselij, na naravno ohranjenih območjih, se prilagodi
tako, da ne bo motilo (kvalifikacijskih) ptic pri gnezdenju, drugih
živali pa pri paritvi in vzreji mladičev. Intenzivna gradbena dela, ki
povzročajo visoko obremenjenost območja s hrupom, se izven naseljenih
območij opravijo od 16. julija do 30. decembra. |
– Pri vseh
območjih načrtovane namenske rabe, pri katerih je predvideno
osvetljevanje (tudi v času gradnje), je zaradi zmanjšanja negativnih
učinkov svetlobnega onesnaženja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega
stanja živalskih vrst (npr. nočnih metuljev, hroščev, ptic in
netopirjev) treba upoštevati usmeritev, da se območij ne osvetljuje
oziroma, da se osvetljevanje zmanjša na najnižjo možno raven. Upošteva
se predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja poleg
tega pa se za osvetljevanje uporabijo popolnoma zasenčena svetila z
ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV
svetlobe ter možnostjo samodejnega vklopa in izklopa. |
– Viškov
izkopnega materiala ali gradbeni material se trajno ne odlaga na teh
območjih. Lokacije trajnega odlaganja viškov izkopnega materiala se
umesti izven teh območij. Lokacije trajnih odlaganj viškov izkopnega
materiala morajo biti določene vnaprej in izbrane v dogovoru z
naravovarstvenim nadzorom. Preprečiti je treba tudi kakršnokoli
onesnaženje (izlitja nafte, olj, spiranja toksičnih snovi, težkih
kovin). Delovna mehanizacija in transportna vozila morajo biti tehnično
brezhibna. Tudi začasne lokacije odlaganja viškov izkopnega in
gradbenega materiala je treba umestiti izven območij z večjo
naravovarstveno vrednostjo. Prevoz gradbene mehanizacije in dovoz
gradbenega materiala se v največji možni meri izvajata po obstoječi
infrastrukturi. |
(3) Na
celotnem območju občine, kjer so ekološko pomembna območja (EPO), Natura
2000 območja ter rastlinstvo in živalstvo, habitatni tipi (HT), in
naravne vrednote (NV) veljajo skupni omilitveni ukrepi: |
– Na
območju regijskega parka Kozjanski park se ohranja mozaičnost krajine,
krajinsko značilne gradnje, ohranja in vzpostavlja ekstenzivne
visokodebelne travniške sadovnjake, ohranja in vzpostavlja se mejice,
ohranja se primarna vegetacija ob vodotokih. |
– Izkoriščanje mineralnih surovin je dovoljeno samo ob sprotni sanaciji
že izkoriščenih površin. |
– Nove
infrastrukturne posege se načrtuje izven Natura 2000 območij,
zavarovanih območij, EPO in naravnih vrednot. V vodotoke, stoječa vodna
telesa in njihove brežine se ne posega oziroma v najmanjši možni meri.
Morebitna prečkanja vodotokov morajo biti izvedena tako, da ne bodo
spremenila hidrološkega režima vodotokov. Treba je preprečiti
onesnaženje površinskih voda v času gradnje in obratovanja. Pri
načrtovanju tras novih cest se še posebej skrbno preuči vpliv na divjad
in dvoživke. V primeru, da so območja novo načrtovanih cest pomembna za
prehajanja divjadi in dvoživk, je potrebno za te skupine živali urediti
ustrezne prehode preko cest, na način, da ne bo prihajalo do množičnih
poginov. |
– V
primeru, da se na objektih, kjer so zatočišča in kotišča netopirjev
(cerkev Sveti Peter in Pavel, Brestanica; cerkev Bazilika Sveta Marija
Lurška, Brestanica; grad Rajhenburg, Brestanica; cerkev Sveta Neža, Vrh
pri Površju; cerkev Sveti Lenart, Gorenje Ravno; cerkev Sveti Martin,
Velika vas; cerkev Sveti Križ, Podbočje; cerkev Sveti Peter in Pavel,
Veliko Mraševo; cerkev Sveti Urh, Vihre; cerkev Sveti Nikolaj, Stari
Grad; cerkev Sveta Marija, Dolenja vas pri Krškem; cerkev Sveti Jožef,
Trška Gora; cerkev Sveta Ana, Leskovec) izvajajo vzdrževalna,
obnovitvena ali kakršnakoli druga gradbena dela, pa tudi na objektih v
njihovi neposredni bližini, je treba pred izvedbo del zaprositi za
strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana. Vsa
morebitna dela na teh objektih se izvajajo izven sezone razmnoževanja.
Bivanje in izletavanje živali iz objekta v času del in po njih mora biti
nemoteno. Stavb se ne osvetljuje, če pa je osvetljevanje potrebno iz
varnostnih razlogov se osvetljevanje uredi na že zgoraj opisan način
(pri splošnih ukrepih). Odprtin, skozi katere netopirji izletavajo se ne
osvetljuje; stavb se ne osvetljuje ob mraku, ampak le ob popolni temi. V
bližini teh stavb se v največji možni meri ohranja grmovna in drevesna
vegetacija ter mejice. |
– Na
območju ekosistemskih ali zooloških naravnih vrednot se v okviru
turistične dejavnosti ne izvaja množičnih prireditev (koncertov, večjih
športnih prireditev …), izvaja se mirne oblike rekreacije oziroma
dejavnosti (sprehajanje, plavanje, vožnja s kolesi, čolnarjenje, piknik
prostori.). Vožnja z motornimi čolni po ribnikih ni sprejemljiva. |
(4) Za
gradnjo objektov na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja
ohranjanja narave poseben status, se pridobi naravovarstvene pogoje, k
projektnim rešitvam pa naravovarstveno soglasje. |
(5) Vsak
poseg v ribiški okoliš mora biti izveden na način, ki zagotavlja
ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in
številčnosti. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranjajo v čim bolj
naravnem stanju. Ohranja se obstoječa dinamika, hidromorfološke
lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki
ribam omogoča prehod. Odvzem plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja na
način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in
druge vodne živali. Odvzem plavin in drugi posegi v drstišča so
prepovedani. Prav tako je prepovedano posegati in vznemirjati ribe na
drstiščih in varstvenih revirjih. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost
vode in vodni režim, se morajo načrtovati in opraviti izven drstnih dob
ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor. Odvzem plavin (gramoz, prod,
mivka) in drugi posegi v drstišča so prepovedani. |
(6) Pred
vsakim posegom v vodni ali obvodni prostor, ki bi lahko povzročil škodo
na ribah, je treba pravočasno obvestiti Ribiško družino, glede na
pristojnost, zaradi učinkovite izvedbe intervencijskih izlovov rib. |
|
12.4.3 Varstvo okolja in naravnih dobrin |
|
139. člen
|
(varstvo
zraka) |
(1) Pri
gradnji objektov, rekonstrukciji ter spremembi namembnosti objektov se
upoštevajo predpisi s področja varstva zraka. |
(2) Zmanjšanje emitiranih količin toplogrednih plinov v zrak se zagotovi
s povečanjem števila objektov, priključenih na zemeljski plin in
prehodom na alternativne oziroma obnovljive vire ogrevanja ter
upoštevanjem preprečitev izgube toplote na objektih. Prav tako je treba
predvideti ukrepe za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, predvsem z
zmanjšanjem emisij onesnaževal in zmanjšanjem prašnih delcev PM 2,5 in
PM 5 s prehodom kurišč na zemeljski plin. |
(3) Za
zmanjšanje emisije toplogrednih plinov se predvidi vzpostavitev
inovativnega sistema za energetsko oskrbo vseh novih stavb. |
(4) V
skladu s predpisom o učinkoviti rabi energije v stavbah se mora v
stavbah zagotavljati predpisana moč za gretje, prezračevanje, hlajenje
in toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije. |
(5) Upravljavec naprave, ki je vir emisije v zrak, mora skladno s
predpisom o emisiji snovi v zrak iz nepremičninskih virov onesnaževanja
med obratovanjem zagotavljati izpolnjevanje zahtev iz okoljevarstvenega
soglasja. |
|
140. člen
|
(varstvo
voda) |
(1) Površinske vode se po pomenu, ki ga imajo za upravljanje voda
razvrstijo v 1. in 2. red. Na območju občine Krško sta vodotoka 1. reda
reka Sava in Krka, ostali vodotoki pa so vode 2. reda. Zunanja meja
priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega
zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča.
Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območja
naselja sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča
so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. |
(2) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen,
ko gre za: gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge
infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo;
gradnjo objektov grajenega javnega dobra; ukrepe, ki se nanašajo na
izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda;
ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave; gradnjo objektov, potrebnih
za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na
vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust
vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred
utopitvami v naravnih kopališčih; gradnjo objektov, namenjenih varstvu
voda pred onesnaženjem; gradnjo objektov, namenjenih obrambi države,
zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog
policije. |
(3) Na
obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem
zemljišču je mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna
gradnja, če se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali
ogroženost; se s tem ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno izvajanje
javnih služb, se s tem ne ovira obstoječa posebna raba voda, to ni v
nasprotju s cilji upravljanja z vodami, se z rekonstrukcijo ali
nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. |
(4) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plaviti in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje
vodnih in obvodnih organizmov. Na vodnem in priobalnem zemljišču je
prepovedano odlaganje in pretovarjanje nevarnih snovi v trdni, tekoči
ali plinasti obliki, odlaganje ali pretovarjanje od kopanih ali odpadnih
materialov ali drugih podobnih snovi, odlaganje odpadkov. |
(5) Na
priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin. |
(6) V
primerih, ko dejansko stanje celinskih voda ni skladno s podrobnejšo
namensko rabo določeno v grafičnem delu OPN se pri načrtovanju, ne glede
na določeno podrobnejšo namensko rabo prostora, upošteva dejansko stanje
celinske vode in pogoje glede gradenj na vodnem in priobalnem zemljišču. |
(7) Prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode.
Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode
in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljen samo na način in pod
pogoji, ki jih določajo veljavni predpisi. Odvajanje odpadnih voda v
naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki
imajo stalen ali občasni pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda,
in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja
mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno
vodo, je prepovedano. V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih
naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali
odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki
bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje. |
(8) Pri
projektiranju je treba upoštevati obstoječe objekte merske mreže za
monitoring podzemnih voda na način, da ni predvidena kakršnakoli gradnja
v minimalno 5 m radiju od objekta merske mreže; ne bodo povzročeni
vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda; se v bližini merskega
objekta ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z asfaltiranjem,
polaganjem betonskih plošč ali drugače; bo odvodnjavanje v bližini
objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno zatekanje; je zagotovljen
neoviran dostop do objekta merske mreže. |
(9) Za
vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin
ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico, na podlagi vodnega
dovoljenja ali koncesije v skladu z veljavnimi predpisi. |
(10) Za
vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali
stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje. Vodno soglasje je treba
pridobiti za: poseg na vodnem in priobalnem zemljišču; poseg, ki je
potreben za izvajanje javnih služb; poseg, ki je potreben za izvajanje
vodne pravice; poseg na varstvenih in ogroženih območjih; poseg zaradi
odvajanja odpadnih voda; poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne
vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik;
hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko
delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni
režim ter za gradnjo enostavnih objektov, če gre za gradnjo na
vodovarstvenem območju. Vloga za pridobitev vodnega soglasja mora
vsebovati vse predpisane sestavine. |
(11) Za
odvzem vode je pred pridobitvijo vodnega soglasja treba pridobiti vodno
dovoljenje. |
|
141. člen
|
(varstvo
vodnih virov) |
(1) Posegi
v vodovarstvena območja ne smejo poslabšati stanja vodnih virov.
Predvideti je treba njihovo ustrezno zaščito in druge ukrepe za
varovanje. Pri gradnjah in ureditvah na vodovarstvenih območjih je treba
upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa o varovanju vodnega
vira. |
(2) Na
vodovarstvenih območjih je treba za vsa območja poselitve predvideti
učinkovito odvajanje in čiščenje odpadnih voda in izven teh predvideti
izgradnjo ustreznih čistilnih naprav. |
|
142. člen
|
(varovanje
pred svetlobnim onesnaževanjem) |
(1) Pri
osvetljevanju objektov se upoštevajo ukrepi za zmanjševanje emisije
svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega
onesnaženja okolja. |
(2) Letna
poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju občine
vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin,
ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim
prebivališčem v občini, ne sme presegati vrednosti, opredeljene v
veljavni uredbi, ki določa mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja
okolja. V primeru prekoračene vrednosti je treba zmanjšati porabo
elektrike vseh svetilk, in sicer z redukcijo režima delovanja ali
vgradnjo varčnejših svetil. |
|
12.4.4 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
143. člen
|
(zaščita
pred poplavami) |
(1) Na
poplavno ogroženih območjih se omejuje razvoj, izvajajo se sanacije in
ureditve na način, da ni ogroženo človekovo življenje ali njegove
materialne dobrine. |
(2) Na
območju poplav in z njimi povezane erozije, kar je razvidno v Prikazu
stanja prostora, se v skladu z veljavnim predpisom upoštevajo pogoji in
omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije ter pogoji glede
gradenj določeni s tem odlokom. Na območju reke Save od HE Krško
dolvodno se izven veljavnosti karte razredov poplavne nevarnosti
upošteva opozorilna karta poplav, ki je prikazana v Prikazu stanju
prostora. |
(3) Na
poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v
prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen
posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
(4) Ohranjajo se retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihovo
ponovno vzpostavitev. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje
obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni
nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda. |
(5) Zmanjševanje škodljivega delovanja voda se zagotavlja z ustreznimi
tehničnimi ukrepi, lahko tudi z ekoremediacijo. |
(6) Na
stavbnih zemljiščih dolvodno od mostu Krško na območjih razredov
poplavne nevarnosti, do izvedbe vseh ukrepov iz Uredbe o DPN za HE
Brežice, gradnja ni dopustna. Po izvedbi ukrepov iz DPN za območje HE
Brežice se v Prikazu stanja prostora ažurirajo podatki o poplavnih
območjih. |
Na
poplavnih območjih je dopustna le nadzidava, rekonstrukcija,
odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih stavb.
Gradnja novih stavb je možna le v smislu nadzidav, nadomestnih gradenj -
odstranitve obstoječih stavb in na mestu odstranjenih stavb gradnja
novih, ki so po tlorisni velikosti enake odstranjenim. Za vsak poseg na
poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. |
(7) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so na poplavnih območjih Save in Krke,
kjer razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni in velja
opozorilna karta poplav (poplavna območja ob Savi gorvodno od mostu
Krško, posamezna območja ob Savi dolvodno od mostu Krško, poplavna
območja ob Krki ter poplavno območje Senovskega potoka) je dopustna le
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje
obstoječih objektov. Gradnja novih stavb je možna le v smislu nadzidav,
pod pogojem, da gradnja ne vpliva na vodni režim in bistveno ne povečuje
ogroženosti. Dopustne so tudi nadomestne gradnje – odstranitve
obstoječih stavb in na mestu odstranjenih stavb gradnja novih, ki so po
tlorisni velikosti enake odstranjenim. Za vsak poseg na poplavnem
območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. |
|
144. člen
|
(erozijska
in plazljiva območja) |
(1) Na
erozijskih območjih je prepovedano: poseganje v prostor na način, ki
pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin,
krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov,
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih, omejevanje pretoka hudourniških voda,
pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, zasipavanje z
odkopnim ali odpadnim materialom, odvzemanje naplavin z dna in brežin,
razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
vlačenje lesa. |
(2) Na
plazljivih območjih je prepovedano zadrževanje voda, predvsem z gradnjo
teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč;
poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode; izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo
zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča; krčenje in večja
obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje
zemljišč. |
(3) V
primeru pojava nevarnosti plazenja in erozije na posameznih območjih se
za to območje, po predhodno izdelani oceni ogroženosti ter na njihovi
podlagi izdelanih načrtov zaščite in reševanja, predvidi ukrepe za
preprečitev nevarnosti in odpravo morebitnih posledic zdrsov, zemeljskih
plazov in drugih oblik erozijskega delovanja. Posegi na plazljivih in
erozijskih območjih se izvajajo le v skladu s predpisi s področja
varovanja in upravljanja z vodami. |
(4) Na
erozijskih in plazljivih območjih, ki so na Prikazu stanja prostora
evidentirana, je treba pred izdajo dovoljenja za gradnjo izdelati
strokovno geološko-geotehnično poročilo za območje parcele, namenjene
gradnji ter ureditve za potrebe gradnje. Morebitne zaščitne ukrepe se
izvede pred začetkom gradnje oz. se gradnjo opusti v kolikor je iz
poročila razvidno, da ustreznih ukrepov ni mogoče izvesti. |
|
145. člen
|
(varstvo
pred požarom) |
(1) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu - zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu - študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
(2) Pri
načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upošteva
prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike
od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti,
prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za
evakuacijo ljudi. |
(3) Na
območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge
ureditve, s katerimi se zagotovijo zadostne količine vode za gašenje.
Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoze do vodotokov,
hidrantov in požarnih bazenov. |
|
146. člen
|
(potresna
ogroženost) |
(1) Objekti morajo biti projektirani in protipotresno grajeni v skladu s
pogoji, ki veljajo za 8. stopnjo potresne intenzitete po lestvici MSK-64
in ob upoštevanju projektnega pospeška tal. |
(2) Na
območju mesta Krško se v sklopu objektov določenih v veljavnem predpisu
gradijo zaklonišča osnovne zaščite ter stropna konstrukcija objekta nad
kletjo tako, da zdrži rušenje objektov nanjo. |
|
12.4.5 Pogoji glede obrambe |
|
147. člen
|
(območja
obrambe) |
(1) Območja možne izključne rabe, omejene in nadzorovane rabe prostora
so prikazana v Prikazu stanja prostora. |
(2) Posegi
na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe ne smejo onemogočati
uporabe območja posebnega pomena za obrambo v primeru vojnega in
izrednega stanja, krize ter za usposabljanje, oziroma so posegi lahko
takšni, da je mogoče rabo za obrambne potrebe v navedenih primerih takoj
vzpostaviti. Za posege v prostor na območju možne izključne rabe za
potrebe obrambe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva
pristojnega za obrambo. |
(3) V
območjih omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je
dovoljena obstoječa primarna (kmetijska ali gozdna) raba ter uporaba
komunikacij. Na območju niso dopustne gradnje in rekonstrukcije
objektov, ki so namenjeni stalnim delovnim mestom, nastanitvi,
prireditvam ter zadrževanju večjega števila ljudi. Uporaba objektov ne
sme omejevati funkcionalnosti območja za potrebe obrambe. Za vse posege
v območjih omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe je treba
predhodno pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo. |
(4) V
oddaljenosti do 1 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri
ali stolpi je treba za vsako novogradnjo višine nad 18 m pridobiti
projektne pogoje in soglasje ministrstva. V oddaljenosti do 2 km od
takih območij je treba za vsako novogradnjo višine nad 25 m pridobiti
projektne pogoje in soglasje ministrstva, razen za novogradnje v okolici
območij za potrebe obrambe na vzpetinah izven naseljenih območij. |
|
12.4.6 Pogoji glede omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta
|
|
148. člen
|
(omejena
raba prostora zaradi jedrskega objekta) |
Na območju
nadzorovane rabe prostora zaradi jedrskega objekta, ki je razvidno v
Prikazu stanja prostora, se pri gradnji objektov upoštevajo merila za
prepovedi in omejitve gradnje kot je določeno v veljavnem predpisu. Za
gradnjo objekta ali izvedbo gradbenih del na območju nadzorovane rabe je
treba pridobiti soglasje Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost. |
|
12.4.7 Pogoji glede vplivnega območja letališča |
|
149. člen
|
(vplivno
območje letališča) |
(1) Med
ovire v coni letališča štejejo objekti, instalacije, naprave, drevje in
zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste,
kanale in podobno. |
(2) Zunaj
cone letališča, štejejo za ovire: |
– v krogu
s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča objekti,
instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30
metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od
referenčne točke letališča; |
– objekti,
instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, in
ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih
vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100
metrov; |
– vsi
objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal,
ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in
soteskami po dolžini več kot 75 metrov. |
(3) Pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa je treba predhodno pridobiti
ustrezno soglasje upravljavca, objekte pa je treba označiti in
zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
12.4.8 Pogoji glede varovanja zdravja |
|
150. člen
|
(splošni
pogoji) |
(1) Za
prebivalce je treba urediti oskrbo s kvalitetno pitno vodo. |
(2) Pri
gradnjah in ureditvah na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati
omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov, ki so navedeni po posameznih
EUP. |
(3) Pri
umeščanju novih stanovanjskih stavb je treba upoštevati minimalen čas
osončenja bivalnih prostorov, ki je ob zimskem solsticiju 1 uro, ob
ekvinokcijih 3 ure in ob letnem solsticiju 5 ur. Minimalen čas
potrebnega osončenja bivalnih prostorov ni treba upoštevati pri
obstoječih stanovanjskih objektih v starih mestnih jedrih. |
(4) Za
zmanjšanje emisije toplogrednih plinov se predvidi vzpostavitev
inovativnega sistema za energetsko oskrbo vseh stavb. |
(5) Objekte, ki so pomemben vir onesnaževanja zraka je dopustno umeščati
le v območja proizvodnih dejavnostih (območja namenskih rab IP, IG in
IK), pri čemer se v ta območja ne umešča objektov z varovanimi prostori. |
|
151. člen
|
(varstvo
pred hrupom) |
(1) Varstvo pred hrupom se na območju občine Krško izvaja na podlagi
posameznih območij podrobnejše namenske rabe prostora. Stopnje varstva
pred hrupom so določene v skladu s predpisom o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju. |
(2) I.
stopnja varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki
je moteč zaradi povzročanja hrupa je na območju namenske rabe: |
– Gh (gozd
- mirno območje); |
– K1h in
K2h (najboljša in druga kmetijska zemljišča - mirno območje). |
(3) II.
stopnja varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki
je moteč zaradi povzročanja hrupa je na območju namenske rabe prostora: |
– SSh
(stanovanjske površine - mirna območja); |
– CDh
(druga območja centralnih dejavnosti - mirno območje); |
– ZPh
(parki - mirno območje); |
– SBh
(stanovanjske površine za posebne namene - mirno območje); |
– BT
(površine za turizem - mirno območje). |
(4) III.
stopnja varstva pred hrupom, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so
manj moteči zaradi povzročanja hrupa so na območju namenske rabe
prostora: |
– SS
(stanovanjske površine), SB (stanovanjske površine za posebne namene) in
SK (površine podeželskega naselja); |
– CU
(osrednja območja centralnih dejavnosti) in CD (druga območja centralnih
dejavnosti); |
– BC
(športni centri); |
– ZS
(površine za oddih, rekreacijo in šport), ZP (parki), ZD (druge urejene
zelene površine) in ZK (pokopališča); |
– A
(površine razpršene poselitve): As - pretežno stanovanjska gradnja, Av -
stanovanjska gradnja na vinogradniških območjih, At - površine za
turizem in podobne dejavnosti, Az – površine za zidanice in Ak – grajeno
območje kmetije; |
– VC
(celinske vode). |
(5) IV.
stopnja varstva pred hrupom, kjer ni stavb z varovanimi prostori in so
dopustni posegi v prostor, ki so lahko bolj moteči zaradi povzročanja
hrupa so določeni na območjih namenske rabe prostora: |
– IP
(površine za industrijo), IG (gospodarske cone) in IK (površine z
objekti za kmetijsko proizvodnjo); |
– PC
(površine cest), PŽ (površine železnic) in PO (ostale prometne
površine); |
– E
(območja energetske infrastrukture); |
– O
(območja okoljske infrastrukture); |
– VI
(območja vodne infrastrukture); |
– LN
(površine nadzemnega pridobivalnega prostora); |
– f
(območja za potrebe obrambe zunaj naselij); |
– K1 in K2
(najboljša in druga kmetijska zemljišča); |
– G
(gozdna zemljišča). |
(6) Širina
III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred
hrupom znaša 1000 m. Lahko je tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih
ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih
razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene
mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje. |
(7) Za
celotno območje občine je izdelana karta hrupa. Mirna območja poselitve
na podlagi pobude občine razglasi pristojno ministrstvo. |
(8) Ukrepi
varstva okolja pred hrupom so usmerjeni na ukrepe za zmanjšanje emisije
hrupa na viru, na ukrepe za preprečevanje širjenja hrupa v okolje in v
zadnji fazi na ukrepe za zagotovitev ustreznih bivalnih razmer v
preobremenjenih stavbah. |
(9) Mejne
vrednosti kazalcev hrupa v okolju je potrebno upoštevati v skladu z
zakonodajo. Na območjih, kjer se ugotovi prekoračene mejne vrednosti
kazalcev hrupa se izvedejo ustrezni protihrupni ukrepi na podlagi
predhodno opravljenih meritev. |
(10) Zmanjšanje emisije hrupa na viru zaradi prometa doseže s
preusmeritvami prometnih tokov, hitrostnimi in časovnimi omejitvami in
izboljšanjem voznih lastnosti cestnih površin, zmanjšanje emisije hrupa
obratov in naprav z izbiro in namestitvijo naprav, katerih emisija hrupa
izpolnjuje zahteve ustreznih predpisov ali s protihrupno sanacijo
obstoječih virov. Emisijo hrupa zaradi prireditev na prostem in zvočnih
naprav je možno zmanjšati z ustrezno lokacijo prireditvenih prostorov,
nastavitvijo jakosti naprav za predvajanje zvoka in s časovnimi
omejitvami. |
(11) Ukrepi za preprečevanje širjenja hrupa v okolje (protihrupne ograje
in nasipi) se uporabljajo za zaščito okolja pred hrupom s prometnih cest
in železniških prog in za zaščito pred hrupom z industrijskih površin
ali proizvodnih obratov. Ukrepi so primerni predvsem za zaščito
strnjenih poselitvenih območij ob železniških progah in ob novih cestah,
ob obstoječih cestah, ki potekajo skozi naselja z že formirano in
prepoznavno urbano strukturo, pa le izjemoma. |
(12) Ukrepi za zagotovitev ustreznih bivalnih razmer (izboljšanje zvočne
izolativnosti oken v preobremenjenih stavbah z varovanimi prostori) so
primerni na območjih, kjer drugi ukrepi niso tehnično izvedljivi ali
ekonomsko upravičeni. Na ta način se praviloma sanira preobremenjene
posamične stavbe na območjih razpršene gradnje ali stavbe neposredno ob
prometnicah v strnjenih naseljih. |
(13) Upravljavci obstoječih proizvodnih obratov, obrtnih in storitvenih
dejavnosti, ki so potencialni viri hrupa, morajo zagotoviti obratovalni
monitoring virov hrupa in na njegovi podlagi v primeru prekoračitev
mejnih vrednosti zagotoviti izvedbo ustreznih omilitvenih ukrepov, kot
so tehnična sanacija virov hrupa, prilagoditev obratovalnega režima ali
izvedbo ukrepov za preprečitev širjenja hrupa v okolje. |
(14) Pristojni organ občine za javne shode in javne prireditve po
predpisih o javnih zbiranjih izda dovoljenje za začasno ali občasno
čezmerno obremenitev okolja s hrupom za uporabo zvočnih naprav. |
(15) Obratovanje naprav za predvajanje mehanske ali žive glasbe v
odprtih gostinskih lokalih ali na gostinskih vrtovih je možno pod
pogoji, določenimi v uporabnem dovoljenju. Dovoljenje mora upoštevati
omejitve, ki izhajajo iz stopnje varstva pred hrupom za območje, na
katerem je lokal. |
|
152. člen
|
(elektromagnetno sevanje) |
(1) Na
območju občine so obstoječi in načrtovani viri elektromagnetnega
sevanja, ki pomembno vplivajo na zdravje ljudi. |
(2) Novogradnje objektov ali rekonstrukcije obstoječih objektov ali
naprav, ki so vir elektromagnetnega sevanja ne smejo povzročiti
prekomernih obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
(3) V
območju varovalnih pasov elektroenergetskih vodov se upoštevajo
predpisi, ki določajo pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter
opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih
omrežij. |
(4) Območja v življenjskem in naravnem okolju se glede na občutljivost
posameznega območja za učinke elektromagnetnega sevanja delijo na I. in
II. območja, ki so določena v skladu s predpisom, ki ureja
elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju. Na območju
občine je I. stopnja varstva pred sevanjem določena na območju namenskih
rab prostora SS, SSh, SB, SBh, SK, CU, CD, CDh, BT, BC, As, Av, At, Ak
in Az. II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je
dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je
zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski, obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti (namenska raba ZS, ZP, ZPh, ZD, ZK, E, O, IP, IG, IK, VC, VI,
LN in f) ter vsa druga območja, ki niso določena kot I. območje. II.
stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I.
območju namenjene javnemu cestnemu prometu (PC, PŽ in PO). |
(5) Za
gradnjo bazne postaje mobilne telefonije je treba izdelati strokovno
oceno z izračunom sevalne obremenitve izbranega sistema, s katero se
dokaže, da sevanje ne bo negativno vplivalo na okolje v vplivnem
območju. |
(6) Na
obstoječih stavbnih zemljiščih, ki se nahajajo znotraj varovalnih
koridorjev obstoječih in predvidenih daljnovodov 110 kV in 400 kV in na
katerih velja I. stopnja varstva pred sevanjem, so možne le sanacije v
obsegu obstoječih gabaritov stavb, nadzidave in dozidave pa ne. Prav
tako znotraj varovalnih koridorjev daljnovodov 110 in 400 kV niso
dovoljene novogradnje. Upošteva se varovalni koridor iz vidika varstva
zdravja ljudi, ki je za I. območje varstva pred sevanji na višini 1 m,
od 11 do 14 m na vsako stran od središčne osi daljnovoda ter za
daljnovod 400 kV od 42 do 46 m na vsako stran od središčne osi. |
|
12.5 Skupni
pogoji glede tehničnih zahtev objektov |
|
153. člen
|
(pogoji
glede dostopa do objektov funkcionalno oviranim osebam) |
Vsi
objekti v javni rabi morajo zagotavljati funkcionalno oviranim osebam
dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir. Pri
načrtovanju oziroma projektiranju se upoštevajo veljavni predpisi s teh
področij. |
|
154. člen |
(učinkovita raba energije) |
(1) Na
območju občine se učinkovita raba energije zagotavlja z izvajanjem:
izolacijo stavb, zamenjavo stavbnega pohištva, uporabo kondenzacijskih
tehnik zgorevanja, menjavo kotlov, boljšo regulacijo ogrevanja,
učinkovitejšo razsvetljavo, večjo izrabo geotermalne in sončne energije
ter lesne biomase. |
(2) Pri
prenovi in novogradnji vseh javnih in zasebnih stavb je treba upoštevati
veljavni predpis s področja učinkovite rabe energije v stavbah. V skladu
s tem se zagotovi uporaba lastnih naprav ali priključkov na naprave
zunaj stavbe. Lastne naprave se vgradijo v sklopu obstoječih stavb ali
kot prosto stoječe objekte, ob upoštevanju prostorskih, okoljskih in
kulturnovarstvenih pogojev. |
(3) Pri
rekonstrukciji ali gradnji novih stavb, pri katerih se zamenjuje sistem
oskrbe z energijo in presegajo s predpisi določene gabarite, je treba
izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z
energijo. |
(4) Z
ustrezno zasnovo stavbnega volumna, z izborom gradiva in toplotno
zaščito stavb se zagotavljajo čim manjše izgube toplotne energije.
Uporabljajo se lokalno razpoložljivi obnovljivi viri energije in tako
zmanjšuje izgube energije pri prenosu in distribuciji. |
(5) Pri
prenovi se spodbujata namestitev zbiralnikov sončne energije za
pridobivanje električne energije in ogrevanje sanitarne vode ter izraba
padavinske vode v sanitarne namene. |
|
12.6 Skupni
pogoji glede gradnje na območjih gozda in kmetijskih zemljišč |
|
155. člen
|
(pogoji
glede gradnje na območjih gozda in kmetijskih zemljišč) |
(1) Na
območjih stavbnih zemljišč, kjer je v naravi gozd, se upoštevajo
naslednji ukrepi: |
– lastnik
zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom
in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej; |
– poseg v
gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem
rastju in na tleh. |
– po
končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi
gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih
gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, treba
vzpostaviti v prvotno stanje. |
(2) Na
območjih stavbnih zemljišč, kjer je v naravi kmetijsko zemljišče, se na
vodovarstvenih območjih upoštevajo naslednji ukrepi: |
– treba je
izdelati gnojilni načrt, ki ga določajo predpisi s področja gnojenja in
uporabe fitofarmacevtskih sredstev ter upoštevati ukrepe iz predpisa za
zavarovanje vodnega vira. |
|
3 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji |
|
3.1 Podrobnejši
prostorski izvedbeni pogoji za naselja, druge EUP in odprti prostor |
|
3.1.1 Naselja z elementi lokalnega središča |
Dolenja
vas pri Krškem, Drnovo, Gora, Koprivnica, Rožno, Senuše, Veliki Podlog,
Veliki Trn, Zdole, Spodnji Stari Grad |
|
156. člen |
(DOL 041 -
DOL 046, DRN 041, GOR 04, KOP 04, ROŽ 041 - ROŽ 044, SNŠ 04, VEP 04, VET
041 - VET 044, ZDO 041 - ZDO 044, SSG 04) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
stanovanjskih površinah (SS)
je dopustna gradnja:
111 Enostanovanjske stavbe
112 Večstanovanjske stavbe
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (samo
bungalovi ter druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev)
1251 Industrijske stavbe (samo delavnice, pekarne, tiskarne,
avtomehanične, mizarske in podobne delavnice)
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča (samo hladilnice in
pokrite skladiščne površine),
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
1272 Obredne stavbe
1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo pomožne
stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute in
podobno)
24110 Športna igrišča (samo igrišča za športe na prostem, kot
so: nogomet, tenis, košarka, baseball)
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi,
parki, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene
površine)
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni
drugje (samo ograje, oporni zid, škarpa)
Na
osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU)
je
poleg zgoraj navedenih gradenj dopustna še gradnja:
113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
121 Gostinske stavbe
122 Poslovne in upravne stavbe
12301 Trgovske stavbe (samo samostojne prodajalne in butiki,
pokrite tržnice, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije)
12303 Bencinski servisi
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (samo dvorane za družabne
prireditve)
12620 Muzeji in knjižnice
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo
(samo stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko
izobraževanje, jasli, vrtci, osnovne šole)
1265 Stavbe za šport
1272 Obredne stavbe
1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene
(kulturni spomeniki)
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo gasilski
domovi, nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih
postajališčih, javne sanitarije in podobno, zaklonišča)
Gradnja navedenih stavb je dopustna tudi na območju
stanovanjskih površin (SS), če se parcela namenjena gradnji
nahaja ob lokalni ali regionalni cesti.
V
sklopu stavb, ki se gradijo na osrednjem območju centralnih
dejavnosti (CU) je poleg prostorov za izvajanje dejavnosti
dopustna ureditev bivalnih prostorov.
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD)
so
dopustne gradnje:
121 Gostinske stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
1242 Garažne stavbe
1251 Industrijske stavbe (samo delavnice, pivovarne, montažne
hale, pekarne, tiskarne, avtomehanične, mizarske in podobne
delavnice)
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča (samo hladilnice in
pokrite skladiščne površine),
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
1265 Stavbe za šport
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo gasilski
domovi, nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih
postajališčih, javne sanitarije in podobno, zaklonišča)
24110 Športna igrišča (samo igrišča za športe na prostem, kot
so: nogomet, tenis, košarka, baseball, bazenska kopališča na
prostem)
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, zabaviščni
parki in podobni objekti na prostem javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine)
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni
drugje (samo ograje, oporni zid, škarpa)
Na
površinah gospodarske cone (IG) je dopustna gradnja:
1220 Poslovne in upravne stavbe, samo stavbe s pisarnami
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; samo
samostojne prodajalne
1242 Garažne stavbe
125 Industrijske stavbe in skladišča; samo delavnice, montažne
hale, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice, hladilnice
in specializirana skladišča, pokrite skladiščne površine
Na
površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS)
je dopustna gradnja:
24110 Športna igrišča (samo igrišča za športe na prostem, kot
so: nogomet, tenis, košarka, baseball) |
|
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi,
parki, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene
površine
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni
drugje (ograje, oporni zid, škarpa)
Na
območju drugih urejenih zelenih površin (ZD)
je
dopustna gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene
zelene površine
Na
površinah pokopališč (ZK)
se urejajo pokopališča s potmi in pripadajočimi zelenimi pasovi,
kjer se lahko gradijo:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene
zelene površine
Na
območju okoljske infrastrukture (O) je dopustna gradnja:
22232 Čistilne naprave |
Vrste nezahtevnih
in
enostavnih
objektov |
Dopustna je tudi gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih
objektov:
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– samostojno parkirišče,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– objekt za rejo živali,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt,
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost.
Na
osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) in drugem območju
centralnih dejavnosti (CD)
ni
dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so:
objekt za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekt,
objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost. |
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
01
Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve
03
Ribištvo in gojenje vodnih organizmov
(C)PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
(F) GRADBENIŠTVO
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
53
Poštna in kurirska dejavnost
(I) GOSTINSTVO
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
65
Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov,
razen obvezne socialne varnosti
66
Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI;
vse razen 72 Znanstvena in raziskovalna dejavnost
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI:
77
Dajanje v najem in zakup
79
Dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s
potovanji povezane dejavnosti
80
Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
81
Dejavnosti oskrbe stavb in okolice
82
Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti
(P) IZOBRAŽEVANJE
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
86
Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike
zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti
88
Socialno varstvo brez nastanitve: dnevno varstvo otrok,
dejavnost invalidskih podjetij, dejavnost humanitarnih in
dobrodelnih organizacij
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
90
Kulturne in razvedrilne dejavnosti
91
Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne
dejavnosti
93
Športne in druge dejavnosti za prosti čas
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
(T) DEJAVNOSTI GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM;
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
V
stavbah, na stanovanjskih površinah (SS) je dopustno
izvajati dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– parkirišča ter manipulativne površine, potrebne za opravljanje
dejavnosti morajo biti urejene v sklopu parcele, namenjene
gradnji,
– sodijo v III. območje varstva pred hrupom (50–60 dBa),
– ne presegajo predpisanih standardov kakovosti okolja, glede
onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja,
– za njih ni treba izdelati presoje vplivov na okolje.
Dejavnosti je dopustno izvajati tudi v stanovanjskih stavbah na
stanovanjskih površinah (SS) pod pogojem, da najmanj 50
% neto tlorisne površine stavbe predstavlja bivalni del.
|
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
– Na stanovanjskih površinah (SS) do 0,6.
– Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU), drugem
območju centralnih dejavnosti (CD) in območju gospodarske cone
(IG) do 0,7. |
Tlorisni gabariti |
– Maksimalna tlorisna velikost, enostanovanjske ali
dvostanovanjske stavbe z vsemi dozidavami, je do 200 m2,
večstanovanjske stavbe do 400 m2.
– Maksimalna tlorisna velikost stavb, ki niso stanovanjske, je
do 500 m2. Dopustni so tudi večji tlorisni gabariti
pod pogojem, da je tloris stavbe členjen. |
Višinski gabariti/etažnost |
– V enoti DRN 041 in VEP 04 je etažnost stanovanjskih stavb le
P+M. Višina slemena stavbe je največ 8,8 m. Etažnost P+1+M je
dopustna v primeru prilagoditve višine sosednjim stavbam. Višina
slemena stanovanjske stavbe je največ 10 m nad koto najnižjega
obstoječega terena ob stavbi. Dopustna je tudi gradnja kleti.
– Etažnost večstanovanjskih stavb je največ P+2+M pod pogojem,
da stavba ne izstopa iz vedute naselja. Kolenči zid je največ
0,6 m. Dopustna je gradnja kleti, ki je v celoti vkopana oziroma
do 0,6 m nad koto najnižjega obstoječega terena ob stavbi.
|
3.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Najmanj 500 m2. |
4.
OSTALI POGOJI |
DRN 041 |
– Na območju gasilskega doma se uredijo javne površine (trg,
sejmišče, park, zelene površine, parkirišča). Za ureditev se
uporabljajo kvalitetni naravni materiali.
– Vzpostavijo se zeleni prehodi med pozidanim in kmetijskimi
zemljišči. Intenzivnejša zelena pregrada se vzpostavi na jugu in
zahodu (proti industrijski coni in avtocesti). Zasaditve se
izvajajo z avtohtono vegetacijo.
– Načrtuje se ureditev večnamenske steze ob javni poti JP 692792
in JP 692771.
– Na območju druge urejene zelene površine (ZD)v vzhodnem delu
naselja se ohranjajo zelene travnate površine kot obstoječa
dejanska raba prostora, dopustna je prezentacija arheološke
dediščine in ureditev arheološkega parka. Gradnja enostavnih in
nezahtevnih objektov ni dopustna.
– Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
upoštevati prostorske izvedbene pogoje, določene v členu
»celostno ohranjanje kulturne dediščine«.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. Na arheološkem najdišču je
prepovedano globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska
zemljišča.
– V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja
nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe
prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali
začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno
infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na
podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter
oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega
soglasja.
– Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«.
– Na vodovarstvenem in poplavnem območju je na površini za
oddih, rekreacijo in šport (ZS) dopustna ureditev športnega
igrišča z upoštevanjem pogojev iz vodnega soglasja. Gradnja
parkirišča in stavb ni dopustna. |
GOR 04 |
– Jedro naselja se ureja z obnovo posameznih objektov, ki imajo
še ohranjene značilne tipološke arhitekturne elemente. Na
fasadah obnovljenih objektov, ki mejijo na glavno cesto, se
ohranijo detajli (okenske obrobe, vogali, cokle, ganki, strešne
odprtine),
– Ob severozahodni meji športnega igrišča se zasadi avtohtona
vegetacija,
– Ohranja se veduta na cerkve sv. Lovrenca, ki mora ostati v
prostoru razpoznavna dominanta. V vplivnem območju cerkve se
ohranja nepozidan odprti prostora z ohranjanjem tradicionalne
rabe prostora. Dopustna je rekonstrukcija hiše Gora 5 z
gospodarskim poslopjem ter prenova kovačije. Postavljanje
objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali
podzemno infrastrukturo je dovoljeno le na podlagi predhodnega
soglasja, ki ga odobri pristojni zavod za varstvo kulturne
dediščine,
– Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
upoštevati prostorske izvedbene pogoje, določene v členu
»celostno ohranjanje kulturne dediščine«.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na območju varstva kulturne dediščine se ohranja prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane
so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice
na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine.
Dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo
kulturne dediščine.
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
KOP 04 |
– Uredi se obojestranski pločnik ob glavni cesti, ob cerkvi in
stari osnovni šoli se uredi trg s pripadajočo urbano opremo
(svetilke, koši, klopi, škarpe, informacijske table),
– Obvodna vegetacija ob Koprivniškem potoku se ne sme
odstraniti,
– Parkirne površine ob šoli se zasadijo z avtohtonimi drevesnimi
vrstami.
– Na območju varovane profane stavbne dediščine je treba
ohranjati komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na okolico
(pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego,
namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in
površin), prostorski kontekst, pojavnost in celovitost dediščine
v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne
dediščine). |
ROŽ 041 |
– Večnamenska javna površina se uredi ob gasilskem domu in ob
objektu krajevne skupnosti,
– Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je od vrst
objektov dopustna le gradnja 1265 Stavbe za šport.
– Na
površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je dopustna
gradnja: igrišča za košarko (velikosti do 28 x 15 m), odbojko
(velikosti 9 x 18 m) in mali nogomet oziroma rokomet (velikosti
20 x 40 m). Parkirišča se uredijo med cesto in potokom. Ob
potoku in parkirišču se zasadi avtohtona vegetacija.
– Na parcelni številki 572/1 k. o. 1360 ob obstoječem ribniku se
nahaja levi pritok Presladolskega potoka, ki je verjetno
zacevljen. Potek potoka je treba identificirati. Pet metrov levo
in desno od cevi, gradnja stanovanjskega objekta ni dopustna.
Kot možnost se dopuščata odpiranje potoka in premik struge na
rob območja.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja
le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja
energetike. |
ROŽ 043, ROŽ 044 |
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB v enoti ROŽ 4/4 je
dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s
področja energetike. |
SNŠ 04 |
– V vplivnem območju cerkve sv. Lucije se ohranja nepozidanost
odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora.
Postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z
nadzemno ali podzemno infrastrukturo je dovoljeno le na podlagi
predhodnega soglasja, ki ga odobri pristojni zavod za varstvo
kulturne dediščine.
– Na površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS), kjer je v
naravi gozd, se ohranja dejanska raba prostora. V gozdu je
dopustno urediti trim stezo, piknik prostor, adrenalinski park.
– Uredi se pločnik skozi naselje.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
SSG 04 |
– Na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta, ki
je razvidna v Prikazu stanja prostora, je treba upoštevati
določila in pogoje gradnje objektov na teh območjih.
– Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna
gradnja obcestnega niza stavb. V vzhodnem delu se ohranjajo
posamezna kvalitetna drevesa. Na robovih obeh območij in med
posameznimi parcelami za gradnjo ter ob parkiriščih je treba
izvesti zasaditve.
– Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora, je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja
le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja
energetike. |
VEP 04 |
– Na stanovanjski površini (SS) v zahodnem delu naselja se za
gradnjo stanovanjskih stavb uredi nova dovozna cesta. Stavbe se
locira v obcestnem nizu tako, da je krajša stranica stavbe
vzporedna s cesto.
– Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) ob površini za
oddih, rekreacijo in šport (ZS) je od vrst objektov dopustna le
gradnja 1265 Stavbe za šport.
– Na površini celinske vode (VC), ki je naravni rezervoar
požarne vode in površinah za oddih rekreacijo in šport (ZS) je
dopustna ureditev dostopov do vode, postavitev pomolov in
ureditev brežin. Ureditve se izvajajo sonaravno z naravnimi
materiali. Ohranja se obstoječa zasaditev. Dopustna je ureditev
parkirnih površin ob dovozni cesti do proizvodnega kompleksa.
Parkirišče se ob robu zasadi z avtohtonimi drevesi. Na površini
celinske vode (VC) je dopustno izvajati dejavnosti športnega
ribolova.
– Uredijo se pločniki in pešpot med večnamenskim objektom (sedež
krajevne skupnosti) in območjem vrtca.
– V severnem delu naselja se ob javni poti JP 693731 načrtuje
večnamenska pot, v južnem delu naselja pa se ob javni poti JP
693781 načrtuje večnamenska steza.
– Ob severni, zahodni in južni meji gospodarske cone (IG) se
zasadi vegetacijski pas z uporabo avtohtonih drevesnih in
grmovnih vrst v funkciji vizualne pregrade. Fasade stavb se
oblikovno sanira tako, da se izboljša vizualna podoba vstopa v
naselje.
– Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
upoštevati prostorske izvedbene pogoje, določene v členu
»celostno ohranjanje kulturne dediščine«.
– Na območju registrirane naselbinske dediščine je treba
upoštevati pogoje navedene v členu »celostno ohranjanje kulturne
dediščine«. Oblikovanje stavb mora slediti značilnostim prostora
in obstoječe grajene strukture, ki je prepoznavna kot varovana
vrednota območja:
– tlorisni gabarit: podolžen tloris, brez izzidkov,
– višinski gabarit: P+M, v primeru gradnje kleti je ta vkopana v
zemljo,
– streha: simetrična dvokapnica, naklon 40-45 stopinj,
– kritina: je temno siva ali opečno rdeča. Osvetlitev podstrešja
je dopustna s klasično oblikovanimi frčadami ali pultnimi okni,
– fasade: zaglajen omet v beli ali pastelni barvi; balkoni na
čelnih, ožjih fasadah načelno niso dopustni, dopustna izvedba
lesenega ganka po celotni dolžini vzdolžne fasade, okenske in
vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično
razporejene, okenska stekla deljena na 4 ali 6 pol. |
|
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Zaradi ohranjanja sakralne stavbne dediščine je treba
ohranjati prostorsko integriteto, pričevalnost in dominantnost
dediščine. Ohranja se naselbinska zasnova, odnos med posameznimi
stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom, prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja, prepoznavno lego v
prostoru oziroma krajini, naravne in druge meje rasti ter robovi
naselja, stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
vedute na naselje in pogledi iz njega, prevladujoč stavbni tip,
javna oprema, ulične fasade itd. |
VET 041 |
– V južnem delu naselja se na območju drugih urejenih zelenih
površin (ZD), nad cesto v smeri Ravni in severno od župnišča
ohranja brežina v obstoječi dejanski rabi prostora.
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
– Na območju varovane stavbne dediščine je treba ohranjati
komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na okolico
(pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego,
namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in
površin), prostorski kontekst, pojavnost in celovitost dediščine
v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne
dediščine). |
ZDO 041 |
– Ob jugozahodni meji parkirišča pri pokopališču se izvede
zasaditev, zasaditev se izvede prav tako ob parkirišču
poslovnega objekta, južno od pokopališča. Ob javni poti JP
691872 se na stavnih površinah gradijo stanovanjski objekti v
gradbeni liniji.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
DOL 045, VET 043, VET 044, ZDO 041,
ZDO 042, ZDO 043 |
– Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah
v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
ZDO 044 |
– – Na poplavnem območju ob potoku Močnik (Zg. Pohanca),
razvidnem v Prikazu stanja prostora je na območju MPN stavbe
dopustno graditi, po pogojih vodnega soglasja. Na območju
razreda SPN je gradnja stavb prepovedana. Gradnja stavb je
dopustna le na območjih strjeno grajenih stavb v obstoječih
naseljih in kadar je mogoče s predhodno izvedenimi omilitvenimi
ukrepi in pogoji iz vodnega soglasja zagotoviti, da vpliv posega
ni bistven.
Na
območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi
rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
|
3.1.2 Ostala naselja |
Anovec,
Anže, Ardro pri Raki, Armeško, Brege, Brezje pri Raki, Brezje pri
Senušah, Brezje v Podbočju, Brezovica v Podbočju, Brezovska Gora, Brlog,
Brod v Podbočju, Bučerca, Celine, Cesta, Črešnjice nad Pijavškim,
Dobrava ob Krki, Dobrava pod Rako, Dobrova, Dolenja Lepa vas, Dolenja
vas pri Raki, Dolenji Leskovec, Dolga Raka, Dovško, Drenovec pri
Leskovcu, Gmajna, Golek, Gorenja Lepa vas, Gorenja vas pri Leskovcu,
Gorenji Leskovec, Gorica pri Raztezu, Gorica, Gornje Pijavško, Gradec,
Gradnje, Gržeča vas, Gunte, Hrastek, Jelše, Kalce-Naklo, Kržišče,
Kobile, Koprivnica, Kostanjek, Kremen, Lokve, Lomno, Mali Kamen, Mali
Koren, Mali Podlog, Mali Trn, Malo Mraševo, Mikote, Mladje, Mrtvice,
Nemška vas, Osredek pri Trški Gori, Pesje, Planina pri Raki, Planina v
Podbočju, Pleterje, Podlipa, Podulce, Površje, Pristava ob Krki,
Pristava pri Leskovcu, Prušnja vas, Raka, Ravne pri Zdolah, Ravni,
Ravno, Raztez, Reštanj, Sela pri Raki, Selce pri Leskovcu, Selo,
Smednik, Smečice, Spodnje Dule, Spodnje Pijavško, Srednje Arto, Srednje
Pijavško, Sremič, Stari Grad, Stolovnik, Stranje, Straža pri Krškem,
Straža pri Raki, Šedem, Šutna, Trška Gora, Velika vas pri Krškem, Veliki
Dol, Veliki Kamen, Veliko Mraševo, Veniše, Videm, Vihre, Vrhulje,
Zabukovje pri Raki, Žabjek v Podbočju, Žadovinek, Ženje |
|
157. člen |
(ANO 051 –
ANO 052, ANŽ 051 – ANŽ 053, APR 05, ARM 051 - ARM 052, BRG 051 – BRG
052, BPS 05, BRL 05, BRO 05, BRP 05, BUČ 051 – BUČ 052, BVP 05, BZG 05,
BZR 05, CEL 05, CES 05, ČNP 05, DLE 051 - DLE 053, DLV 05, DOB 051 – DOB
053, DOK 05, DOR 05, DOV 05, DPL 05, DPR 05, DVR 05, GAD 05, GCA 05, GLE
05, GLV 05, GMA 051 – GMA 054, GOL 05, GOV 05, GPI 05, GPR 05, GRA 05,
GRŽ 05, GUN 05, HRA 05, JEL 05, KAN 05, KRŽ 05, KOB 05, KOP 05, KOS 05,
KRE 05, LIB 05, LOK 05, LOM 05, MAK 051 - MAK 053, MAM 05, MAP 05, MAT
05, MIK 05, MKO 05, MLA 05, MRT 05, NEM 05, OSR 05, PDC 05, PES 05, PLE
051 - PLE 052, PLI 05, POK 05, POV 051 - POV 052, PPL 05, PPR 05, PRU
05, PVP 05, RAI 05, RAV 051 - RAV 052, RAZ 051, RAZ 052, REŠ 051 - REŠ
053, RPZ 051 - RPZ 052, SEL 05, SMČ 05, SME 005, SLI 051, SLI 052, SPD
05, SPL 05, SPP 05, SPR 051 - SPR 052, SRA 05, SRE 05, SRP 05, STG 051 -
STG 052, STK 05, STO 051 - STO 054, STR 051 - STR 052, STŽ 051 - STŽ
053, ŠED 05, ŠUT 05, TRG 05, VED 051 - VED 052, VEK 051 - VEK 053, VEM
05, VEN 051 - VEN 052, VEV 05, VID 05, VIH 05, VRH 05, ZAB 051 - ZAB
052, ŽAB 05, ŽAD 05, ŽEN 05) |
|
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
površinah podeželskega naselja (SK)
je dopustna gradnja:
111 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (samo
bungalovi ter druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev)
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča (samo hladilnice in
pokrite skladiščne površine)
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
1272 Obredne stavbe
1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo pomožne
stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute in
podobno) |
|
24110 Športna igrišča (samo igrišča za športe na prostem, kot
so: nogomet, tenis, košarka, baseball)
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi,
parki, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene
površine)
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni
drugje (samo ograje, oporni zid, škarpa)
Ob
glavni in regionalni cesti je dopustna tudi gradnja:
121 Gostinske stavbe
123 Trgovske stavbe (samo samostojne prodajalne in butiki,
pokrite tržnice, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije in
12304 stavbe za storitvene dejavnosti)
Poleg zgoraj navedenih objektov je na osrednjem območju
centralnih dejavnosti (CU) dopustna gradnja:
121 Gostinske stavbe
122 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe (samo samostojne prodajalne in butiki,
pokrite tržnice, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije)
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (samo dvorane za družabne
prireditve)
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo
(samo stavbe za predšolsko vzgojo)
1265 Stavbe za šport
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo gasilski
domovi)
V
enoti MAM 5 je ob regionalni cesti na osrednjem območju
centralnih dejavnosti (CU) dopustna gradnja še:
12303 Bencinski servisi
V
enotah JEL 05, GCA 05, KAN 05, PRU 05, ŠUT 05 in VEM 05 je na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) za potrebe športa
in rekreacije v naselju od vrst objektov dopustna gradnja le:
1265 Stavbe za šport, samo pomožne stavbe na športnih igriščih
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD)
so dopustne gradnje:
121 Gostinske stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
1242 Garažne stavbe
1251 Industrijske stavbe (samo delavnice, pivovarne, montažne
hale, pekarne, tiskarne, avtomehanične, mizarske in podobne
delavnice)
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča (samo hladilnice in
pokrite skladiščne površine),
1265 Stavbe za šport
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo gasilski
domovi, nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih
postajališčih, javne sanitarije in podobno, zavetišča in hoteli
za živali, pesjaki, konjušnice in podobno)
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni
drugje (samo ograje, oporni zid, škarpa)
Na
površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK)
NEM 05 in GCA 05 je dopustna gradnja:
12713 Stavbe za spravilo pridelka
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, samo hladilnice in
specializirana skladišča ter pokrite skladiščne površine
Poleg navedenega je v enoti GCA 05 za potrebe kmetije dopustna
gradnja tudi:
111 Enostanovanjske stavbe
Na
površini za turizem (BT)
je dopustna gradnja:
121 Gostinske stavbe
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij (samo
stavbe žičniških naprav)
24110 Športna igrišča (samo igrišča za športe na prostem, kot
so: nogomet, tenis, košarka, baseball)
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi,
parki, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene
površine)
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni
drugje (samo ograje, oporni zid, škarpa)
Na
površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS)
je dopustna gradnja:
24110 Športna igrišča (samo igrišča za športe na prostem, kot
so: nogomet, tenis, košarka, baseball)
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi,
parki, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene
površine
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni
drugje (ograje, oporni zid, škarpa)
Na
območju drugih urejenih zelenih površin (ZD)
je dopustna gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene
zelene površine
Na
površinah pokopališč (ZK)
je poleg urejanja pokopališč s potmi in pripadajočimi zelenimi
pasovi dopustna gradnja:
1272 Obredne stavbe
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene
zelene površine |
Vrste nezahtevnih
in
enostavnih objektov |
Na
površinah podeželskega naselja (SK) in površinah za kmetijsko
proizvodnjo (IK)
je dopustna tudi gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih
objektov:
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– podporni zid, le do višine 0,5 m,
– samostojno parkirišče,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– objekt za rejo živali,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt,
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost. |
|
Na
osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) in drugem območju
centralnih dejavnosti (CD)
od objektov dopustnih na površinah podeželskega naselja (SK), ni
dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
objekt za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekt,
objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost.
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
01
Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve,
03
Ribištvo in gojenje vodnih organizmov.
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
10
Proizvodnja živil
11
Proizvodnja pijač
13
Proizvodnja tekstilij
14
Proizvodnja oblačil
15
Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov
16
Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute,
slame in protja, razen pohištva
17
Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja
18
Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
(F) GRADBENIŠTVO
43
Specializirana gradbena dela
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
(I) GOSTINSTVO
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
65
Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov,
razen obvezne socialne varnosti
66
Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI;
vse razen 72 Znanstvena in raziskovalna dejavnost
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI:
77
Dajanje v najem in zakup
79
Dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s
potovanji povezane dejavnosti
80
Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
81
Dejavnosti oskrbe stavb in okolice
82
Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
86.23 Zobozdravstvena dejavnost
86.9 Druge dejavnosti za zdravje
88
Socialno varstvo brez nastanitve
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
90
Kulturne in razvedrilne dejavnosti
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM,
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
V
stavbah na površinah podeželskega naselja (SK) je
dopusten razvoj obstoječih dejavnosti in umeščanje novih
dejavnosti pod pogoji:
– parkirišča ter manipulativne površine, potrebne za opravljanje
dejavnosti, morajo biti urejene v sklopu parcele namenjene
gradnji,
– sodijo v III. območje varstva pred hrupom (50-60 dBa),
– ne presegajo predpisanih standardov kakovosti okolja, glede
onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja,
– za njih ni treba izdelati presoje vplivov na okolje.
Dejavnosti je dopustno izvajati tudi v stanovanjskih stavbah
pod pogojem, da več kot 50 % neto tlorisne površine objekta
predstavlja bivalni del.
V
stavbah za šport je dopustno opravljanje dejavnosti
strežbe jedi in pijač.
Na
površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK)
v enotah BRO 05, VEV 05 in ŽAD 05 je dopusten le razvoj in
dopolnitev obstoječih dejavnosti, oziroma le dejavnosti vezanih
na kmetijsko proizvodnjo. |
2.
VELIKOST IN LEGA OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
– Na površinah podeželskega naselja (SK) do 0,5.
– Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU), drugem
območju centralnih dejavnosti (CD), površini z objekti za
kmetijsko proizvodnjo (IK) in površini za turizem (BT) do 0,8. |
Tlorisni gabariti |
– Maksimalna tlorisna velikost stanovanjske stavbe in stavbe za
šport z vsemi dozidavami je do 150 m2.
– Maksimalna tlorisna velikost stavbe, ki ni stanovanjska, je do
400 m2. Dopustni so tudi večji gabariti, pod pogojem,
da je tloris členjen.
– V enotah (nižinska naselja) VEV 05, BRG 05, MRT 05, VIH 05,
MAP 05, GRŽ 05, JEL 05, GCA 05, PPL 05, KAN 05, MAM 05, VEM 05,
BRO 05, SEL 05, DOK 05, POK 05, PES 05, ŽAD 05 so dopustni le
tlorisi objektov pravokotnih oblik, brez izzidkov. |
Višinski gabariti/etažnost |
– Stavba za šport: kota slemena največ 7 m od kote najnižjega
obstoječega terena ob stavbi.
– V nižinskih naseljih v enotah VEV 05, BRG 05, MRT 05, VIH 05,
MAP 05, GRŽ 05, JEL 05, GCA 05, PPL 05, KAN 05, MAM 05, VEM 05,
BRO 05, SEL 05, DOK 05, POK 05, PES 05, ŽAD 05 je etažnost stavb
le P+M. Etažnost P+1+M je dopustna v primeru prilagoditve višine
sosednjim stavbam. Dopustna je tudi gradnja kleti. Višina
slemena stanovanjske stavbe je največ 10 m nad koto najnižjega
obstoječega terena ob stavbi. |
Lega objektov |
– V nižinskih naseljih v enotah VEV 05, BRG 05, MRT 05, VIH 05,
MAP 05, GRŽ 05, JEL 05, GCA 05, PPL 05, KAN 05, MAM 05, VEM 05,
BRO 05, SEL 05, DOK 05, POK 05, PES 05, ŽAD 05 nezahtevne in
enostavne stavbe ni dopustno locirati med glavno fasado
stanovanjske stavbe ter javno cesto. Izjema je le vetrolov pred
vhodom in nadstrešek velikosti do 6m2. |
3.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Najmanj 600 m2. |
4.
OSTALI POGOJI |
ANŽ 051 |
– Na površini za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je dopustna le
ureditev poti in piknik prostora oziroma ureditve, pri katerih
se ohranja gozd v dejanski rabi prostora.
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
ARM 052, BPS 05, DPL 05, GMA 054, GOL 05, GOV 05, GPI 05, POV
052, SPP 05, VEN 052, VEK 051, VID 05 |
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– V enoti GPI 05 je treba na zemljišču parcelna št. 2590/1 k. o.
Veliki Trn v času gradnje izvajati arheološki nadzor. |
BRG 051, JEL 05,
MAK 052 |
– Na območju registrirane naselbinske dediščine je treba
upoštevati pogoje, navedene v členu »celostno ohranjanje
kulturne dediščine«. Oblikovanje stavb mora slediti značilnostim
prostora in obstoječe grajene strukture, ki je prepoznavna kot
varovana vrednota območja:
– tlorisni gabarit: podolžen tloris, brez izzidkov,
– višinski gabarit: P+M, v primeru gradnje kleti je ta vkopana v
zemljo,
– streha: simetrična dvokapnica, naklon 40-45 stopinj,
– kritina: je temno siva ali opečno rdeča. Osvetlitev podstrešja
je dopustna s klasično oblikovanimi frčadami ali pultnimi okni,
– fasade: zaglajen omet v beli ali pastelni barvi; balkoni na
čelnih, ožjih fasadah niso dopustni, dopustna je izvedba
lesenega ganka po celotni dolžini vzdolžne fasade, okenske in
vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično
razporejene, okenska stekla deljena na 4 ali 6 pol.
– Ohranja se večnamenska pot po javni poti JP 629803, ob javni
poti JP 692873 se načrtuje ureditev večnamenske steze.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na vodovarstvenem območju v enoti BRG 051 se pri gradnji in
drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni
predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa,
pristojnega za vode.
– Na poplavnem območju v EUP BRG 051 je za gradnjo ali drugi
poseg treba predhodno pridobiti vodno soglasje. |
BRG 052 |
– Ob lokalni cesti se načrtuje ureditev večnamenske steze.
– Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je za
gradnjo ali drug poseg, treba predhodno pridobiti vodno
soglasje.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
BRL 05,
GRA 05
MLA 05,
PRU 05,
ŽAB 051 |
– Velikost in oblikovni pogoji:
– dopustni le tlorisi objektov pravilnih oblik, brez izzidkov,
– podolžni tloris z razmerjem stranic 1:1,5 do 1:2,
– etažnost: do K+P+M s poudarjeno osrednjo osjo daljše fasade z
vhodom,
– streha: simetrična dvokapna streha z naklonom od 40 – 45
stopinj,
– kritina: bobrovec, zareznik ali betonski zareznik, samo
opečnato rdeče barve,
– fasada: izvedena v zaglajenem ometu bele ali pastelne barve,
okenske in vratne odprtine pokončne in pravokotne oblike,
simetrične razporejene. Na vzdolžnih fasadah so dopustni leseni
ganki, ki morajo biti izvedeni po celotni dolžini fasade. Na
ožjih fasadah (zatrepnih) balkoni niso dovoljeni. Uporabljajo se
avtohtona gradiva (les, kamen).
– Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah
v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
BRL 05, BVP 05, GAD 05, KOS 05, PRU 05, PVP 05,
RPZ 051,
RPZ 052,
STR 051 |
Na
območju varovane podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob
nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna, treba obvestiti
pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki jamo
pregledajo in podajo navodila za ustrezno zavarovanje oziroma
sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med
izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih
jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
|
BRO 05 |
– Ob vzhodno mejo naselja se prestavi kmetija, ki v središču
naselja nima možnosti širitve. Za potrebe kmetije se zgradi
stanovanjska hiša, skladišče za pridelke, hladilnica in
večnamensko gospodarsko poslopje.
– Ob reki Krki se varuje priobalno zemljišče kot zeleni pas,
širine 15 m.
– Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«.
– Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
upoštevati prostorske izvedbene pogoje, določene v členu
»celostno ohranjanje kulturne dediščine«.
– Na skrajnem severovzhodu enote (parcelna št. 854/2 k. o. 1330)
je treba identificirati zacevljen desni krajši pritok Krke. 5 m
levo in desno od cevi gradnja stanovanjskega objekta ni
dopustna. Kot možnost se dopuščata odpiranje potoka in premik
struge na rob območja.
– Na jugozahodnem delu enote (parcelne št. 926/1, 926/2 in 927
vse k. o. 1330) se na območju NV ohranjanja zoološke lastnosti,
obrežne vegetacije ob Krki ne odstranjuje.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
BUČ 052 |
– V sklopu prenove zaselka se uredi vaški trg.
– Velikost in oblikovni pogoji:
– dopustni le tlorisi objektov brez izzidkov,
– etažnost: do K+P+M s poudarjeno osrednjo osjo daljše fasade z
vhodom,
– streha: simetrična dvokapna streha z naklonom 40–45 stopinj,
– kritina: le opečno rdeče barve,
– fasada: izvedena v zaglajenem ometu bele ali pastelne barve,
okenske in vratne odprtine pokončne in pravokotne oblike,
simetrično razporejene,
– Na območju arheološkega najdišča je treba upoštevati
prostorske izvedbene pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine. |
BVP 05 |
– Ohranja se slemenska zasnova naselja in kakovostni
arhitekturni tip objektov,
– Neustrezno arhitekturno oblikovani objekti se sanirajo s
povzemanjem značilnosti kakovostne arhitekture.
– Velikost in oblikovni pogoji:
– podolžni tloris z razmerjem stranic 1:1,5 do 1:2,
– etažnost: do K+P+M, s kolenčnim zidom do 0,6 m. Pri
podkletenih stavbah je klet lahko vidna v celoti samo na eni
vzdolžni strani,
– streha: simetrična dvokapna streha z naklonom od 40–45
stopinj, izvedba frčad in čopov ni dovoljena. Sleme in daljša
stranica stavbe sta vedno vzporedna s plastnicami,
– kritina: bobrovec, zareznik ali betonski zareznik, samo
opečnato rdeče barve,
– fasada: izvedena v zaglajenem ometu bele ali pastelne barve,
dopustna je kombinacija z lesom (lesen oboj v horizontalnem
rastru). Na vzdolžnih fasadah so dopustni leseni ganki, ki
morajo biti izvedeni po celotni dolžini fasade. Na ožjih fasadah
(zatrepnih) balkoni niso dovoljeni. Okenske in vratne odprtine
so pravokotne, pokončne ter simetrično razporejene. Stavbno
pohištvo mora biti leseno v naravnih tonih avtohtonih vrst
lesa.
– Novogradnje stanovanjskih in drugih nestanovanjskih stavb so
dopustne do velikosti 80 m2. Višina stavbe od kote
kleti na nevkopani strani do najvišje točke objekta je največ 9
m.
– Ohranjajo se prehodi v pobočje z vinogradi, širine najmanj 2,5
m.
– Podporni zidovi so na podlagi predhodne preveritve dopustni
izključno zaradi geostatične varnosti objektov (kamniti, beton
obložen z naravnim kamnom, v celoti ozelenjeni).
– Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah
v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
BZG 05, DLE 052, GRŽ 05, GAD 05, KRE 05, OSR 05, PRU 05, REŠ
051, SRE 05, ŠUT 05, VEM 05 |
– V gozd ni dopustno umeščati grajenih objektov.
– V enoti BZG 05, GRŽ 05 se na območju HT zaradi varovanja
habitata kvalifikacijskih vrst netopirjev (južni podkovnjak in
črtasti medvedek) ohranja gozd in gozdni rob. |
DVR 05, POV 051 |
Posebno pozornost je treba nameniti robnim delom naselij Dolenja
vas pri Raki in Površje, ter prehodu med grajenimi prvinami in
odprtim kmetijskim prostorom. Lociranje stavb mora slediti
reliefnim značilnostim tako, da bo ohranjeno razmerje med
arhitekturno in krajinsko tipologijo. Zapiranje vedut na
sakralni objekt ni dopustno. |
DOK 05 |
Ob
zahodni meji naselja je dopustna gradnja stavb za proizvodnjo in
pokritih skladiščnih površin za potrebe razvoja obstoječe
proizvodne dejavnosti, ki se izvaja na lokaciji. Tlorisna
velikost nove proizvodne stavbe je 20 x 70 m (+/- 10 %). Višina
proizvodnih ali skladiščnih stavb ne sme presegati višine
obstoječe proizvodne stavbe. Dopustno je sodobnejše oblikovanje
stavb z ravnimi in enokapnimi strehami. |
CEL 05, CES 05, ČNP 05, GAD 05, GPR 05, GUN 05,
HRA 05, KOS 05, MAT 05, MLA 05, OSR 05, PLE 052, PRU 05, RAZ
051, RAZ 052, SMČ 05, SRA 05, ŠED 05, TRG 05, VEN 052, LOM 05,
ŽAD 05, |
Na
vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
GCA 05 |
– V severnem delu naselja med cestama se sanira nekdanja vaška
gmajna. Prestavi se cesta v severni del območja, na mesto
nekdanje pešpoti. Uredi se osrednji vaški trg. Za ureditev se
izdela načrt krajinske arhitekture.
– Ob vzhodno mejo naselja se na površino z objekti s kmetijsko
proizvodnjo (IK) in ob lokalno cesto, prestavi kmetija iz
središča naselja. V sklopu kmetije je poleg objektov za
kmetijsko proizvodnjo (IK) dopustna gradnja enostanovanjske
stavbe velikosti 15 x 10 m. Etažnost enostanovanjske stavbe je
P+M. Višina slemena je do 8,5 m nad koto najnižjega urejenega
terena ob stavbi. Ob stanovanjski stavbi se zgradi pritlična
nestanovanjska kmetijska stavba – objekt za rejo živali, z
garažami za kmetijske stroje, klavnico za lastne potrebe ter
ostalimi pripadajočimi prostori, skupne tlorisne velikosti do
1500 m2, razmerje stranic od 1:1,5 do 1:2,5, višine
do 9 m, streha naklona 30 do 35o. Ob nestanovanjski
kmetijski stavbi se postavita dva stolpna silosa, višine do 10
m.
– V vplivnem območju cerkve sv. Pavla je prepovedano
spreminjanje tlorisnih in višinskih gabaritov objektov zaradi
ohranjanja vedut in dominantnosti spomenika ter objektov
trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno
infrastrukturo razen v primerih, ki jih s predhodnim
kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
– na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
upoštevati prostorske izvedbene pogoje, določene v členu
»celostno ohranjanje kulturne dediščine«. |
GLE 05 |
– Prenovi se stavba osnovne šole za potrebe izvajanja
izobraževalnih, kulturnih razvedrilnih in rekreacijskih
dejavnosti.
– Severno od objekta nekdanje šole, gradnja novih objektov ni
dopustna. Dopustna je le rekonstrukcija obstoječih stavb,
dozidave do velikosti 30 % osnovnega objekta ali nadomestne
gradnje.
– Ob cerkvi se ohranjajo travnate površine kot obstoječa
dejanska raba prostora.
– Na območju varstva kulturne dediščine se ohranja prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane
so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice
na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine.
Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo
kulturne dediščine. |
GPR 05 |
– Na območju pokopališča pri cerkvi v naselju Gorica pri Raztezu
se ob zahodni meji pokopališča ohranja pas hortikulturne
ureditve (drevored).
– Na območju varstva kulturne dediščine se ohranja prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane
so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice
na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine.
Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo
kulturne dediščine. |
KAN 05 |
– Ob parkiriščih in ob robu površine za oddih rekreacijo in
šport (ZS) se izvede zasaditev z avtohtonim drevjem ali
grmičevjem.
– Ob vozišču regionalne ceste se načrtuje večnamenska steza.
|
KOS 05,
PDC 05,
RAV 051,
RAV 052,
STŽ 053,
TRG 05 |
– V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja
nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe
prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali
začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno
infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na
podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter
oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega
soglasja.
– V enoti RAV 051, RAV 052 in TRG 05 je zaradi varovanja vedut
in ohranitve dominantnosti sakralnega spomenika, prepovedano
spreminjati višinske gabarite stavb, ki stojijo na vplivnem
območju spomenika. Na vplivnem območju kulturnih spomenikov
lokalnega pomena so na območju stavbnih zemljišč izjemoma
dopustne gradnje objektov, v skladu z namensko rabo zemljišča.
Za gradnjo je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje glede
lege, velikosti ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi
kulturnovarstveno soglasje.
– Na območju varovanja profane stavbne dediščine v enoti KOS 05
je treba ohranjati komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na
okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego,
namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in
površin), prostorski kontekst, pojavnost in celovitost dediščine
v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne
dediščine).
– Na območju arheološke dediščine je treba v enoti STŽ 053 in
TRG 05 opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena
obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
|
|
– Na območju varovanja sakralne stavbne dediščine je v enoti RAV
052:
– prepovedano spreminjati višinske gabarite objektov, ki stojijo
na vplivnem območju spomenika, zaradi varovanja vedut in
ohranitve dominantnosti sakralnega spomenika,
– dopustno graditi manjše pritlične stavbe s simetričnimi
dvokapnicami z opečno kritino, izrazito vzdolžnega tlorisa,
– dopustno vizualno manj zaznavno povezovanje objektov,
– dopustno graditi proizvodne stavbe pod pogojem, da povzemajo
oblikovalske značilnosti gospodarskih ruralnih objektov.
– V enoti KOS 05 se na površini za turizem (BT) uredi prostor za
kampiranje (tudi avtocamp) v sklopu katerega se uredi prostor za
šotore, del pa se nameni postavitvi lesenih objektov
(bungalovi). V sklopu kampa se uredi lesen pritlični sanitarni
objekt, velikosti 6 x 8 m. V obstoječih stavbah kmetije se
uredijo apartmaji. Del površine kmetije se nameni razstavi
etnološke zbirke. |
KRŽ 05, MKO 05, RAV 052, STŽ 051 |
Ob
lokalnih cestah se načrtuje večnamenska steza. |
LOK 05 |
Na
območju parcelnih številk 316 in 313 obe k. o. 1352 je treba
identificirati potek površinskega vodotoka (Lokovški potok). 5 m
levo in desno od cevi oziroma vodotoka, gradnja stanovanjskega
objekta ni dopustna. Dopustno je odpiranje potoka in premik
struge na rob območja. |
MAM 05 |
– Na površini za oddih, rekreacijo in šport (ZS) ob potoku
Senuša je pri posegih treba upoštevati območje katastrofalnih
poplav, razvidno iz Prikaza stanja prostora. Gradnja stavb in
spreminjanje kote terena ni dopustna.
– Zasaditev z drevjem in grmičevjem ob vstopu v naselje na
območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) zaradi preglednosti
ceste ni dopustna.
– Ob krožišču regionalnih cest se parkirne površine ob robu
parkirišč zasadi z avtohtono vegetacijo.
– Ob regionalni cesti se načrtuje večnamenska steza.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora, je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«. |
MRT 05 |
– Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je za
gradnjo ali drug poseg, treba predhodno pridobiti vodno
soglasje.
– Ob lokalni cesti se načrtuje ureditev večnamenske steze.
– Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
upoštevati prostorske izvedbene pogoje, določene v členu
»celostno ohranjanje kulturne dediščine«.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
PES 05 |
– Ob cesti in železnici se varuje zeleni pas, širine najmanj 6 m
v funkciji vizualne in protihrupne pregrade.
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
– Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«. |
PLE 051 |
– Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna
tudi gradnja otroškega ali drugega javnega igrišča.
– Na zemljišču parcelna št. 473/5, k. o. Pleterje se zaradi
stabilnosti terena ohranja podporni zid zgrajen ob severni
parcelni meji. Pomožni objekt zgrajen ob podpornem zidu,
tlorisne velikosti 2,05 x 11,30 m, etažnosti P+M (ni pogoja
glede višine kolenčnega zidu), višine do 5,5 m od obstoječe kote
terena na južni strani stavbe do slemena, z enokapno ali
dvokapno streho, fasada, naklon in kritina poenotena z
osnovno-stanovanjsko stavbo. Napušč pri vhodu v pomožni objekt
je do 1,2 m.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja
le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja
energetike. |
POK 05 |
– Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
POV 051,
POV 052 |
– Na območju arheološkega najdišča je treba upoštevati
prostorske izvedbene pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine.
– Na območju varovanja kulturne krajine je treba pri umeščanju
objektov slediti reliefnim značilnostim tako, da bo ohranjeno
razmerje med arhitekturno in krajinsko tipologijo. Zapiranje
vedut na sakralni objekt ni dopustno.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR pri vseh
posegih v prostor. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg
in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
|
PPL 05 |
– Izvede se rekonstrukcija križišča regionalne ceste in dovozne
ceste za prašičjo farmo, prav tako se načrtuje večnamenska steza
ob regionalni cesti. |
PPR 05 |
– Druge stavbe, ki niso stanovanjske, morajo tudi v zunanjem
videzu kazati svojo namembnost (fasadna kombinacija lesa in
ometa, podaljšani napušči ipd.).
– Rušitev arhitekturno kakovostnih starih lesenih stavb v enoti
PPR 05 je dopustna le v primeru slabega gradbeno tehničnega
stanja, na podlagi predhodne preveritve. |
PRU 05 |
– Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah
v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
PVP 05 |
– Pod vznožjem nekdanjega smučišča se na površini podeželskega
naselja (SK) uredi prostor za avtodome oziroma kamp.
– Na površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je dopustna
tudi gradnja in ureditev: 24122 Drugi gradbeni inženirski
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; smučišča in žičniške
naprave; jahališče. |
REŠ 053 |
Na
območju varovanja habitatov vodnih in obvodnih organizmov se
obrežna vegetacija Belskega potoka ohranja, hidrološke razmere
potoka se ne spreminja. 5 m levo in desno od vodnega zemljišča
gradnja stavb ni dopustna. |
SEL 05 |
– Ob reki Krki se varuje priobalno zemljišče kot zelena površina
z obvodno vegetacijo, širine 15 m.
– Ob zahodni meji pokopališča se ob dovozni poti varuje zeleni
pas, širine 5 m. Ob pokopališču in parkirišču se zasadi
avtohtona vegetacija.
– Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«. |
SLI 051, SLI 052 |
– Na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je
treba upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh
območjih.
– Na vodnem zemljišču 5 m levo in desno od vodnega zemljišča
potoka Struga (SLI 052) gradnja objektov na osrednjem območju
centralnih dejavnosti (CU) ni dopustna. |
STG 051 |
– Ob železniški progi se varuje zeleni pas, širine najmanj 5 m,
v sklopu katerega se zgradijo protihrupne zaščite (kombinacija
protihrupnih ograj in zasaditev).
– Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«. |
VEM 05 |
– Ob regionalni cesti se načrtuje večnamenska steza.
– Okoli cerkve se ohranjajo zelene travnate površine kot
obstoječa dejanska raba prostora.
– Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«.
– Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
upoštevati prostorske izvedbene pogoje, določene v členu
»celostno ohranjanje kulturne dediščine«.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
VEN 051 |
– Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah
v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
VEV 05 |
– Ob vozišču cest se načrtuje večnamenska steza skozi naselje v
smeri Drnovega in v smeri Senuš ter proti naselju Mali Podlog.
– V vplivnem območju cerkve sv. Martina se ohranja nepozidanost
odprtega prostora in tradicionalna raba prostora. Prepovedano je
postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z
nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s
predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
– Prepovedano je poseganje v vse plasti arheološkega najdišča,
razen pooblaščenim osebam s predhodnim kulturnovarstvenim
soglasjem. Na območju arheološke dediščine je treba opraviti
PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način
morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
VIH 05 |
– Ob lokalni cesti se načrtuje ureditev večnamenske steze.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
ŽAD 05 |
– V obstoječih stavbah je dopustno izvajati kmetijsko dejavnost
in skladiščenje pod pogoji, da dejavnosti sodijo v III. območje
varstva pred hrupom (50-60 dBa) in ne presegajo predpisanih
standardov kakovosti okolja glede onesnaženja zraka, voda,
svetlobnega in drugega onesnaževanja. Ob meji proizvodnega
kompleksa se izvede zasaditev kot vizualna pregrada.
– Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«.
– Varuje se urejena večnamenska pot.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
ANO 051, GLV 05, KRE 05, RPZ 052, STO 052, VEN 051, VEN 052, ŽAD
05 |
Na
območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le
objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike.
|
|
3.1.3 Druga območja centralnih dejavnosti: sakralni in drugi objekti
|
|
158. člen |
(BUČ 06,
DLE 06, DOV 06, GAD 06, KOP 06, KOS 06, LIB 06, MAK 06, NEM 06, REŠ 06,
SPR 06, SRE 06, STŽ 06, ŠED 06, TRG 06, VEP 06, VIH 06) |
|
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD)
se ohranjajo obstoječe vrste objektov. Dopustna je gradnja:
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;
planinske koče, gorska zavetišča in domovi
241 Objekti za rekreacijo in prosti čas
V
enoti SPR 06
je dopustna gradnja:
121 Gostinske stavbe
1220 Poslovne in upravne stavbe, samo stavbe s pisarnami,
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; samo
samostojne prodajalne
1242 Garažne stavbe,
125 Industrijske stavbe in skladišča; samo delavnice, montažne
hale, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice, hladilnice
in specializirana skladišča, pokrite skladiščne površine
Na
površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) v enoti
DLE 06 je dopustna gradnja:
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, samo hladilnice in
specializirana skladišča ter pokrite skladiščne površine
|
Vrste nezahtevnih
in
enostavnih objektov |
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) gradnja
nezahtevnih in enostavnih stavb ni dopustna.
V
enoti BUČ 06 ter LIB 06, za potrebe lovskega doma je dopustna
gradnja:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave.
Na
površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) v enoti
DLE 06 je dopustna tudi gradnja naslednjih nezahtevnih in
enostavnih objektov:
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost.
|
Dopustne dejavnosti |
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD), v enotah DOV
06, GAD 06, KOS 06, NEM 06, REŠ 06, VEP 06 in VIH 06 se v
objektih za opravljanje verskih obredov (cerkve, kapelice)
izvaja:
94.91 Dejavnost verskih organizacij
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD), v enotah DLE 06, KOP
06, LIB 06, MAK 06, SPR 06, SRE 06, TRG 06 se izvajajo obstoječe
dejavnosti.
Dopustno je izvajanje tudi:
(I) GOSTINSTVO;
(C) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI:
90
Kulturne in razvedrilne dejavnosti
93
Športne in druge dejavnosti za prosti čas
V
enoti SPR 06 je dopustno izvajati:
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI vse razen:
19
Proizvodnja koksa in naftnih derivatov
20
Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov
24
Proizvodnja kovin
(F) GRADBENIŠTVO
(G) TRGOVINA: VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE:
(I) GOSTINSTVO:
56
Dejavnosti strežbe jedi in pijač
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
Na
površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK)
DLE 06:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO:
01.24 Gojenje pečkatega in koščičastega sadja
01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo, priprava pridelkov
10.3 Predelava in konzerviranje sadja in zelenjave
11. Proizvodnja pijač
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
52.1 Skladiščenje |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
Do
0,5 |
Tlorisni gabariti |
Novogradnje ne smejo presegati tlorisnih gabaritov sosednjih
obstoječih stavb. Dozidave so dopustne le do velikosti 40 %
tlorisa osnovne stavbe. |
Višinski gabariti/etažnost |
Novogradnje ne smejo presegati višinskih gabaritov sosednjih
obstoječih stavb. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Tipologija objektov, morfologija pozidave, lega objekta
|
– Na celotnem območju občine se z ustrezno sanacijo preprečuje
propadanje cerkva oziroma v sodelovanju s strokovno službo
zagotavlja redno vzdrževanje in obnova ogroženih delov
objektov.
– Oblikovanje fasad, horizontalna ter vertikalna členitev in
uporaba materialov mora biti skladna z obstoječim objektom ali s
kakovostnimi objekti v neposredni bližini. |
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Parcele se prilagodijo tehnologiji in potrebam dejavnosti.
Velikost parcele za gradnjo novih stavb je najmanj 1000 m2,
v EUP SRE 06 pa je najmanj 500 m2. |
5.
OSTALI POGOJI |
DOV 06,
LIB 06,
KOS 06,
NEM 06,
REŠ 06,
STŽ 06,
VEP 06,
VIH 06 |
– V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja
nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe
prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali
začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno
infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na
podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter
oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega
soglasja.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
DLE 06 |
Na
območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le
objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike.
|
GAD 06, DOV 06 |
Na
vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
|
SPR 06 |
Velikost in oblikovni pogoji:
– tlorisni gabarit: širina ožjega dela objekta največ 10 m,
maksimalna tlorisna površina objekta je do 200 m2,
klet lahko presega tlorisno površino objekta za 50 % v primeru,
da je v celoti vkopana v teren,
– višinski gabarit: višina objekta je največ 8 m nad koto
najnižjega obstoječega terena ob objektu,
– lega objektov: objekt mora biti lociran z daljšo stranico
vzporedno s cesto, objekt ne sme segati dlje kot 30 m stran od
roba površine za cesto,
– streha: le simetrična dvokapnica, kritina: opečnato rdeča ali
temno rjava barva,
– fasada: zaglajen omet v beli ali pastelnih barvah.
|
SRE 06 |
Ob
osnovni stavbi namenjeni gostinski in turistični dejavnosti je
dopustna gradnja lesenega nadstreška, tlorisne velikosti do 50 m2
in višine do 6 m. V stavbi je dopustno izvajanje turističnih
dejavnosti in dejavnosti članskih organizacij. |
TRG 06 |
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
|
|
|
|
3.1.4 Površine za proizvodnjo |
|
159. člen |
(DRN 07,
GMA 071, GMA 072, JEL 07, RAV 07, SME 07, STŽ 07, ZLK 07)
|
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
površinah gospodarske cone (IG) je dopustna gradnja:
1220 Poslovne in upravne stavbe, samo stavbe s pisarnami
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; samo
samostojne prodajalne
1242 Garažne stavbe
125 Industrijske stavbe in skladišča; samo delavnice, montažne
hale, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice, hladilnice
in specializirana skladišča, pokrite skladiščne površine
Na
površini za industrijo (IP) je dopustna gradnja:
1242 Garažne stavbe
125 Industrijske stavbe in skladišča; samo pokrite skladiščne
površine za potrebe lastne dejavnosti
Na
površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) je
dopustna gradnja:
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
12301 Trgovske stavbe; samo samostojne prodajalne za kmetijske
izdelke |
Vrste nezahtevnih
in
enostavnih objektov |
Na
površinah gospodarske cone (IG),površini za industrijo
(IP) je dopustna gradnja tudi naslednjih nezahtevnih in
enostavnih objektov:
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, samo
nadstrešek in vetrolov,
– Samostojna parkirišča
Na
površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) je
dopustna gradnja tudi:
– majhna stavba
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– samostojno parkirišče
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– objekt za rejo živali; razen perutninska farma
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
– objekt za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost
|
Dopustne dejavnosti |
Na
površinah gospodarske cone (IG) v enotah GMA 071, GMA
072, RAV 07 je dopustno izvajanje dejavnosti:
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI vse razen:
19
Proizvodnja koksa in naftnih derivatov
20
Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov
24
Proizvodnja kovin
(F) GRADBENIŠTVO
(G) TRGOVINA: VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE:
(I) GOSTINSTVO:
56
Dejavnost strežbe jedi in pijač
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
Na
površini za industrijo (IP) je dovoljeno opravljanje
obstoječe dejavnosti.
Na
površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) je
dopustno izvajanje:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
01
Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve
|
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
do
0,7 |
Višinski gabariti/etažnost |
V
primeru gradnje kleti mora biti klet v celoti vkopana v zemljo z
najmanj ene strani stavbe. |
3.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Velikost parcele namenjene gradnji je najmanj 1500 m2,
razen v EUP ZLK 07 najmanj 1000 m2. |
4.
OSTALI POGOJI |
DRN 07 |
– Dozidava obstoječe stavbe ni dopustna, dopustna je gradnja
nove samostojne stavbe, tlorisne velikosti do 200 m2.
– Višinski gabarit nove stavbe največ do višine obstoječe.
Oblikovanje fasade in strehe mora biti poenoteno z obstoječo
stavbo.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
GMA 071 |
Ob
meji kompleksa se ohranja pas obstoječega drevja, širine
minimalno 10 m. Višinski gabarit novogradenj ne sme presegati 6
m. Maksimalna tlorisna velikost stavb je do 200 m2. |
GMA 072,
RAV 07 |
– Velikost in oblikovni pogoji za gradnjo stavb zaradi vplivnega
območja kulturnega spomenika:
– tlorisni gabarit: dopustna je gradnja le manjših stavb
vzdolžnega tlorisa z razmerjem stranic najmanj 1:1,5, širina
objekta je največ 12 m. Maksimalna tlorisna površina objekta je
250 m2,
– višinski gabarit: P ali P+1 višine do 6 m nad koto obstoječega
terena. V primeru gradnje kleti mora biti ta v celoti vkopana.
Kota pritličja največ 0,5 m nad koto obstoječega terena,
– streha: simetrična dvokapnica 35 – 40 stopinj ali ravna
streha,
– fasada: dopustna je uporaba različnih fasadnih oblog iz
kvalitetnih materialov. Fasadni elementi so lahko montažne
plošče, lahke obloge iz pločevine, plošče iz pranega betona,
obešene fasadne plošče itd. Vidni poudarki so na vhodnih fasadah
ob vhodu v stavbo.
– Vse stavbe na območju cone morajo biti enotno oblikovane.
– Ob robu proizvodne cone se zasadijo avtohtone drevesne vrste,
kot vizualna pregrada v smeri cerkve in naselja Ravno.
|
SME 07 |
Na
območju bencinskega servisa je dopustna dozidava obstoječih
stavb ter novogradnje za potrebe obstoječe dejavnosti. |
|
160. člen
|
(SLV 07)
|
Na območju
EUP SLV 07 so podrobni PIP prikazani v grafični prilogi št. 2.2.5
»Podrobni prostorski izvedbeni pogoji« Ribogojstvo Goričar, grafike od
B1 do B2, ki so sestavni del izvedbenega dela OPN. |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste stavb in gradbeno-inženirskih objektov |
Na
površini z objekti za kmetijsko proizvodnja (IK) je
dopustna gradnja:
1110 Enostanovanjske stavbe
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti; samo stavbe za oskrbo in
nego živih živali in stavbe za pripravo hrane
1242 Garažne stavbe
1251 Industrijske stavbe; samo klavnice
1252 Rezervoarji, silosi in cisterne; samo hladilnice in
specializirana skladišča ter pokrite skladiščne površine
12712 Stavbe za rejo živali
12713 Stavbe za spravilo pridelka
2411 Športna igrišča; samo igrišča za športe na prostem, kot so
nogomet, tenis, košarka
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti; samo ograje in oporni
zid, škarpa
Dopustna je gradnja le ene enostanovanjske stavbe za naslednika
kmetijske dejavnosti. |
Dopustne dejavnosti |
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
1.49 Reja drugih živali
3.22 Gojenje sladkovodnih organizmov
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
10.2 Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev
10.85 Proizvodnja pripravljenih jedi in obrokov
11.02 Proizvodnja vina iz grozdja
16.1 Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa
16.29 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in
protja
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
46.38 Trgovina na debelo z drugimi živili, tudi z ribami, raki,
mehkužci
46.73 Trgovina na debelo z lesom, gradbenim materialom in
sanitarno
opremo
47.23 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z ribami,
raki,
mehkužci
(I) GOSTINSTVO
56.2 Priložnostna priprava in dostava jedi ter druge oskrbe z
jedmi |
Dopustne gradnje |
– Dopustno je:
– novogradnje, dozidave in nadzidave,
– rekonstrukcije,
– vzdrževanje,
– rušitev |
Dopustni nezahtevni in enostavni objekti |
– majhna stavba
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– ograja
– podporni zid
– mala komunalna čistilna naprava
– rezervoar
– vodnjak, vodomet
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– samostojno parkirišče
– športno igrišče na prostem
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– objekt za rejo živali; razen perutninska farma
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
– objekt za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost
– pomožni komunalni objekt |
2.
LEGA OBJEKTOV |
Orientiranost objektov |
– Sleme strehe stavbe mora biti vzporedno s plastnicami terena.
– Stanovanjska stavba se locira znotraj gradbene meje.
|
3.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
Do
0.5 obravnavanega območja. |
Tlorisni gabariti |
– Objekti morajo biti podolgovate tlorisne oblike. Dopustno je
dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni tloris (L, T oblike,
itd.) do velikosti 40 % osnovnega tlorisnega gabarita.
– Dopustna je dozidava obstoječih stavb do 40 % osnovnega
tlorisnega gabarita.
– Stanovanjska stavba: max. tlorisne velikost 170 m2.
– Kmetijsko-gospodarske stavbe: max. tlorisne velikost 1100 m2.
– Stavba za spravilo sekancev: max. tlorisne velikosti 190 m2.
– Športno igrišče: max. tlorisne velikost 950 m2. |
Višinski gabariti |
– Dopustna je etažnost K+P+1, P+M. Višina stavb je največ 9,20 m
nad koto obstoječega terena.
– Ograje višje od 3 m do vključno 5 m so dopustne samo za
potrebe športnega igrišča.
– Dopustni so oporni zidovi do 2 m. Višje premostitve strmega
terena se ureja s terasami. Vse oporne zidove je treba ozeleniti
z avtohtonimi grmovnicami ali plezajočimi rastlinami.
|
4.
NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI |
Nezahtevne in enostavne stavbe |
Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov (fasada, smer in
naklon strehe ter kritina) nad 10 m2 mora biti
usklajeno z osnovnim objektom. |
5.
OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe |
– Dopustne so dvokapne strehe. Naklon strehe je dopusten od
30-40 stopinj. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo
stranico objekta. Dopustne so čopi, frčade (trapezne in enokapne
frčade niso dopustne) in strešna okna.
– Naprave za izkoriščanje sončne energije se na strehe postavijo
vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati
višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma
strehah z minimalnim naklonov se postavijo pod optimalnim kotom
ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem.
|
Fasade |
Prevladovati morajo naravni materiali, kot so: omet, les, kamen,
dopustna je tudi uporaba stekla. Dovoljene so bele fasade ali
fasade svetlih neintenzivnih barvnih tonov. Neintenzivni barvni
toni so vsi odtenki barv z deležem barvne pigmentacije v beli
osnovi manj kot 20 %. |
6.
UREDITEV OKOLICE OBJEKTA |
Pogoji glede ureditve |
Severno od novih kmetijsko-gospodarskih stavb ter ob ribniku se
zasadi avtohtono drevje kot zelena vizualna bariera. |
7.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Kmetiji Goričar se določi parcela namenjena gradnji v velikosti
2,2 ha in zajema naslednja zemljišča v celoti ali delu: 1184/2,
1184/1, 1170/1, 1157/6, 1174, 1163/1, 1038/1 in 1317, vse k. o.
1332 Podbočje. Parcela namenjena gradnji je enaka območju enote
urejanja. |
8.
POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
Splošni pogoji |
– Pri priključevanju na GJI je treba upoštevati projektne pogoje
upravljavca posamezne infrastrukture.
– Obvezna je priključitev na vodovodno, kanalizacijsko,
elektroenergetsko in cestno omrežje.
– Pred izdelavo projektne dokumentacije je treba od posameznih
upravljavcev pridobiti podatke za projektiranje komunalne in
prometne infrastrukture.
– Za priključitev stavbe na gospodarsko javno infrastrukturo, se
pridobi soglasje za priključitev. |
Priključevanje na elektroenergetsko omrežje |
– Električna energija za predvidene stavbe je na razpolago na
nizko napetostnih zbiralnicah v transformatorski postaji 20/0,4
kV, ki se nahaja ob obstoječi stanovanjski stavbi.
– Priključitev stavb se ureja preko NN omrežja.
– Spodbuja se energetsko varčna gradnja in namestitev naprav za
rabo obnovljivih virov energije. Dopustna je postavitev in
vgradnja nebleščečih naprav za izkoriščenje sončne energije na
strehah stavb, v skladu s pogoji ter soglasji pristojnih
soglasodajalcev. |
Priključitev na prometno omrežje |
Uredijo se novi interni dovozi in dostopi do novih predvidenih
stavb v okviru že obstoječih manipulativnih površin. Predvidijo
se nova parkirna mesta. |
Priključitev na vodovodno omrežje |
Vse novogradnje se priključijo na vodovodno omrežje iz
priključnega vodovoda.
Priključitve se izvajajo v skladu s pogoji upravljavca.
|
Priključitev na kanalizacijsko omrežje |
– Na območju ni grajenega javnega kanalizacijskega omrežja. Nove
stavbe se priključijo na obstoječo rastlinsko čistilno napravo
za lastne potrebe, ki se po potrebi poveča, ali na drugo obliko
male komunalne čistilne naprave. Meteorne vode se vodijo v vodne
zbiralnike, se ponikajo v tla ali vodijo preko lastne meteorne
kanalizacije v potok Kolaričan. Meteorne vode iz utrjenih
povoznih površin se preko lovilcev olj in maščob vodijo v
ponikovalnico ali potok Kolaričan.
– Za potrebe nove ribogojnice za some se zgradi nov usedalnik.
|
Odpadki |
– Odpadke, ki nastajajo pri predelavi kmetijskih pridelkov, kot
stranski produkt vinogradništva (tropine), se začasno skladišči
v sklopu površin namenjenih za razvoj kmetije, v končni fazi pa
kompostira ali odvaža na kmetijske površine (vinograd).
– Živalske odpadke se na podlagi Pravilnika o ravnanju z
živalskimi odpadki in minimalnih higiensko-tehničnih pogojih, ki
jih morajo pri tem izpolnjevati objekti in prevozna sredstva
(Uradni list RS, št. 93/03, 28/04 in 117/02) oddaja
pooblaščenemu odjemalcu ali predela v hrano za živali na območju
lastne kmetije.
– S komunalnimi odpadki se ravna v skladu z Odlokom o ravnanju s
komunalnimi odpadki v Občini Krško (Ur. l. RS, št. 33/07, 45/09,
47/10, 30/12). Komunalne odpadke je treba zbirati v tipskih
posodah. Zbirno mesto mora biti urejeno v skladu s predpisi s
področja urejanja prostora in mora ustrezati funkcionalnim,
estetskim in higiensko tehničnim pogojem. Urejeno mora biti v
sklopu parcele, namenjene gradnji in ne sme ovirati prometa na
javni cesti. Lokacija odjemnega prostora se mora nahajati ob
transportni poti smetarskega vozila. |
Komunikacijska infrastruktura |
Priključevanje se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi.
Priključitev se izvede iz obstoječe trase elektronskih
komunikacij ali na obstoječe optično omrežje. |
9.
OSTALI POGOJI |
SLV 7 |
Na
območju varovanja podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob
nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti
pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo
pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma
sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med
izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih
jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
|
|
|
|
|
3.1.5 Gospodarska cona Smednik |
|
161. člen
|
(SME 08)
|
(1) Na
območju EUP SME 08 so podrobni PIP prikazani v grafični prilogi št.
2.2.5 »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji« Gospodarska cona Smednik,
grafike od F1 do F3, ki so sestavni del izvedbenega dela OPN. |
(2) Območje urejanja je namenjeno obrtnim in servisnim dejavnostim. |
(3) Vrste
dopustnih gradenj |
– gradnje
novih objektov, |
– nadomestne gradnje, |
– spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti pod
pogojem, da nova namembnost ne presega z zakonom določenih ravni vplivov
na okolje in, da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za
posamezne dejavnosti, |
– rekonstrukcija objektov in naprav, |
– gradnja
gradbeno inženirskih objektov, |
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, |
– nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne
dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, pri čemer mora
biti najvišja etažnost prilagojena etažnosti okoliških objektov, |
– tekoča
vzdrževalna dela na objektih in napravah, |
– rušenje
objektov in naprav in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča. |
(4) Vrste
dopustnih objektov |
Zahtevni
objekti: |
– nestanovanjske stavbe. |
Manj
zahtevni objekti: |
– nestanovanjske stavbe, |
– infrastrukturni objekti (dovozne ceste, parkirišča, manipulacijske
površine, elektroenergetsko omrežje, telekomunikacijsko omrežje,
plinovodno omrežje, vodovodno in kanalizacijsko omrežje). |
Enostavni
objekti: |
– pomožni
objekti: pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni, energetski,
telekomunikacijski, komunalni objekti), |
– začasni
objekti: začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi (sezonski
gostinski vrt, pokrit razstavni prostor), |
– urbana
oprema: objekti za oglaševanje, skulpture ali druge prostorske
inštalacije, otroško igrišče, večnamenski kiosk, vodnjak oz. okrasni
bazen, |
– objekti
za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin,
uta oziroma, |
– senčnica, |
– ograje:
medsosedske, varovalne ograje, igriščne ograje in sajena živa meja. |
(5) Gradnja enostavnih objektov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo
oz. pravilnikom iz tega področja. |
(6) Območje je namenjeno umestitvi naslednjih dejavnosti: |
– D)
Predelovalne dejavnosti |
– H)
Gostinstvo |
– I)
Promet, skladiščenje in zveze |
– O) Druge
javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti |
(7) Tipologija zazidave, velikost in oblikovanje objektov ter lega
objektov na zemljišču |
1. Poslovno proizvodni objekt - ITEO |
Lokacija:
na vzhodnem delu obravnavanega območja, gradbena parcela št. 1, |
Konstrukcija: klasično zidan ali montažni objekt, |
Orientacija objekta: primarni del v smeri sever - jug s prizidkom na
zahodni strani in |
možnostjo
razširitve na vzhodni strani, |
Horizontalni gabarit: 40 X 20 m + 20 x 20 m (l. faza ) in 25 x 20 m (II.
faza ) z možnimi dodatnimi površinami (razni izzidki) in tolerancami do
gradbene meje določene v grafičnem delu, |
Višina
objekta: P+0 in P+1, hmax = 8,0 m, |
Streha:
ravna, skrita v vencu v kombinaciji z dvokapnico max. naklona 25°, |
Fasada:
moderne zasnove z možnostjo kombinacije različnih materialov Ureditev
okolice objekta: asfaltiran manipulativni plato, tlakovane terase in peš
poti, urejene zelenice, možnost ureditve gostinskega vrta in otroškega
igrišča z igrali. |
2. Poslovno proizvodni objekt - na gr. parc. št. 2 |
Lokacija:
na zahodnem delu obravnavanega območja, gradbena parcela št. 2, |
Konstrukcija: klasično zidan ali montažni objekt, |
Orientacija objekta: sever – jug, |
Horizontalni gabarit: 50 X 30 m z možnimi dodatnimi površinami (razni
izzidki) in tolerancami |
do
gradbene meje določene v grafičnem delu, |
Višina
objekta: P+0 in P+1, hmax = 8,0 m, |
Streha:
ravna, skrita v vencu v kombinaciji z dvokapnico max. naklona 25°.
Fasada: moderne zasnove z možnostjo kombinacije različnih materialov
Ureditev okolice objekta: asfaltiran manipulativni plato, urejene
zelenice. |
(8) Glavni
dovozi in dostopi |
V skladu s
33. členom, 6. odstavek Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na
odseku Smednik-Krška vas, Ur. list št. 115/02 je potrebno obnoviti
obstoječ dostop na obravnavano območje. Le ta se uredi po parceli št. 3,
ki je zemljišče dveh lastnikov z urejeno služnostno pravico, z Občino
Krško, za javno rabo ceste. Omenjeni priključek mora omogočati neoviran
dostop na kmetijo Tomažin tudi v času izgradnje. |
Glavni
dovoz v območje je predviden z izvedbo novega priključka z avtobusnim
postajališčem in sicer z direktno navezavo na regionalno cesto Smednik -
Raka (po projektu št. 252/05; Izdelava PGD-PZI dokumentacije izgradnje
hodnikov za pešce skozi vas SMEDNIK izdelanem v Dolenjski projektivi
d.o.o. Novo mesto). Dovozi so direktni do prostih manipulativnih
površin, predvidenih na gradbenih parcelah. |
(9) Merila
za določitev gradbene parcele |
Predvidena
je razdelitev na tri gradbene parcele oziroma parcele namenjene gradnji. |
Velikost
parcel: |
– gradbena
parcela št. 1 = 6 560 m2, |
– gradbena
parcela št. 2 = 4 270 m2, |
– gradbena
parcela št. 3 = 2 460 m2, |
Maksimalna
dovoljena pozidanost je 70 %. |
(10) Komunalno opremljanje zemljišča |
1. Promet |
Območje
obrtne cone Smednik se bo napajalo iz regionalne ceste R 3672 Raka –
Smednik. Ob priključku se načrtuje avtobusno postajališče z enosmernim
prometom okoli krožišča, ki bo nadomestilo tri predvidena postajališča.
Priključek in avtobusno postajališče sta v lokacijskem območju Avtoceste
Ljubljana - Zagreb, odsek št. 0627 Dobruška vas - Drnovo. Pri
izdelovanju dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno
upoštevati projektno dokumentacijo izgradnje pločnika JR na R3-672 odsek
1338 Zavratec-Smednik, ki opredeljuje karakteristične elemente ceste,
pločnika in infrastrukturnega napajanja (dokumentacijo izdeluje
Dolenjska projektiva d. o. o., Novo mesto). |
Dovozi so
direktni do prostih manipulativnih površin predvidenih na gradbenih
parcelah. Glede na faznost izvedbe priključka se predvideva začasni
gradbiščni cestni priključek za potrebe izvedbe kompleksa ITEO. |
2. Elektroenergetsko napajanje in javna razsvetljava |
Na območju
predvidene obrtne cone Smednik ni elektroenergetskih vodov in naprav. |
V prvi
fazi je možen začasen priklop na obstoječem kablu PPOO-A 4 x 70 + 2,5 mm2
za potrebe gradbene omarice na NN izvodu Smednik -Ranč v TP Smednik do
moči 1 x 16kW. V II. fazi je potrebno projektno obdelati NN el.
priključni vod od TP Smednik do predvidene Obrtne cone Smednik. |
Električna
energija je na razpolago v obstoječi jamborski TP Smednik (moč obstoječe
TP je 100kV A, možnost povečave moči do 250kV A). V primeru, da
razpoložljiva moč na obstoječi TP ne bo zadostovala potrebam Obrtne cone
Smednik, bo potrebno zgraditi novo TP s pripadajočim SN 20 kV kablovodom
in NN el. vodi (na osnovi PGD; PZI dokumentacije po pogojih Elektro
Celje d. d.). |
3. Vodovodno omrežje |
Za rešitev
vodooskrbe na omenjenem območju je potrebno zgraditi primarno vodovodno
omrežje z navezavo na vodovodni sistem Raka. Izgradnja vodovoda je
predvidena iz zahodne smeri pod naseljem Smednik. |
Na
celotnem območju je treba predvideti hidratno omrežje v skladu z
veljavno zakonodajo (izključno v nadzemni izvedbi). Vsi objekti morajo
imeti izvedene vodomerne jaške izven objektov na vedno dostopnem mestu. |
Za
predmetno območje je treba izdelati ustrezno hidravlično analizo, s
katero se bo ugotovila potreba po pitni in požarni vodi. |
4. Kanalizacijsko omrežje |
Na
predmetnem področju ni urejeno odvodnjavanje komunalnih odpadnih in
padavinskih voda. Za odvod komunalnih odpadnih voda je treba predvideti
dvoprekatne, vodotesne greznice, locirane tako, da so dostopne za
specialna vozila za praznjenje greznic. Dopustna je tudi gradnja malih
komunalnih ČN. Čiste padavinske vode s streh je treba preko peskolovov
in revizijskih jaškov speljati direktno v ponikovalnico, ki mora biti
zgrajena na lastnem zemljišču. Onesnažene padavinske vode s predvidenih
parkirnih površin je treba pred izpustom očistiti v ustrezno
dimenzioniranih lovilcih olj. |
V skladu s
sanitarno tehničnimi normativi, mora biti greznica oddaljena od
vodovodnega omrežja min. 5 m. |
5. Telekomunikacija |
Na
predmetnem območju ni neposredne tangence z obstoječim TK omrežjem. Za
priključitev območja na obstoječe TK omrežje je potrebno izdelati
projekt TK omrežja in telefonske kabelske kanalizacije znotraj novega
kompleksa ter uskladiti navezavo na predvideno telefonsko kabelsko
kanalizacijo v sklopu izgradnje hodnika za pešce ( PGD -252/05,
Dolenjska projektiva). |
6. Ogrevanje |
Ogrevanje
za posamezne porabnike bo možno na UNP (utekočinjen naftni plin), ali na
ELKO (ekstra lahko kurilno olje). |
7. Odpadki |
Predvideti
je potrebno ustrezno mesto kjer se bodo zbirali komunalni odpadki.
Nameščene bodo tipizirane posode za komunalne odpadke, odvoz pa bo
opravljala pooblaščena služba v skladu z odlokom o ravnanju z odpadki v
Občini Krško, kjer se objekt vključi v redno zbiranje in odvoz odpadkov.
Odjemno mesto je lahko oddaljeno največ 5 m od transportne poti vozila
za odvoz odpadkov. |
(11) Merila in pogoji za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo
kulturne dediščine, ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambo in omejitve |
1. Varstveni pasovi vodnih virov |
Območje
urejanja se ne nahaja v območju varovanja podzemen vode oz. drugih
virov, ki bi jih bilo potrebno posebno varovati. |
Parkirišča
in manipulativne površine ter cestne površine, kanalizacija in
priključki, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno, da ni
možen iztok v podtalje. V času gradnje morajo biti dejavnosti omejene na
zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. |
2. Varovanje pred prekomernim hrupom |
Na območju
je v skladu z veljavnim predpisom IV. stopnja varstva pred hrupom, kjer
ni stavb z varovanimi prostori in so dopustni posegi v prostor, ki so
lahko bolj moteči zaradi povzročanja hrupa. |
Na
lokaciji je obremenitev s hrupom predvsem posledica cestnega prometa po
avtocesti in regionalni cesti (povečan promet zaradi izogibanja plačila
cestnine). |
Glede
načrtovanih dejavnosti ni pričakovati preseganja zakonsko dovoljenih
ravni hrupa. |
3. Varovanje pred onesnaženjem zraka |
Na
obravnavanem območju ni večjih onesnaževalcev zraka. Obstoječa
obremenitev zraka ne presega dovoljenih koncentracij po Uredbi o mejnih,
opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zraku. Glede na
dejavnosti ni pričakovati povečanje onesnaženosti zraka. |
4. Varovanje kulturne dediščine |
Na območju
obrtne cone ni evidentiranih kulturnih vrednot. |
5. Ohranjanje narave |
Na območju
ni evidentiranih naravnih vrednot. |
6. Varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami |
Potres |
Objekte je
potrebno projektirati in graditi za potresno območje VIII. stopnje po
MCS lestvici in skladno s projektnim pospeškom tal. |
Požar |
Nevarnost
pred požarom se mora upoštevati pri projektiranju novih objektov,
predvsem pri izbiri gradbenega materiala. Pri načrtovanju in graditvi
objektov ter grajene strukture se upošteva prostorske, gradbene in
tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za zagotavljanje
požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike od meje parcel, odmike med
objekti in požarne ločitve med objekti, prometne in manipulacijske poti,
površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za
gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi. |
7. Varovalni pasovi |
Varovalni
pas magistralnega plinovoda |
Objekti se
bodo gradili v varovalnem pasu plinovoda M4:MRP Krško-MRP Novo mesto;
premer 400 mm; tlak 50 bar. Trasa plinovoda poteka na južni strani
avtoceste. Pri projektiranju in gradnji je potrebno upoštevati projektne
pogoje upravljavca plinovoda. |
Varovalni
pas avtoceste in regionalne ceste |
Pri
projektiranju in gradnji je potrebno upoštevati pogoje upravljavca cest. |
Nadzorovana raba letališča |
Gradnja
objektov je predvidena na območju nadzorovane rabe letališča Cerklje.
Pri projektiranju in gradnji je potrebno upoštevati pogoje pristojnega
nosilca urejanja prostora. |
(12) Etapnost in tolerance |
Stavbe in
gradbeno inženirske objekte je možno graditi fazno, vendar kot
zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto. |
Tolerance
za določene horizontalne gabarite so možne do gradbene meje, določene v
grafičnem delu. Gradbena meja je linija, ki jo novozgrajeni objekti ne
smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v
notranjost. |
Pri
projektiranju komunalne, energetske in ostale infrastrukture so dopustna
odstopanja, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi v zvezi z
lastništvom zemljišč ali ustreznejše in racionalnejše tehnične rešitve s
katerimi se ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere. |
|
3.1.6 Poslovna cona Drnovo-zahod |
|
162. člen
|
(VEV 091,
VEV 092) |
(1) Na
območju EUP VEV 091 so podrobni PIP prikazani v grafični prilogi št.
2.2.5 »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji« Poslovna cona Drnovo-zahod,
grafične priloge od E1 do E3 in na območju EUP VEV 092, grafične priloge
od H1 do H2, ki so sestavni deli izvedbenega dela OPN. |
(2) Razdelitev celotnega kompleksa je razdeljena v cone, ki so: |
– cona 1 -
jugovzhodni vogal (objekt Transport in Kerin v gramozni jami); |
– cona 2 -
skrajni jugovzhodni del območja (objekt Grieshaber logistika d. o. o ); |
– cona 3 -
vzhodni del območja (višji nivo) ob glavni cesti G1-5, z upoštevanjem
obstoječega objekta bencinskega servisa AGIP, |
– cona 4 -
skladiščni objekt IGM Save, ki je umeščen na severni strani v
nadaljevanju obstoječih proizvodnih objektov IGM Sava v obstoječi
gramoznici; |
– komunalno opremljanje območja Poslovne cone Drnovo zahod. |
Z novo
predvideno ureditvijo se območje oblikuje tako, da je možno oblikovati
tako gradbene parcele kot tudi objekte z urejenimi površinami
fleksibilno glede na posamezne različne poslovne, podjetniške dejavnosti
(industrija, obrtna dejavnost, transport, skladiščenje ...). Opomba:
gradbena parcela je parcela namenjena gradnji. |
Ti objekti
so praviloma lahko večjih tlorisnih gabaritov, samostojni objekti z
večjo manipulativno površino za morebitna skladišča in urejenimi
parkirnimi površinami. |
(3) Funkcionalne enote |
Območje
gramoznice Drnovo je po namenski rabi prostora območje za opravljanje
proizvodnih, proizvodno-obrtnih dejavnosti in centralnih dejavnosti.
Poleg navedenega je predvidena ureditev prometnih in glavnih
infrastrukturnih koridorjev v katerih se uredi in zgradi potrebna
prometna in komunalna infrastruktura za delovanje območja. |
Z novo
zasnovo prometnih in komunalnih koridorjev se območje oblikuje tako, da
je možno zgraditi objekte ter urediti površine za namen različnih
poslovnih oz. podjetniških dejavnosti, s potrebnimi manipulativnimi in
parkirnimi površinami. |
Zaradi
ugodne lege, obstoječega stanja zgrajenih objektov in delno že zgrajene
dostopne prometne infrastrukture je možna izgradnja novih objektov. |
Del
območja ob glavni cesti G-l in ob lokalni cesti LC 1913190 (cona 1, 2 in
3) je predvidena gradnja na višjem platoju, ostala gradnja pa je
predvidena v obstoječi gramozni jami, v obeh primerih pa je možno
prepletanje dejavnosti glede na namenske rabe prostora in namena
gradnje, ki pa ne sme porušiti osnovnega koncepta predvidene zasnove
glavnih infrastrukturnih (prometnih) koridorjev v območju, ki je
prikazan v kartografski dokumentaciji (list 8). |
V območju
okrog obstoječega krožnega križišča (cona 1;3) ob glavni cesti G1-5 se
del zemljišča pušča kot zeleni pas zaradi poteka magistralnega
plinovoda, ki v pasu 15 m od osi ne dopušča gradnje objektov, prav tako
je zeleni pas zasnovan ob LC 191310 (cona l, 2,) in ob pasu glavne ceste
G1-5 na skrajnem južnem delu območja (cona 2). |
Sama
zasnova razdelitve območja je predvsem pogojena z izvedbo osnovnega
prometno komunalnega koridorja. Le ta se navezuje na novi rekonstruirani
oziroma prestavljeni priključek na lokalni cesti Velika vas – Drnovo,
delno pa na že obstoječe prometne povezave v IGM Savi in ob njenem robu
proti severu območja, ter po novi cestni povezavi na skrajnem severnem
robu območja. |
Stopnja
izkoriščenosti posamezne parcele je do 70 %. |
(4) Namen
objektov |
V coni 1
in 4, kateri se nahajata v proizvodnem območju gramoznice Velika vas je
predlagano oblikovanje proizvodnih, centralnih dejavnosti in prometne
ter komunalne infrastrukture, v coni 2 in 3 kateri pa se nahajata ob
glavni cesti G1- 5 pa razmestitev poslovno oskrbnih in centralnih
dejavnosti. Z novimi ureditvami se območja oblikujejo tako, da je možno
zgraditi objekte ter urediti površine za namen različnih poslovnih oz.
podjetniških dejavnosti. Te potrebujejo dober dostop in zahtevajo
samostojen objekt, eventualna skladišča ter razmeroma veliko površino z
urejenimi manipulativnimi in parkirnimi površinami. Tipične tovrstne
dejavnosti so gostišča, moteli, bencinske črpalke, avto saloni, razne
obrti in proizvodnja, servisi, transportne dejavnosti in trgovine z
večjimi artikli (pohištvo, bela tehnika, gradbeni material) oziroma
upoštevajoč klasifikacijo dejavnosti. |
(5) Tipologija zazidave, velikost in oblikovanje objektov ter lega
objektov na zemljišču: |
1. Cona 1
(Transport, Kerin): |
Cona 1, ki
se nahaja na južnem delu območja ob LC Velika vas-Drnovo 191310 in meji
na interno cesto in objekte Willy Stadler v proizvodnem območju
gramoznice Velika vas. |
V območju
gramoznice je predvidena gradnja objektov za namen proizvodnih ali
oskrbnih dejavnosti ter gradnja prometne, komunalne infrastrukture in
druge infrastrukture. |
Del cone
1, ki se nahaja ob lokalni cesti na južni strani zemljišč se del
zemljišča pušča kot zeleni pas in predstavlja varovani pas zaradi poteka
magistralnega plinovoda, ki v pasu 15 m od osi ne dopušča gradnje
objektov. V skladu s pogoji upravljavca se dopušča ureditev parkirišč za
vozila. |
Zasnova
objektov za poslovne – proizvodne dejavnosti: |
Konstrukcija: predvideni so klasično zidani ali montažni objekti |
Orientacija objektov: objekti v coni 1 - vzporedno z LC 191310 |
Horizontalni gabariti: pravokotne oblike, možnost razgibanih tlorisov |
Vertikalni
gabariti: P+1 oz. max. 15 m (le za lokacije ob glavni cesti). Možna je
tudi gradnja kleti pod pogojem, da je klet v celoti vkopana v zemljo. |
Streha:
ravna oz. z naklonom do max. 15° za objekte ob glavni cesti. Za
proizvodne objekte ob lokalni cesti je možna tudi dvokapna, naklona do
25° |
Kritina:
temnejši toni (rdeča, rjava) |
Fasada:
predvidena je uporaba svetlih pastelnih tonov, ki morajo biti med seboj
barvno usklajeni, poudarek na reprezentančnem oblikovanju objektov v
obcestnem pasu, kjer je na fasadi možna kombinacija z večjimi steklenimi
površinami |
Oblikovanje odprtin: svobodno |
Gradbena
linija: vzporedno z lokalno cesto |
Orientacija objektov, vertikalni gabariti in gradbene linije objektov v
gramoznici lahko odstopajo od pogojev, ki se nanašajo na zasnovo
objektov za poslovne dejavnosti ob glavni cesti. |
2. Cona 2
(objekt Grieshaber logistika d. o. o.): |
Cona 2, ki
se nahaja nasproti proizvodnega območja Asfaltne baze na skrajnem južnem
delu območja, pa se uredi za trgovsko poslovne centralne dejavnosti.
Predvidena je gradnja poslovnih objektov po načelih sodobnega
oblikovanja. V območju cone 2 se že nahaja obstoječi objekt Grieshaber
logistika d. o. o. |
Na območju
poslovne cone je načrtovana gradnja prometne, komunalne, energetske in
druge infrastrukture. |
Na
severnem in vzhodnem delu zemljišč se del zemljišča pušča kot zeleni
oziroma varovalni pas zaradi poteka magistralnega plinovoda, ki v pasu
15 m od osi ne dopušča gradnje objektov. |
Zasnova
objektov za poslovne dejavnosti: |
Konstrukcija: predvideni so klasično zidani ali montažni objekti |
Orientacija objektov: objekti v coni 2 - vzporedno z glavno cesto G 1-5 |
Horizontalni gabariti: pravokotne oblike, možnost razgibanih tlorisov |
Vertikalni
gabariti: P+1 oz. max. 15 m (le za lokacije ob glavni cesti). Možna je
tudi gradnja kleti, pod pogojem, da je klet v celoti vkopana v zemljo. |
Streha:
ravna oz. z naklonom do max. 15° za objekte ob glavni cesti. |
Kritina:
temnejši toni (rdeča, rjava) |
Fasada:
predvidena je uporaba svetlih pastelnih tonov, ki morajo biti med seboj
barvno usklajeni, poudarek na reprezentančnem oblikovanju objektov v
obcestnem pasu, kjer je na fasadi možna kombinacija z večjimi steklenimi
površinami |
Oblikovanje odprtin: svobodno |
Gradbena
linija: vzporedno z glavno cesto. |
3. Cona 3
(območje BS Agip Slovenija): |
Cona 3, ki
se nahaja na vzhodnem delu območja med glavno cesto G1-5 in proizvodnim
območjem gramoznice Velika vas na zahodu je predvidena za gradnjo
objektov za ureditev poslovnih, oskrbnih in centralnih dejavnosti. V
območju cone se že nahaja obstoječi objekt Bencinskega servisa Agip
Slovenija. |
Na območju
poslovne cone je načrtovana gradnja prometne, komunalne, energetske in
druge infrastrukture. |
V območju
na južnem delu zemljišč okrog obstoječega krožnega križišča se pušča kot
zeleni pas zaradi poteka magistralnega plinovoda, ki v pasu 15 m od osi
ne dopušča gradnje objektov, prav tako se pušča zeleni pas na zemljiščih
ob glavni cesti G1-5 kot varovani pas. |
Zasnova
objektov za poslovne dejavnosti: |
Konstrukcija: predvideni so klasično zidani ali montažni objekti |
Orientacija objektov: objekti v coni 3 - vzporedno z glavno cesto G 1-5 |
Horizontalni gabariti: pravokotne oblike, možnost razgibanih tlorisov |
Vertikalni
gabariti: max. 15 m. Možna je tudi gradnja kleti, pod pogojem, da je
klet v celoti vkopana v zemljo |
Streha:
ravna oz. z naklonom do max. 15° |
Kritina:
prilagojena fasadi in celostni podobi objekta |
Fasada:
umirjenih tonov. Dovoljeni so barvni poudarki, ki poudarjajo celostno
podobo podjetja. Poudarek na reprezentančnem oblikovanju fasade ob
cesti, kjer je možna kombinacija z večjimi steklenimi površinami |
Oblikovanje odprtin: svobodno |
Gradbena
linija: vzporedno z glavno cesto. |
Zasnova
objekta za Agip: |
Lokacija
objekta je zasnovana ob glavni cesti G 1 – 5 Krško – Drnovo. Obravnavani
kompleks obsega funkcionalno območje bencinskega servisa Drnovo z
umeščenim objektom. |
Tipologija
zazidave: objekt bencinskega servisa z nadstrešnico nad urejenim
betonskimi platojem. V sklopu objekta bi bila prodajalna in
okrepčevalnica z zunanjo teraso. Podzemni rezervoarji se namestijo
vzdolž glavne ceste. Ob objektu servisa je rezerviran prostor za
izgradnjo avtopralnice v kasnejši fazi oz. ob ureditvi kanalizacije na
obravnavanem območju. |
Velikost
in zmogljivost objekta: horizontalni gabarit 12,5 x 15,0 m; nadstrešnica
cca 25,20 x 12,00 m; avtopralnica: cca 6,20 x 11,60 m. Vertikalni
gabarit obsega pritličje, višina objekta servisa in avtopralnice je
predvidena največ 4,5 m, nadstrešnica pa največ 6,00 m. |
Oblikovanje zunanje podobe objekta: streha ravna skrita v vencu fasade,
fasada – poudarjena celostna podoba objekta, |
Kritina –
prilagojena fasadi objekta. |
Lega
objekta na zemljišču: vzporedno z glavno cesto |
Ureditev
okolice objekta: uredi se betonski plato na območju pretakanja goriva z
odtoki na prodajne avtomate, Ekološko točko, zelenice se zasadijo z
okrasnim grmičevjem in zasejano s travo. |
Gradbena
parcela: velikosti cca 0,36 ha. Oblika gradbene parcele je prilagojena
bencinskemu servisu. |
4. Cona 4
(skladiščni objekt IGM Save): |
Cona 4, ki
se nahaja v obstoječem območju gramozne jame Velika vas je zasnovana kot
samostojno območje, in sicer v nadaljevanju obstoječih objektov IGM
Sava. Predvidena je izgradnja skladiščnega objekta s pripadajočo zunanjo
ureditvijo, izvedbo dostopov in dovozov ter vso potrebno infrastrukturo
za funkcioniranje objekta. |
Na območju
poslovne cone je načrtovana gradnja prometne, komunalne, energetske in
druge infrastrukture. |
Zasnova
objektov za proizvodne in proizvodno – obrtne dejavnosti: |
Osnovni
namen objekta je pokrito regalno skladišče. Objekt je zasnovan kot
pravokotnik orientiran v smeri sever-jug, z daljšima stranicama. |
Konstrukcija: mešan sistem klasične in montažne gradnje. |
Velikost
gradbene parcele: Sama parcela je velikosti cca 1,38 ha. |
Oblika
gradbene parcele: teren je raven, v naravi gramozna jama, na vzhodni
strani meji na parc. št. 2069/21, na jugu na parc. št. 2069/76, 2069/75,
2069/74, 2069/75, 2069/72, na zahodni strani parc. 2069/1,
2069/71,2069/12 vse k. o. Senuše, sam poseg pa je predviden na parc.
2069/13, 2069/14, 2069/1, 2069/16, 2069/17 vse k. o. Senuše. |
Oddaljenost od sosednjega objekta: v bližini ni sosednjih objektov. |
Horizontalni gabariti: pravokotne oblike, možnost razgibanih tlorisov –
max. dimenzij 110.0m x 75.0 m, |
Vertikalni
gabariti: delno enoetažen objekt višina prostor ob kapu 7.5 m, delno
objekt dvoetažen z vmesno ploščo, za potrebe pisarn in pomožnih
prostorov cca 300 m2 v vsaki etaži, svetla višina objekta do
slemen cca 12.0 m. |
Streha:
simetrična dvokapnica z naklonom strešin 15–25 stopinj. |
Kritina:
Kritina je betonski strešnik Bramac ter osvetlitvene kupole, temnejši
toni (rdeča, rjava). |
Fasada:
fasadni sendvič elementi, z odprtinami za vrata in okna, zaključni sloj
v barvnih odtenkih svetlejše barve. |
Oblikovanje odprtin: poljubno, v delu regalnega skladišča ni predvidenih
odprtin za okna. |
Stopnja
izkoriščenosti parcele max. 70 %, glede na upoštevano dejstvo, da se na
parceli predvideva gradnja skladiščnega objekta z večjimi
manipulativnimi in parkirnimi površinami. |
Zunanja
ureditev: vse manipulativne in prekladalne ter parkirne površine so
predvidene v asfaltni izvedbi, kakor tudi uvoz in izvoz na parcelo, in
so omejene z betonskimi robniki. |
Okoli
parcele je predvidena postavitev žičnate mrežne ograje v višini 2.0 m. |
Glavni
dovozi in dostopi: glavni dovoz v območje gramoznice Drnovo bo urejen iz
glavne ceste |
G1-5 na
severni strani in lokalne ceste LC 191310 Drnovo - Velika vas na južni
strani, preko obstoječega priključka, ki ga je potrebno rekonstruirati.
Dostop do posameznih parcel se vrši z novih dostopnih cest (glavni
prometni koridor). |
(6) Obveznost investitorja |
Investitor
mora v okviru načrtovane investicije izvesti oziroma sofinancirati
cestno komunalno in energetsko infrastrukturo, ki je opredeljena kot
javna infrastruktura. |
(7) Komunalno opremljanje območja Poslovne cone Drnovo - zahod |
1. Promet |
Za
normalno funkcioniranje celotnega kompleksa PC Drnovo – zahod je
predvidena nova prometna ureditev. Novo prometno ureditev narekuje
obstoječe stanje prometnih povezav, ki je neustrezno ter nova
razporeditev gradbenih parcel na območju PC Drnovo – Zahod. |
Glavni
dovoz v gramoznico Drnovo je urejen iz lokalne ceste LC 191310 Drnovo –
Velika vas preko obstoječega priključka, in sicer z odcepom do IGM-a
Sava in odcep do poslovnega območja Pionir. V notranjosti gramoznice so
izvedene notranje cestne povezave do proizvodnih in manipulativnih
površin. |
Predvidena
je opustitev obstoječega priključka iz lokalne ceste Drnovo – Velika vas
zaradi neustreznih tehničnih elementov, ter ureditev novega cestnega
priključka za območje gramoznice Drnovo. |
V
notranjosti gramoznice so predvidene nove dostopne ceste do posameznih
parcel, vse cestne povezave pa so smiselno vodene da obkrožijo posamezne
parcele z navezavo na cesto na skrajnem severnem robu, tako da je možen
uvoz in izvoz iz območja na različne smeri. Predvidena širina cest je
6,50 m (glavni cestni koridorji) in 6, 0 m (interne cestne povezave
katere se priključujejo na glavne prometne koridorje). V obcestnem pasu
in v cesti so rezervirani koridorji za posamezne infrastrukturne in
komunalne vode (elektrika, telefon, plinovod, kanalizacija, vodovod).
Širina le teh je obojestransko ob cesti 3,0 m. |
Nova
zasnova prometne ureditve |
Poslovna
cona Drnovo – zahod bo imela dva dovoza. |
Na južnem
delu kompleksa (cona 1 in 4) je zaradi neustreznih elementov predvidena
rekonstrukcija oziroma prestavitev obstoječega priključka iz lokalne
ceste 191310 Velika vas – Drnovo. Nov priključek bo izveden pravokotno
na lokalno cesto in bo lociran cca 300 m od obstoječega krožišča na
Drnovem. Priključek bo izveden tako da se razširi še za dodatni
razvrstilni pas za desne zavijalce v vhodu v PC. |
Drugi
dovoz je načrtovan na skrajnem severnem delu območja – vhod v cono 3 in
4. Zasnovan je kot rondo – krožišče (trikraki) na glavni cesti G1-5, v
km 4+190 na odseku 0336 Krško – Drnovo. S tem dostopom bo omogočen
dostop za objekte ob glavni cesti in objekte v gramozni jami. Prav tako
je predvideno, da se iz novega krožišča na severni strani gramozne jame
zgradi nova povezovalna cesta s katero je omogočeno krožno urejanje
prostora. |
Prav tako
je za rekonstrukcijo predvidena lokalna cesta LC Velika vas - Drnovo 191
310, v dolžini cca 600 m od obstoječega krožišča do meje zaključka
območja PC Drnovo – zahod. |
Priključek
v cono 2, kjer se že nahaja obstoječe zgrajeno območje Grieshaber
logistika d. o. o. je obstoječ in tehnično ustrezen. |
Glede na
predvideno gradnjo in samo umestitev objektov je potrebno upoštevati
Zakon o javnih cestah (Ur.l.RS, št. 29/97), saj spadajo predvideni
objekti v varovani pas glavne ceste, ki se meri od zunanjega roba
cestnega pasu in je raba prostora v njem omejena, široka 25 m na vsako
stran ceste. Gradnja gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli
drugih objektov in naprav v varovalnem pasu državne ceste je dovoljena s
soglasjem Direkcije za ceste. |
Glavna
prometna povezava v poslovni coni Drnovo bosta tvorili dve osnovni
prometnici z navezavo na LC Velika vas - Drnovo in novo predvideni rondo
na glavni cesti G1-5. Na obe glavni prometni povezavi so nato
priključene vse ostale ceste, ki bodo omogočale dostop do vseh
obstoječih in novo predvidenih parcel in kompleksov v bodoči poslovni
coni. |
Širina
vozišč osnovnih prometnih povezav znaša 2 x 3,25 m. Širina vozišč
ostalih povezovalnih cest pa znaša 2 x 3,0 m. Vse nove cestne povezavo
morajo biti ustrezno dimenzionirane za varno vožnjo in srečevanje vozil.
Upoštevati je potrebno obstoječe uporabnike prostora (specialni
prevozi). |
Dostopi do
črpališč – predvidijo se kot transportni dostopi, namenjeni vzdrževanju
črpališč in zadrževalnega bazena. |
Pločniki
in kolesarska steza. |
Ob LC
Velika vas - Drnovo 191310 sta ob desni strani predvidena izvedba
pločnika in kolesarske steze, ter ob glavnih prometnicah v območju same
PC v skupni širini 3,0 m, ob ostalih cestah je predviden (rezerviran) le
3 m koridor. |
Mirujoči
promet, oziroma parkirne površine |
Parkirne
površine niso predvidene neposredno ob prometnicah. Parkirna mesta se
rešujejo v sklopu posameznega območja dejavnosti. |
2. Oglaševalni panoji |
Eventualna
postavitev oglaševalnih in reklamnih panojev mora biti izven
preglednostnega trikotnika, kot tudi izven cone rezervirane za prometno
signalizacijo. |
3. Ograje |
Če je
posamezna parcela ograjena (fizična ograja) potem je ograjo potrebno
izvesti 0.75 m od zunanjega roba pločnika. Koridor od 0.75 cm je
potreben zaradi umestitve vodovoda ali plinovoda ob ograji. V primeru da
je koridor sestavni del parcele je potrebno za njega zagotoviti dostop. |
Ureditev
in zaščita brežin |
Vse proste
površine ter brežine prometnic se po končani izgradnji uredijo –
humuziranje in zatravitev. V coni komunalnih in energetskih koridorjev
saditev večjih dreves ni dovoljena. Minimalni nagib brežine je 1:1.5. |
4. Podporni zidovi |
Zaradi
narave urejanja območja PC Drnovo – zahod, kakor tudi že izvedenega
stanja terena in objektov na območju obstoječe gramoznice Velika vas ter
določanja nove višinske nivelete predvidenih cestnih povezav se pri
prehajanju višinskih razlik terena predvidi izvedba podpornih zidov. |
Višinska
ureditev terena spodnjega platoja |
Nadvišanje
terena posamezne parcele se izvede tako, da je novi nivo terena
minimalno dva metra od kote podzemne vode. Niveleta posamezne parcele
naj bo višja od nivelete ceste. |
Kote
terena spodnjega platoja so med 150.00 in 153.00 absolutno, ureditvene
kote obstoječih objektov so med 151.00 in 152.00 absolutno. Prevzete
kote podzemne vode iz študije varovanja podzemne vode so od 150.30 do
151.20. Zaradi varovanja podzemne vode je po študiji predviden dvig oz.
nadvišanje terena. Nadvišanje terena posamezne parcele se izvede tako da
je novi nivo terena minimalno dva metra od kote podzemne vode. Niveleta
posamezne parcele naj bo višja od nivelete ceste. |
Povsod tam
kjer je to možno, je predviden dvig nivelete vozišča. Predviden je dvig
nivelete ceste na koto cca +2.0 m od kote visoke vode podtalnice.
Ureditvene kote so med 152.50 in 153.50. Na že zazidanem delu to ni
možno, zato je niveleta cest pogojena z obstoječo zazidavo. Dvig
nivelete je predviden po odsekih, in sicer delno po glavni cestni
povezavi in delno po povezovalnih cestah v gramoznici, do višine nasipa
cca 2.8 m. |
5. Vodovod |
Območje PC
Drnovo – Zahod je v neposredni bližini črpališča Drnovo. Od črpališča
Drnovo poteka ob glavni cesti G1-5 Drnovo - Krško vodovodni razvod DN
150 sicer v obstoječem jašku, lociranem z zahodne strani Glavne ceste
G1-5 (na severovzhodu obravnavanega območja). Jašek je bil v ta namen
izveden pri izgradnji priključnega cevovoda za BS AGIP Drnovo. Prav tako
se iz obstoječe veje, katera napaja cestninsko postajo Dars, priključuje
obstoječi objekt Greishaber logistik d. o. o. na skrajnem južnem robu
območja. |
Obstoječi
objekti v gramozni jami Begrad (Togrel), IGM Sava in Willy Stadler pa se
z obstoječim odcepom, ki se delno spusti v gramozno jamo, delno pa
poteka ob obstoječi LC 191310 Drnovo - Velika vas, se napajajo preko
obstoječe cevi DN125 |
Vsi novo
predvideni objekti se priklopijo na obstoječo povezavo obstoječega kraka
v gramoznici. (objekt Willy Stadler) v komunalnih koridorjih ob
povezovalnih cestah |
Za novo
predvideno poslovno cono je predvidena oskrba s sanitarno in požarno
vodo s priključitvijo na obstoječe javno vodovodno omrežje. Pogoj za
možnost zadostne oskrbe predmetnega območja z vodo je izgradnja
vzporednega cevovoda ob obstoječem cevovodu. |
Predvidena
je postavitev nadzemnih hidrantov z možnostjo puščanja naknadnih
priključkov za posamezne parcele oz. objekte, skladno s potrebami in
dinamiko izgradnje le-teh. |
S
predvideno kapaciteto omrežja, številom in razporedom hidrantov bo
omogočena požarna zaščita objektov normalne velikosti in namembnosti.
Požarna zaščita se bo obravnavala ločeno za vsak objekt, skladno s
posameznimi elaborati o požarnem varovanju oz. predpisi. Po potrebi se
za posamezen objekt izvede dodatno interno hidrantno omrežje (npr. na
parcelah znotraj ograj), ki se mora na javni vodovod obvezno priključiti
preko meritev oz. vodomera. |
V primeru,
da se v poslovnem območju pojavi specifični tehnološki porabnik, je le
tega treba obravnavati posebej. |
Za
priključitev na vodovodno omrežje, je potrebno upoštevate pogoje, ki jih
bo podal upravljavec vodovodnega sistema v primeru gradnje objekta na
zahtevo investitorja. |
6. Kanalizacija |
Na območju
PC Drnovo - zahod je predviden ločen sistem kanalizacije, in sicer: |
– onesnažene meteorne vode se po čiščenju, skupaj s strešnimi meteornimi
vodami, peljejo preko zadrževalnega bazena na ponikovalna polja PP. |
– fekalna
kanalizacija se preko črpališča s tlačnim vodom naveže na centralno
čistilno napravo - kolektor Velika vas – Krško. |
V začetni
fazi izgradnje novih objektov bo vsa nova kanalizacija objektov speljana
v nepretočne vodotesne greznice. Po izgradnji celotnega kanalizacijskega
kompleksa pa je treba predvideti, da se vsi objekti (obstoječi in novi)
preklopijo na predviden kanalizacijski kolektor s tem pa na čistilno
napravo. |
V
severozahodnem delu območja ureditve je rezerviran prostor za zbiralnik
fekalne kanalizacije (črpališče-Č), kamor se zbira fekalna kanalizacija,
od tam pa se navezuje na centralno čistilno napravo - kolektor Velika
vas – Krško. |
Na
kanalizacijsko omrežje se priključujejo objekti, ki se bodo zgradili na
južnem delu območja ob lokalni cesti LC – 191310 Drnovo – Velika vas, od
krožišča priključka na avtocesto Ljubljana – Zagreb do krožišča na
jugovzhodnem delu območja Drnovo – Velika vas – Krško, cona 1, 2 in 3. |
V začetni
fazi izgradnje novih objektov bo vsa nova kanalizacija objektov speljana
v nepretočne vodotesne greznice. Po izgradnji celotnega kanalizacijskega
kompleksa pa je treba predvideti, da se vsi objekti (obstoječi in novi)
preklopijo na predviden sistem ločene kanalizacije, in sicer: |
– onesnažene meteorne vode se po čiščenju skupaj s strešnimi meteornimi
vodami peljejo na zadrževalni bazen. Zadrževalni bazen je istočasno
usedalnik lebdečih snovi in zadrževalnik naftnih derivatov. Iz
zadrževalnega bazena se voda črpa in prečisti v lovilcu olj od tam pa se
prečiščena vodi na ponikovalno polje (PP). |
– fekalna
kanalizacija se preko črpališča s tlačnim vodom naveže na kanalizacijski
kolektor Velika vas – Krško s tem pa na čistilno napravo. V
severozahodnem delu območja ureditve je rezerviran prostor za zbiralnik
fekalnih voda (črpališče - Č), kamor se zbira fekalna kanalizacija, od
tam pa se navezuje na kolektor Velika vas – Krško. |
Meteorna
kanalizacija iz utrjenih manipulativnih in parkirnih površin se preko
vtočnih jaškov prav tako vodijo v zadrževalni bazen, ter se preko
lovilcev olj očiščena vodi v ponikovalno polje. |
Tehnološka
kanalizacija |
Tehnološke
odpadne vode je treba prečistiti skladno s predpisi, ki urejajo emisije
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. Očiščene tehnološke vode je treba speljati zunaj meja
vodovarstvenega območja. |
Izvedba
vseh ukrepov v zvezi z varovanjem onesnaževanjem voda je obveznost
prihodnjih investitorjev kakor tudi kasnejša izvedba priključevanja na
javni kanalizacijski sistem, saj so predvidene greznice začasnega
značaja. |
Trasa
fekalne in meteorne kanalizacije poteka ob glavnem infrastrukturnem
koridorju. |
Fekalna
kanalizacija |
Za
ureditev fekalne kanalizacije je izdelan projekt fekalne kanalizacije PC
Drnovo - zahod, faza PGD, izdelal GPI d. o. o. Novo mesto, št. proj.
K-14/2005. |
S tem
projektom je predvideno vodenje vse onesnažene komunalne odpadne vode iz
obravnavanega območja preko novega kanalizacijskega omrežja do obstoječe
kanalizacije pri naselju Veniše. V predviden kanalizacijski sistem preko
tlačnega voda priteče tudi komunalna odpadna voda od naselij Velika vas
in Gorenja vas. |
Trase za
odvod komunalnih odpadnih voda so določene glede na glavni prometno
komunalni koridor. |
Sistem je
zasnovan tako, da je predvideno interno oz. sekundarno kanalizacijsko
omrežje znotraj posameznih parcel obstoječih programov, kakor tudi novo
predvidenih parcel po strokovnih podlagah. Trase sekundarne kanalizacije
so predvidene 1 m od roba vozišča - v pločniku. Predvidene so tri
kanalizacijske veje, ki se priključujejo preko prečrpališč na glavni
kolektor, ter samostojna veja, katera odvodnjava območje nad gramoznico
(ob glavni cesti G1-5 Drnovo - Krško) in se prav tako priključuje na
glavni kolektor. |
Predvidena
funkcionalna območja, ki ležijo neposredno ob trasi kanalizacijskih vej
se priključujejo direktno, na le-te v revizijskih jaških. |
Podzemna
voda in drenažna kanalizacija |
Študija
podtalnice je pokazala, da je maksimalni nivo podzemne vode visok,
predvsem tam, kjer so že zgrajeni objekti. Zniževanje kote podzemne vode
ni predvideno. Predvidena je evakuacija očiščenih meteornih voda izven
meja PC Drnovo na lokacijo ponikovalnega polja PP. |
Meteorne
vode s streh in nadstreškov se lahko ponikujejo le v skrajnjem
jugovzhodnem robu predvidene poslovne cone. Meteorne vode iz cestišč,
parkirnih prostorov in manevrirnih površin se lahko očiščene ponikujejo
v podtalje le v skrajnjem jugovzhodnem robu predvidene poslovne cone. |
Pripraviti
bo potrebno program monitoringa podzemne vode in izvrtati mrežo
opazovalnih vrtin. |
Meteorna
kanalizacija – interna, javna, zadrževalni bazen, ponikovalnice,
črpališča in ponikovalno polje |
Interno
meteorno kanalizacijo posameznih uporabnikov je potrebno očistiti na
parceli sami. Vse meteorne vode iz utrjenih tlakovanih ali asfaltnih
površin razen strešnih je potrebno prečistiti na lovilcu olj. Samo
očiščene meteorne vode in strešne meteorne vode se priključijo na javno
meteorno kanalizacijo. |
Javna
meteorna kanalizacija poteka ob robu prometnic cone. Na njo so navezane
onesnažene meteorne vode s cest, utrjenih tlakovanih in asfaltnih
površin ter očiščena meteorna voda iz posameznih uporabnikov. |
Vsa
meteorna kanalizacija priteka v zadrževalni bazen. Na zadrževalni bazen
se priključujejo tudi meteorne vode krožišča (cestni priključek PC
Drnovo). Bazen je istočasno usedalnik lebdečih snovi in zadrževalnik
naftnih derivatov. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran za celotno
območje PC Drnovo – zahod z upoštevanjem pristojnega naliva. Iz
zadrževalnega bazena se delno očiščena voda s pomočjo črpalk prečrpa v
lovilec olj, kjer se očisti in se nato vodi v ponikovalno polje izven
območja urejanja. |
Črpališča. |
Za
čiščenje odpadnih vod iz zadrževalnega bazena je predvidena izvedba
črpališč. Črpališča so predvidoma armiranobetonski objekti z vgrajenimi
črpalkami, in sicer: |
– črpališče 1 in 2 – na jugovzhodnem delu območja – interna cestna
povezava v območju PC Drnovo –zahod in novi cestni priključek na severu
(krožišče – PC Drnovo), ter obstoječi objekt Willy Stadler, Transport,
Kerin, in Greishaber logistik d. o. o), |
– črpališče 3 - na zahodnem delu cone ob dostopu cesti (Begrad, IGM
Sava). |
Ponikovalno polje - PP |
Del
meteornih voda iz poslovne cone Drnovo – zahod bo potrebno voditi v
ponikovalna polja, ki so načrtovana tudi izven območja poslovne
cone.PP9. |
Ponikovalno polje je načrtovano na zemljišču parcele št. 199/11- k. o.
Drnovo, ter cevovod po parcelnih številkah 199/2, 199/11- k. o. Drnovo
in 2040/12,2204/5,2040/10 in 2204/6 - k. o. Senuše. Ponikovalno polje
mora biti ustrezno dimenzionirano za celotno površino PC Drnovo. |
Ponikovalnice |
Meteorne
onesnažene vode iz lokalne ceste LC 191 310 Drnovo – Velika vas v
celotni dolžini PC Drnovo- zahod se obravnavajo kot samostojni sistem.
Predvidi se očiščenje v lovilcu olja, od tam pa ponikanje v
ponikovalnico. |
7. Elektrika |
Za celotno
območje PC Drnovo – zahod je predvideno električno napajanje iz večih
transformatorskih postaj. V območju gramoznice Drnovo se nahaja
obstoječa transformatorska postaja TP IGM Sava, transformatorska postaja
TP Togrel in TP PCD 1000 kVA ob lokalni cesti LC 191310 Velika vas –
Drnovo, na skrajnem južnem delu območja (cona 2 - že zgrajeno območje
Grieshaber logistika d. o. o.). |
Obstoječa
TP IGM Sava ima na razpolago minimalne kapacitete, tako da so možnosti
za odjem minimalne, zadoščajo za oskrbo največ enega do dveh uporabnikov
in se do izvedbe nove TP koristi odjem iz IGM. |
Za novo
predvidene objekte v PC Drnovo – zahod je na severnem delu na zemljišču
znotraj območja predvidena umestitev nove TP – Drnovo – zahod, katera bo
napajala novo predvidene zgrajene objekte. |
Ob lokalni
cesti Drnovo – Velika vas na južni strani gramoznice Drnovo poteka
obstoječi SN zračni vod, ki pa je delno že prestavljen (po pogojih
upravljavca), SN kablovod se priklopi nanj. Vse nove prestavitve
kablovoda je treba uskladiti s pogoji upravljavca le tega. |
Do vsake
gradbene parcele je predvidena izgradnja nove NN kabelska kanalizacija z
ustreznim kablovodom oz. zaščita ali prestavitev obstoječih NN kablov v
okolici obstoječih kompleksov, ki so tangirani z izgradnjo novih cestnih
povezav v PC Drnovo – zahod. Trasa kablovoda je predvidena v
instalacijskem obcestnem koridorju. |
V primeru,
da se pojavi odjemnik moči več kot 600 kV je smiselno, da se izvede nova
TP ustrezne moči na njegovem področju. Skladno s pogoji upravljavca se
dopušča gradnja lastne transformatorske postaje. |
Končni
podatki o odjemni moči bodo točno definirani glede na prihodnjega
uporabnika – investitorja parcele, samo priključevanje objektov in novih
tras NN omrežja pa se v celoti definirajo pod pogoji, ki so definirani s
strani upravljavca sistema. |
Javna
razsvetljava |
V območju
PC Drnovo – zahod je predvidena ureditev javne razsvetljave. Javna
razsvetljava je predvidena v celotni dolžini urejanja obstoječe lokalne
ceste LC 191310 Velika vas, ter ob glavnih povezovalnih prometnicah
območja, ob kateri je deloma predviden pločnik in kolesarska steza. Prav
tako je predvidena javna razsvetljava v sklopu novega krožnega krožišča
na glavni cesti G1-5 Krško – Drnovo (skrajni severovzhodni del območja). |
8. Plinovod |
Za
energetsko oskrbo je območje oskrbovano z zemeljskim plinom do
obstoječih objektov. Prenosni plinovod poteka preko južnega dela območja
(50 bar, DN400) v smeri Novega mesta in preko priključka napaja merilno
regulacijsko postajo MPR Drnovo. Iz MRP je izveden plinovodni priključek
v obstoječe proizvodno območje Asfaltne baze Drnovo (JE DN 200) in
distribucijski plinovodi v smeri Brežic (8 bar), v smeri PC Drnovo-zahod
s puščenim odcepom za nadaljevanje plinovoda proti Veliki vasi in s
plinovodom v smeri vasi Drnovo z odcepom proti PC Drnovo-jug (oba 4
bar). |
Za objekte
skrajnega južnega dela PC Drnovo – zahod; cona 2 je izveden plinovod (PE
125, 4 bar), ki poteka ob glavni cesti G1-5 in napaja objekte Grieshaber
Logistika d. o. o. ter objekte cestninske postaje in vzdrževalne baze
DARS. |
Obstoječi
plinovod do PC Drnovo-zahod poteka ob južnem delu območja ob lokalni
cesti LC 191310 Drnovo - Velika vas in je dimenzioniran za pokrivanje
potreb po zemeljskem plinu za celotno območje PC Drnovo-zahod in za
Veliko vas. Plinovod je zgrajen za delovni nadtlak 4 bar in dimenzije PE
125. Ob uvozni cesti se spusti v gramozno jamo za potrebe energetske
oskrbe obstoječih (Begrad, IGM Sava, Willy Stadler, Poslovno garažni
objekt …) in vseh načrtovanih objektov. |
Zgornji
vzhodni del območja PC (pas med gramozno jamo in Glavno cesto G1-5) se z
zemeljskim plinom oskrbi prav tako iz obstoječega plinovoda PE 125 z
izvedbo veje ob zgornjem robu gramozne jame. Glavni razvodni cevovodi v
področju PC so načrtovani v komunalnem koridorju ob povezovalnih
prometnicah. Od glavnega razvoda bo možno priključiti posamezne objekte
znotraj kompleksa skladno s potrebami in dinamiko gradnje. Dovoljene so
tudi spremembe tras plinovodov glede na potrebe odjemalcev v PC. |
Pri
pripravi projektne dokumentacije in gradnji je treba upoštevati
varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina, ki poteka v širini
65 m na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove
osi ali od ograje merilno regulacijske postaje in ostalih objektov
prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega
sistema zemeljskega plina je tudi pas 100 m od ograje kompresorske
postaje. V 2 x 5 m varnostnem pasu plinovodov se dela lahko izvajajo le
pod posebnimi pogoji. |
9. Telekomunikacije in sistemi zvez |
Območje PC
Drnovo – zahod je delno že opremljeno s TK omrežjem, ki poteka v
kabelski kanalizaciji od glavne prosto stoječe telefonske razdelilne
omarice ob križišču na Drnovem. Del trase na južnem delu območja katera
prečka lokalno cesto poteka ob zunanjem robu lokalne ceste LC 191310
Velika vas – Drnovo, kjer je izveden priključek za objekt Grieshaber
Logistika d. o. o., nato pa poteka proti objektu Begrad (Togrel) ter
proti ostalim obstoječim objektom Transport, Kerin, Willy Stadler in IGM
Sava. |
Drugi del
trase ob vzhodnem robu območja pa delno poteka ob glavni cesti G1-5
Drnovo – Krško do bencinskega servisa Agip Slovenija, del pa prečka
obstoječe krožno križišče na nasprotno stran glavne ceste G1-5 Drnovo –
Krško in poteka v obcestnem pasu. |
Na južnem
delu območju PC Drnovo – zahod ob novo predvidenem uvozu v PC Drnovo je
predvidena nova telefonska centrala iz katere se predvidi novi razvod po
celotnem območju. |
Do vsakega
novega uporabnika se izvedejo novi priključki na telekomunikacijsko
omrežje. Vsi novi razvodi so predvideni v kabelski kanalizaciji z
ustreznim kablovodom, sama postavitev pa je predvidena v obcestnem
koridorju. |
Vsi posegi
na obstoječe razvode in novi priključki na TK omrežje se vršijo pod
nadzorom in pogojih upravljavca sistema. |
10. Odpadki |
Zaradi
povečanja dejavnosti na območja gramoznice Drnovo se bo povečala
količina odpadkov, ki pa ne smejo ogrožati okolja. V mestu Krško z
Leskovcem se že sedaj vrši ločeno zbiranje odpadkov, zato se znotraj
območja predvidijo posebna mesta za ekološke otoke v zato namenjenih
tipiziranih posodah s strani upravljavca, odpadki pa se nato odvažajo na
deponijo ali vračajo v nadaljnjo predelavo. Odvoz upravlja pooblaščena
služba. |
Ekološki
otok je skupina zabojnikov, namenjenih ločenemu zbiranju stekla, papirja
in drugih ločenih frakcij (pločevinke, plastenke). Predvidena je
lokacija ekološkega otoka ob lokalnih prometnicah znotraj območja,
označeni kot EO (ekološki otok). Ekološki otok mora ustrezati
funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim, ter požarno-varstvenim
pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. |
Splošni
komunalni odpadki in tehnološki odpadki se zbirajo na vsaki posamezni
parceli. |
Uporabniki
so dolžni vse ločene zbrane frakcije odpadkov, kot so: plastika,
pločevinke, papir, karton in steklo, oddati na najbližji ekološki otok
ali zbiralnico. |
Število,
tip in vrsto posod za odpadke določi upravljavec urejanja odpadkov. |
Odjemna
mesta so lahko oddaljena največ 5 m od transportne poti vozila za odvoz
odpadkov. |
(8) Druga
merila in pogoji za urejanje prostora |
(merila in
pogoji za varstvo okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine
in trajnostna raba naravnih dobrin) |
Na
obravnavanem območju se analizirajo: možna povečana onesnaževanja
okolja, vplivi na naravno okolje in krajinske značilnosti, vplivi na
naravno in kulturno dediščino ter ostale dobrine splošnega pomena,
ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč ter možnosti za odpravljanje
ali zmanjševanje negativnih vplivov predvidenih prostorskih ureditev na
okolje. |
(9) Varstvo okolja |
1. Varovanje pred onesnaženjem voda |
Obravnavano območje se nahaja na območju varovanja podzemne vode Krškega
polja, in sicer v varovanem območju podzemne vode – varstveni pas 3/1
(varstveni pas z blažjim režimom varovanja, kjer velja omejitev gradnje,
oziroma mora biti le ta usmerjena) – Študija varovanja podtalnice
Krškega polja (PI – projekt inženiring Ljubljana 1996). Dovoljena je
čista industrijska obrt z urejenimi čistilnimi napravami in neprepustna
kanalizacija. |
Izgradnja
predvidene PC Drnovo – zahod bo povečala tveganje za poslabšanje
kvalitete zajete podzemne vode črpališča Drnovo, čeprav podzemna voda s
tega območja ne odteka v smeri črpališč. |
Kljub temu
pa je treba predvideno poslovno cono zgraditi z upoštevanjem ukrepov za
gradnjo na vodovarstvenih območjih, da se v čim večji meri prepreči
možnost onesnaženja podzemne vode. |
Pri
izgradnji te cone se je treba držati omejitev za gradnjo na
vodovarstvenih območjih. |
Severna
tretjina cone se predvidi za objekte in dejavnosti, ki v najmanjši možni
meri ogrožajo podzemne vode. |
Dno
gramozne jame, v kateri bo zgrajena predvidena poslovna cona, leži na
nadmorski višini 151.0 m, ki je tudi višina visokega nivoja podzemne
vode. Za zmanjšanje tveganja onesnaženja podzemne vode naj se dno jame v
višini minimalno 2 m zapolni z utrjenim za vodo slabo prepustnim, do
neprepustnim glinastim tamponom. |
Meteorne
vode s streh in nadstreškov se lahko ponikujejo le v skrajnjem
jugovzhodnem robu predvidene poslovne cone. Meteorne vode iz cestišč,
parkirnih prostorov in manevrirnih površin se lahko očiščene ponikujejo
v podtalje le v skrajnjem jugovzhodnem robu predvidene poslovne cone. |
Pripraviti
bo potrebno program monitoringa podzemne vode in izvrtati mrežo
opazovalnih vrtin. |
Študija
podtalnice je pokazala, da je maksimalni nivo podtalnice visok predvsem
tam, kjer so že zgrajeni objekti. Zniževanje podtalnice ni predvideno.
Predvidena je evakuacija očiščenih meteornih voda izven meje PC Drnovo
na lokaciji ponikovalnega polja v risbah označeno PP. |
Vsa
kanalizacija, (fekalna in tehnološka odpadna voda) interna in javna mora
biti vodotesna in speljana v začetni fazi (začasna rešitev) v nepretočne
greznice na redno praznjenje. Upoštevajo se pogoji, ki so določeni pri
poglavju »Kanalizacija«. |
2. Varovanje pred prekomernim hrupom |
Obravnavano območje PC Drnovo – zahod /del (cona 2 in 3) / leži ob
glavni cesti G1-5 Arja vas - Celje - Zidani Most - Krško - Drnovo. Po
predpisu o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se območje uvršča v
III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so dopustni posegi v okolje, ki
so manj moteči zaradi povzročanja hrupa. |
V času
gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih
mejnih ravni hrupa, ki so dovoljene za to območje. |
Proizvodni
del območja PC Drnovo – zahod, zahodni in južni del območja (cona 1 in
4), pa se po veljavnem predpisu o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju uvršča v IV. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg
v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. |
V času
gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih
mejnih ravni hrupa, ki so dovoljene za to območje. |
Protihrupne ukrepe je potrebno predvideti na parcelah ob glavni cesti in
v tej fazi niso predvideni kjer niso znani uporabniki parcel. Proti
hrupni ukrepi ne smejo biti v coni preglednosti krožišča. |
3. Varovanje pred onesnaženjem zraka |
V delu
gramoznice se že nahaja obstoječa proizvodnja gradbenih izdelkov. Nova
predvidena izgradnja objektov, kakor tudi predvidene dejavnosti, ne
smejo povečati emisij onesnaženja zraka. |
Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z
zakonodajo na področju varstva. Na stanje obremenitev predvsem najbolj
vplivajo emisije v zrak (promet v sami coni in širši okolici, industrija
in objekti). |
4. Ohranjanje narave |
Za območje
ni posebnih zahtev, saj ni evidentiranih nobenih posebnih naravnih
vrednot. |
5. Varstvo
kulturne dediščine |
V
strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine (LRZVNKD,
Ljubljana, avgust 2001) leži območje PC Drnovo – zahod znotraj
arheološkega območja A3-9815 Velika vas pri Krškem – Arheološko najdišče
v tretjem varstvenem režimu. Kar pomeni, da dopušča posege na dediščini
tudi popolno prestrukturiranje tkiva, le stanje pred uničenjem moramo
dokumentirati oziroma izvajati strokovni arheološki nadzor nad posegi v
zemeljske plasti. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je treba
opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način
morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
6. Vplivi
v času gradnje |
S
predvidenimi gradnjami bodo izvedeni večji posegi v tla, območje bo
izpostavljeno eroziji; zemeljska dela je zato potrebno izvajati
previdno. V času gradnje se bo povečala raven hrupa, predvsem zaradi
izvajanja pripravljalnih in zemeljskih del. Vsi uporabljeni stroji in
oprema morajo biti izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup
gradbenih strojev. Vsak posamezni investitor je v času gradnje dolžan
poskrbeti za vse ustrezne varovalne pogoje. |
(10) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
1. Požar |
Pri
načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upošteva
prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike
od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti,
prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za
evakuacijo ljudi. Za območje je potrebno zgraditi hidrantno omrežje z
zadostnim pretokom vode. |
Iz
obstoječih, kakor tudi novo predvidenih objektov morajo biti
zagotovljeni tudi vsi predvideni ukrepi za varen umik ljudi in
premoženja. |
2. Potres |
Vsi novi
objekti s svojimi spremljajočimi površinami v območju gramoznice Drnovo
morajo biti projektirani in grajeni za potresno območje VIII. stopnje po
MCS lestvici in skladno s projektnim pospeškom tal. |
(11) Merila za določitev parcelacije |
Samo
oblikovanje gradbenih parcel je v bistvu prilagojeno delno obstoječim
objektom in elementom cestne povezave, delno pa predvidenim prometnim in
komunalnim koridorjem, ki se navezujejo na obstoječe in nove ureditve. |
Parcele se
oblikujejo glede na končni namen, velikost in zmogljivost načrtovanih
objektov, tako da bodo zagotovljeni vsi pogoji za normalno uporabo in
vzdrževanje. Sam princip delitve parcel je zasnovan tako, da so parcele
oblikovane kot zazidalni otoki z vmesnimi prometnimi in
infrastrukturnimi koridorji. |
Določitev
gradbenih parcel za parcelacijo: |
1. Glavni
prometno komunalni koridor – omogočal bo določitev posameznih gradbenih
parcel, ostale interne cestne povezave pa se lahko prilagajajo končnim
uporabnikom prostora. Cestne povezave so hkrati cestno/infrastrukturni
komunalni koridorji, ki so širine 12,50 m - glavni koridor, s tem da je
širina predvidene glavne cestne povezave 6,50 m, ter ostali notranji
koridorji s povezovalnimi cestami, ki so širine 12,00 m in samo širino
cestišča 6,0 m. Infrastrukturni koridorji so širine 3,0 m obojestransko
ob cestnih povezavah. |
2/
Transformatorska postaja – TP – PC Drnovo zahod |
3/
Črpališče meteorne vode – črpališče 1 in 2, ter črpališče 3(ČR) |
4/
Zadrževalni bazen – meteorna kanalizacija - ZB |
5/
Črpališče fekalne kanalizacije (Č) |
6/
Telefonska centrala (TC) |
7/
Ekološki otok (EO) |
Lega
gradbenih parcel je razvidna iz grafične priloge oz. načrta - prikaz
načrta parcelacije. |
Predvidene
gradbene parcele, ki so prikazane v kartografskem delu strokovnih
podlag, razen glavnega prometnega koridorja so predvsem informativnega
značaja, saj je nakazane gradbene parcele po potrebi možno združevati
ali razdruževati, v skladu z interesi bodočih investitorjev. |
(12) Obveznosti investitorjev |
Investitor
mora v okviru načrtovane investicije izvesti oziroma sofinancirati
cestno komunalno in energetsko infrastrukturo, ki je opredeljena kot
javna infrastruktura. |
(13) Faktor pozidanosti posamezne parcele: Stopnja izkoriščenosti
posamezne parcele naj nebi bila večja kot 70 %, ostale proste površine
pa predstavljajo zelenice. |
(14) Tolerance |
Zaradi
same zasnove območja za komunalno opremljanje in pripravo zemljišč v PC
ni toleranc, ostala razdelitev parcel in povezovalnih internih cest pa
se lahko spreminja glede na želje bodočih investitorjev. |
(15) Na
območju EUP VEV 092 za gradnjo stavb veljajo naslednji pogoji: |
1. Vplivi
in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
Pri
urejanju območja je potrebno upoštevati odmike od obstoječe oziroma
predvidene infrastrukture. |
Pri
gradnji prometne - komunalne in energetske infrastrukture bodo potrebni
tudi posegi na zemljišča izven predvidene gradbene parcele poslovno -
proizvodnega objekta. Za določitev glavne dovozne ceste do objekta se
določi koridor v širini 9 m, ki bo hkrati tudi koridor za potek ostalih
infrastrukturnih vodov. Pri tem bo širina predvidene dovozne ceste 6 m. |
2. Vrste
gradenj |
– novogradnje, rekonstrukcije objektov, odstranitev objektov,
vzdrževanje objektov, gradnja dozidav in nadzidav; |
– dela, ki
so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (za lastne potrebe); |
– spremembe namembnosti. |
3. Vrste
objektov |
– ne
stanovanjske stavbe - več kot polovica uporabne površine se uporablja za
opravljanje dejavnosti; |
– gradbeno inženirski objekti: objekti transportne
infrastrukture (ne kategorizirane ceste); |
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
(distribucijski plinovodi, distribucijski cevovodi za pitno in
tehnološko vodo, hidranti, cevovodi za odpadno vodo,
distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska
komunikacijska omrežja); |
– nezahtevni in enostavni objekti; |
– manj
zahtevni oporni zidovi (pri urejanju strmega terena); |
4. Vrste
dejavnosti |
25.6 |
Površinska obdelava in prekrivanje kovin; mehanska obdelava
kovin |
25.61 |
Površinska obdelava in prekrivanje kovin |
25.611 |
Prekrivanje kovin s kovino |
25.619 |
Druga površinska in toplotna obdelava kovin |
25.62 |
Mehanska obdelava kovin |
25.620 |
Mehanska obdelava kovin |
5. Usmeritve za projektiranje in gradnjo |
Predvidena
je gradnja poslovno - proizvodnega objekta, zunanjih manipulativnih in
parkirnih površin ter zunanjega skladišča. |
– nosilna
konstrukcija: klasično zidana, montažna. |
– horizontalni gabariti: pravokotne oblike, dim. 35,6 m x 24 m,
tolerance ±10 %. |
– vertikalni gabariti: ena proizvodna in dve poslovni etaži + višina
strešne konstrukcije, pri čemer je maks. višina kote slemena +8,40 m nad
koto pritličja; objekt ne sme presegati višine 9 m od utrjene kote
terena (153,50, toleranca ±25 cm) oziroma pritličja (153,70, toleranca
±25 cm), po veljavnih strokovnih podlagah za poslovno cono Drnovo- zahod
(gramoznica Velika vas) ureditvene kote novo predvidenih objektov
varirajo med 152,50 in 153,50, pogoj povzet po študiji varovanja
podtalnice, obstoječa kota terena znaša 151,50, pri čemer je pogoj
študije izpolnjen; kletne etaže niso predvidene; možna so odstopanja ±25
cm od kote pritličja. |
– streha:
ravna streha z minimalnim naklonom, skritim v vencu objekta ali
simetrična dvokapnica v naklonu do največ 15°; kritine v rdečih, rjavih
in sivih barvnih tonih oziroma prilagojene kritinam kvalitetnih
sosednjih objektov. |
– fasada:
v osnovi členjena z okenskimi in vratnimi oziroma vhodnimi odprtinami;
svetlejši barvni toni, dovoljene so (med seboj usklajene) barvne
kombinacije za popestritev fasadnih ploskev; strukturno naj se loči
poslovni del objekta od proizvodnega dela; vhodne oziroma obcestne
fasade objektov morajo biti dodatno arhitektonsko oblikovane; večje
zasteklitve so dovoljene le v pritličnem delu objekta, in sicer pri
oblikovanju glavnega vhoda v poslovni del objekta, ter so lahko
orientirane le v notranjost cone. |
6. Usmeritve za organiziranje programa po etažah |
Znotraj
predvidenega objekta je predvidena organizacija dejavnosti v eni etaži -
proizvodni del in v dveh etažah - poslovni del. Okvirna organizacija
prostora v objektu zajema ureditev večjega proizvodnega prostora -
delavnice in lakirnice. Poslovni del pa sestavlja več manjših prostorov,
in sicer pisarne, sanitarije, kurilnica, čajna kuhinja ... Zunaj je, ob
objektu predvidena ureditev zunanjega skladišča, parkirnih in
manipulativnih površin. |
7. Glavni
dovozi, dostopi in vhodi |
Glavna
dovozna cesta je lokalna cesta LC 191310 Drnovo - Velika vas, ki se v
krožnem križišču odcepi z glavne ceste v smeri proti gramoznici. Z nje
je urejen obstoječ priključek v cono, ki se bo kasneje rekonstruiral. |
V
notranjosti gramoznice je predviden sistem internih dostopnih cest, s
katerega se uredi tudi dovozna cesta do lokacije prihodnjega poslovno -
proizvodnega objekta. Priključek na zemljišče investitorja je predviden
s severne strani. |
Vhodov
oziroma izhodov v objekt je več, in sicer so organizirani ločeno za
proizvodni in poslovni del, pri čemer se glavni vhodi organizirajo na
severni strani fasade. Predviden je uvoz in izvoz v / iz delavnice.
Posebej je določen tudi izhod iz lakirnice. Prav tako pa imajo svoj vhod
/ izhod tudi zaposleni in poslovne stranke. |
8. Ureditev parcele namenjene gradnji |
Objekt je
z zunanjimi površinami definiran na zemljišču, ki je po namenski rabi
določeno za proizvodno dejavnost. Poleg poslovno - proizvodnega objekta
se na parceli uredijo še manipulativne in parkirne površine ter določi
območje ob objektu za zunanje skladišče. Vse navedeno mora biti
razporejeno tako, da omogoča nemoteno funkcioniranje dejavnosti. V
južnem delu je na delu zemljišča, ki je po namenski rabi določeno za
prometno infrastrukturo, možna ureditev prometnih oziroma parkirnih
površin. |
Faktor
zazidanosti je največ 0,7 in faktor izrabe največ 2,4. Kriterij velja za
gradnjo nad terenom. Vrednosti obeh faktorjev ne smejo biti presežene. |
Na parceli
namenjeni gradnji je dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih
objektov, gradnja višjih opornih zidov zaradi strmega terena na južni in
zahodni strani ter urejanje brežin. |
Poleg
dostopa z internega cestnega omrežja se za vozila zaposlenih in
obiskovalcev zagotovi ustrezno število parkirnih mest, in sicer: |
– pisarniški in upravni prostori (splošno) - 1PM / 30-40M2 neto
površine, od tega 20 % za |
– obiskovalce; |
– rokodelski in industrijski obrati - 1PM / 50-70M2 neto površine ali na
3 zaposlene, od tega 20 % za |
– obiskovalce. |
Orientacija predvidenega objekta je v smeri sever - jug oziroma čim bolj
vzporedna z lokalno cesto in parcelno mejo. |
Odmik
objekta od parcelne meje naj bo vsaj 5 m. Okrog objekta naj se uredi
krožna pot oziroma se uredijo manipulativne in parkirne površine.
Preostali del parcele, na južni in zahodni strani oziroma meji, pa se
zatravi in zasadi z različnimi drevesnimi, grmovnimi in rastlinskimi
vrstami. |
9. Ureditev zelenih površin |
Zelene
površine se urejajo tako, da se zasadijo kvalitetna drevesa in
grmovnice. Oblikovanje obstoječih brežin je možno tudi terasasto. |
10. Prometno omrežje |
Obravnavano območje je v gramoznici, ki leži zahodno od glavne ceste
G1-5 Drnovo – Krško in iz katere je v krožnem križišču obstoječ odcep v
smeri Velike vasi, in sicer je to lokalna cesta LC 191310 Drnovo -
Velika vas. S slednje je narejen odcep v območje gramoznice Drnovo, ki
se nahaja severno od lokalne ceste, in sicer do poslovnega območja CGP
in Begrad. V notranjosti gramoznice so izvedene notranje cestne povezave
do proizvodnih in manipulativnih površin na posameznih parcelah. |
Predvidena
je opustitev obstoječega priključka z lokalne ceste Drnovo - Velika vas
zaradi neustreznosti tehničnim normativom, ter ureditev novega cestnega
priključka za območje gramoznice Drnovo. Novi priključek je predviden
pravokotno na lokalno cesto in se nahaja cca 300 m od obstoječega
krožnega križišča. |
V
notranjosti gramoznice so predvidene nove dostopne ceste do posameznih
parcel, vse cestne povezave pa so smiselno vodene, da obkrožijo
posamezne parcele z navezavo na cesto na skrajnem severnem robu, tako da
je možen uvoz in izvoz iz območja na različne smeri. Predvidena širina
cest je 6,0 m, koridorja pa 9,0 m. V obcestnem pasu in v cesti so
rezervirani koridorji za posamezne infrastrukturne in komunalne vode
(elektrika, telefon, plinovod, kanalizacija, vodovod). |
Iz glavne
ceste G1-5 Krško - Drnovo je na severovzhodnem delu predvidena gradnja
novega križišča s katerim bo omogočen dostop za objekte ob glavni cesti
in objekte v gramozni jami tudi preko tega priključka. Prav tako je
predvideno, da se iz novega križišča na severni strani gramozne jame
zgradi nova povezovalna cesta, s katero bo omogočeno krožno urejanje
prostora. |
Priključek
iz obravnavane lokacije prihodnjega poslovno - proizvodnega objekta na
predvideno interno cestno omrežje je predviden na severni strani
parcele. |
11. Električno omrežje |
Preko
južnega dela območja poteka v prečni smeri koridor 20 kV daljnovoda od
osi katerega je potreben odmik novega objekta za 10 m. |
Na
obravnavanem območju je za obstoječo obrtno-proizvodno dejavnost že
izvedeno elektroenergetsko omrežje, ki se napaja iz transformatorske
postaje v coni in je locirana severovzhodno od obravnavane lokacije. |
V območju
gramoznice Drnovo se nahajata obstoječi transformatorski postaji TP IGM
Sava in TP Togrel. Obstoječa TP IGM Sava ima na razpolago minimalne
kapacitete, ki zadoščajo za oskrbo največ enega do dveh uporabnikov. Do
izgradnje nove TP ob lokalni cesti za Veliko vas se uporabi odjem iz TP
IGM Sava, oziroma ob upoštevanju projektnih pogojev upravljavca. |
Priklop
novega poslovno - proizvodnega objekta se izvede na obstoječe omrežje
preko NN priključnega kablovoda. Za priklop objekta je potrebno zgraditi
tudi merilno priključno omarico na vedno dostopnem mestu - prosto
stoječa ali na fasadi objekta. |
12. Plinovodno omrežje |
Območje je
oskrbovano z zemeljskim plinom do obstoječih objektov. Pri krožnem
križišču (vzhodno od obravnavane lokacije) prečka cono trasa prenosnega
plinovoda (50 bar, DN400), in preko priključka napaja merilno
regulacijsko postajo MRP Drnovo s priključkom iz prenosnega plinovoda.
Iz MRP je izveden plinovodni priključek v obstoječe proizvodno območje
Asfaltne baze Drnovo (JE DN 200) in distribucijski plinovod v smeri
Brežic (8 bar), v smeri PC Drnovo-zahod s puščenim odcepom za
nadaljevanje plinovoda proti Veliki vasi in s plinovodom v smeri naselja
Drnovo z odcepom proti PC Drnovo-jug (oba 4 bar). |
Obstoječi
plinovod do PC Drnovo-zahod poteka ob vznožju območja (ob lokalni cesti
Drnovo - Velika vas) in se ob uvozni cesti spusti v gramozno jamo.
Plinovod je zgrajen za delovni nadtlak 4 bar in cevjo iz PE 125. Za
ogrevanje in drugo energetsko uporabo je predvidena priključitev na
plinovodno omrežje. Potek plinovoda je predviden skupaj z ostalimi
komunalnimi napravami v cestah. |
13. Telekomunikacijsko omrežje in sistemi zvez |
Za potrebe
predvidenega poslovno - proizvodnega objekta se izvede nov priključek na
telekomunikacijsko omrežje po pogojih upravljavca omrežja. TK omrežje je
predvideno v TK kabelski kanalizaciji po tipizaciji s PVC cevmi in
jaški, in sicer v obcestnem koridorju. |
Ob
vzhodnem delu, ob robu glavne ceste G1 - 5 Drnovo - Krško, poteka glavni
TK vod, v križišču na Drnovem pa je prosto stoječa telefonska razdelilna
omarica. Točka navezave je predvidena v jašku vzhodno od lokacije, in
sicer v predvidenem obcestnem koridorju dovozne ceste za Begrad. Pri
poteku preko prometnih površin se kabelska kanalizacija obetonira.
Približevanje in morebitno križanje telefonske kanalizacije z drugimi
podzemnimi vodi se izvede na predpisanih razdaljah ter kotu križanja. |
14. Vodovodno omrežje |
Za
napajanje predvidenega objekta s pitno, sanitarno in požarno vodo se
izvede nov priključek iz obstoječega vodovoda, ki poteka na območju
gramoznice. |
Območje
Gramoznice Drnovo je v neposredni bližini črpališča Drnovo. Od črpališča
Drnovo poteka ob glavni cesti G1-5 Drnovo - Krško vodovodni razvod DN
150, ter novi razvod vodovoda DN 125, ki je napeljan v gramoznico do
objekta Willy Stadler. Navezava novega objekta je predvidena na ta
slednji razvod vodovoda, ki poteka ob dovozni cesti. Na parceli se
predvidi priključni vodomerni jašek. |
15. Kanalizacijsko omrežje (komunalne odpadne, padavinske vode in
tehnološke vode) |
Območje
nima kanalizacijskega sistema. V začetni fazi izgradnje območja se
zgradi nepretočna vodotesna greznica, ki se je po potrebi prazni.
Lokacija greznice je predvidena v severnem delu prihodnje parcele. |
Po
realizaciji kanalizacijskega omrežja na območju Drnovega se objekti
(obstoječi in novi) priklopijo na predviden kanalizacijski kolektor in s
tem na čistilno napravo. Priključitev obravnavane lokacije je predvidena
s potekom kanalizacije vzhodno od zemljišča vse do dovozne ceste.
Predvidena je izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu. |
V
severozahodnem delu cone je rezerviran prostor za zbiralnik fekalne
kanalizacije (črpališče), kamor se bo zbirala fekalna kanalizacija, od
tam pa se navezuje na kolektor Velika vas - Krško. Tehnološke odpadne
vode je treba pred izpustom v kanalizacijsko omrežje ustrezno prečistiti
skladno z veljavno zakonodajo. |
Padavinske
vode s strešin se odvodnjava direktno v kanalizacijo za odvod
padavinskih voda. |
Odpadne
padavinske vode iz utrjenih manipulativnih in parkirnih površin se preko
lovilcev olj in bencina odvaja v meteorno kanalizacijo. |
16. Ogrevanje |
Ogrevanje
novega objekta je možno iz lastne kotlovnice na lahko kurilno olje ali
zemeljski plin. Ogrevanje objekta je možno tudi z izkoriščanjem drugih
virov energije, ki po veljavnih standardih in normativih ne povzročajo
onesnaževanja okolja preko dovoljenih meja. Ogrevanje objekta se po
izgradnji javnega plinovodnega omrežja lahko vrši preko tega omrežja. |
17. Odpadki |
Za odvoz
komunalnih odpadkov se predvidi odjemno mesto, kamor se namestijo
posode. Ostale odpadke (papir, steklo ...) se zbira ločeno na ekološkem
otoku, ki se uredi v sklopu cone. Zbiranje in ravnanje z odpadnimi
surovinami iz dejavnosti proizvodnje, ki ne spadajo v kategorijo
komunalnih odpadkov in gradbenimi odpadki, se izvaja v skladu z veljavno
zakonodajo. Tip, velikost/prostornino in število posod določi izvajalec
javne službe, glede na predvideno količino odpadkov. Odjemno mesto, kjer
so nameščene posode, mora povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje
komunalnih odpadkov, hkrati pa morajo biti dostopna posebnim smetarskim
vozilom za odvoz odpadkov. Odpadki se odvažajo na deponijo ali vračajo v
nadaljnjo predelavo. |
18. Varovanje pred prekomernim hrupom |
Obravnavano območje leži v poslovno - proizvodni coni, in sicer na nižje
ležečem terenu v gramoznici Drnovo. Lokacija je v bližini glavne ceste
ter severno od lokalne ceste LC 191310 Drnovo - Velika vas, ki tudi
predstavlja obstoječ vir hrupa. Obravnavano območje meji na zahodni
strani na kmetijske površine, ki so zaradi lege ob lokalni cesti v
smislu hrupa že degradirane. Po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) je uvrščeno v IV.
območje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je
lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. V času gradnje in po končanju
del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki
so dovoljene za to območje. Glede načrtovane dejavnosti ni pričakovati
preseganja emisij hrupa. |
19. Varovanje pred onesnaženjem zraka |
Glavni
onesnaževalec zraka na območju je tranzitni promet na glavni in lokalni
cesti, ter lega v območju obstoječih proizvodnih dejavnosti. Glede na
dejavnost ni pričakovati preseganja dovoljenih koncentracij v zunanjem
zraku. |
20. Varovanje pred onesnaženjem voda |
Obravnavano območje se na osnovi elaborata Študija varovanja podtalnice
Krškega polja (Pl -projekt inženiring Ljubljana, 1996) in kot obvezno
državno izhodišče nahaja v varovanem območju podzemne vode (pas 3/1 -
najširši varstveni pas z blažjim režimom varovanja, kjer velja omejitev
gradnje, oziroma mora biti le ta usmerjena), kjer je obvezna gradnja
vodotesne javne in interne kanalizacije (komunalnih odpadnih,
padavinskih in tehnoloških voda) in priključitev vseh objektov nanjo za
odvajanje odpadnih vod, ter pravilno ravnanje z odpadki. Dovoljena je
čista industrijska obrt z urejenimi čistilnimi napravami. Vse predvidene
ureditve morajo slediti varovanju podtalnice. Upoštevati je potrebno
tudi študijo Vpliv poslovnih con Drnovo - Velika vas in Drnovo vzhod na
črpališči Drnovo in Brege (GEOKO d. o. o., Ljubljana, september 2006). |
Vsa
odpadna voda se v prvi fazi spelje po kanalizaciji v nepretočno
vodotesno greznico na redno praznjenje. Po izgradnji kanalizacijskega
sistema pa se objekt priključi na ta sistem, ki bo speljan na čistilno
napravo. |
Vse
odpadne vode morajo biti pred izpustom v kanalizacijski sistem ustrezne
kvalitete oziroma očiščene, v skladu z veljavno zakonodajo. Padavinske
vode z manipulativnih in parkirnih površin, kjer obstaja nevarnost
onesnaženja z naftnimi derivati, se morajo voditi preko lovilca olj.
Prav tako je treba pred izpustom v kanalizacijski sistem ustrezno
očistiti tehnološke odpadne vode. |
Padavinske
vode ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati, za kar mora biti
urejeno ustrezno odvodnjavanje. Padavinske vode z objektov se speljejo
direktno v predvideno kanalizacijo padavinskih voda. |
V
severozahodnem delu območja ureditve je rezerviran prostor za zbiralnik
fekalnih voda (črpališče), kamor se zbira fekalna kanalizacija, od tam
pa se navezuje na kolektor Velika vas - Krško. Padavinska voda iz
utrjenih manipulativnih in parkirnih površin se preko lovilcev olj
odvaja v meteorno kanalizacijo. |
21. Ohranjanje narave |
Na
obravnavanem območju ni evidentiranih naravnih vrednot. |
22. Varstvo kulturne dediščine |
Del
zemljišča leži v varovanem območju kulturne dediščine z oznako A3 9815.
Izvzet je le skrajni južni del obravnavanega območja. Vsebina dediščine
se nanaša na A - arheološki spomenik - Velika vas pri Krškem -
arheološko območje s tretjim varstvenim režimom. Slednji dopušča posege
na dediščini, tudi popolno prestrukturiranje tkiva, le stanje pred
uničenjem je treba dokumentirati oziroma izvajati strokovni arheološki
nadzor nad posegi v zemeljske plasti. |
23. Požar |
Pri
načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upoštevajo
prostorski, gradbeni in tehnični predpisi, ki urejajo varstvo pred
požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike
od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti,
prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za
evakuacijo ljudi. |
24. Potres |
Predvideni
objekti in ureditve morajo biti projektirani in grajeni za VIII. stopnjo
MCS lestvice in skladno s projektnim pospeškom tal. |
25. Etapnost izvedbe |
Izvajanje
posegov se izvaja etapno: |
– komunalno - energetska in prometna ureditev, |
– gradbena
dela (gradnja objektov, zunanje ureditve ...). |
Etape se
lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati
posamezne zaključene funkcionalne celote. |
Po
končanju gradbenih del se sanirajo začasne površine deponij materiala in
zatravijo oziroma zasadijo brežine ter preostale površine. |
26. Obveznost investitorja |
Investitor
mora v okviru načrtovane investicije izvesti, oziroma sofinancirati
cestno komunalno infrastrukturo in energetsko infrastrukturo, ki je
opredeljena kot javna infrastruktura. |
27. Tolerance |
Dopustne
so naslednje tolerance: |
– zaradi
boljšega izkoristka prostora je dovoljeno oblikovanje konstrukcije
objekta z med etažami; |
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt oziroma na
parcelo; |
– pri
prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje
potekov predvidenih tras, lokacij in zmogljivosti, če se pojavijo
utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke
oziroma ekonomske rešitve. |
(16) Na
območju EUP VEV 091 na površinah za komunalno opremljanje območja
poslovne cone Drnovo zahod za gradnjo poslovnih, proizvodnih ali
oskrbnih stavb veljajo pogoji: |
– Konstrukcija: predvidene so klasično zidane ali montažne stavbe; |
– Orientacija stavb: vzporedno z načrtovanimi cestami; |
– Faktor
zazidanosti: do 0,7; |
– Horizontalni gabariti: pravokotne oblike, možnost razgibanih tlorisov; |
– Vertikalni gabariti: višina slemena ali najvišjega dela stavbe od kote
urjenega terena je do 10 m; kota urejenega terena mora biti skladna s
študijo varovanja podtalnice; gradnja kletne etaže ni dopustna; |
– Streha:
ravna oz. z naklonom do max. 15°; |
– Kritina:
temnejši toni (rdeča, rjava); |
– Fasada:
predvidena je uporaba svetlih pastelnih tonov, ki morajo biti med seboj
barvno usklajeni; oblikovanje odprtin: svobodno; vhodne oziroma obcestne
fasade objektov morajo biti dodatno arhitektonsko oblikovane. |
|
3.1.7 Površine za turizem |
|
163. člen
|
(ARM 10,
BUČ 10, VED 10, MIK 10, SRE 10, ŠED 10) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
površini za turizem (BT)
je dopustna gradnja:
121 Gostinske stavbe
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča
Na
območju drugih urejenih zelenih površin (ZD)
je dopustna gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene
zelene površine
V
enoti BUČ 10 je dopustna gradnja tudi:
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
241 Objekti za rekreacijo in prosti čas
V
enoti SRE 10
je dopustna tudi gradnja:
24110 Športna igrišča, od tega bazen na prostem |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Na
površini za turizem (BT)
je dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih
objektov:
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe stavbe,
– samostojno parkirišče,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– objekt za rejo živali, samo ribogojnica.
Na
območju drugih urejenih zelenih površin (ZD)
je dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih
objektov:
– pomožni objekt v javni rabi: samo gradbeno inženirski objekti
in pomožno cestni objekti. |
Dopustne dejavnosti |
Na
območju (BT) so dopustne dejavnosti:
(G) TRGOVINA
47
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(I) GOSTINSTVO
(P) IZOBRAŽEVANJE
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
90
Kulturne in razvedrilne dejavnosti
93
Športne in druge dejavnosti za prosti čas |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
– EUP ARM 10 do 0,2.
– EUP BUČ 10, ŠED 10, VED 10 in MIK 10 do 0,5.
– EUP SER 10 do 0,8. |
Konstrukcija |
V
EUP VED 10 in MIK 10: lesena ali lesena v kombinaciji z zidano. |
Tlorisni gabariti |
V
EUP VED 10 in MIK 10: pravokotne ali kvadratne oblike, tlorisne
velikosti do 60 m2. |
Višinski gabariti/etažnost |
V
EUP VED 10 in MIK 10: P+M, višina objekta je največ 6 m od kote
obstoječega terena. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina |
V
EUP VED 10 in MIK 10: dopustne so le simetrične dvokapnice,
naklona od 30 - 45°. |
Fasade stavb |
V
EUP VED 10 in MIK 10: naravne barve lesa. |
4.
UREDITEV OKOLICE OBJEKTA |
Zunanja ureditev |
Dovozi na parcelo, parkirišča in pešpoti v travnih rešetkah ali
iz naravnih materialov (les, pesek, kamen). |
5.
OSTALI POGOJI |
ARM 10 |
– Dopustna je le dozidava obstoječe stavbe do 50 % površine
osnovnega tlorisa.
– Višinski gabarit dozidave ne sme presegati višine obstoječe
stavbe.
– Dozidava mora biti oblikovno usklajena z obstoječim objektom
(fasada, naklon strehe, kritina).
– Ohranja se obstoječa gozdna vegetacija.
– Parkirišča je dopustno urediti v asfaltni izvedbi.
– Na območju ohranjanja NV in habitatov vodnih in obvodnih
organizmov se vzrejna dejavnost v ribniku načrtuje oziroma
izvaja le z avtohtonimi vrstami; tujih vrst se v ribniku ne
vzreja. Dotok in iztok iz ribnika se uredi tako, da bo
onemogočeno uhajanje morebitnih obstoječih tujih vrst iz ribnika
v potok. Obrežna vegetacija se ohranja.
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
|
VED 10 |
– Na območju ohranjanja habitata večjega števila vrst se gozd in
gozdni rob ohranjata.
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
MIK 10 |
Na
območju varovanja habitatov številnih vrst se stavbe umestijo ob
obstoječo asfaltno cesto in prednostno na že degradirano
površino. Gozd in gozdni rob se v največji možni meri ohranja. |
SRE 10 |
– Obstoječ prvotni objekt restavracije ohranja avtohtono
zasnovo. Pri novogradnji hotela so dopustna odstopanja od
skupnih in podrobnejših izvedbenih pogojev za oblikovanje stavb
in ureditev okolice, pri čemer je treba vzpostaviti primeren
odnos do obstoječih objektov ter vključevanje v kulturno
krajino.
– Pogoji za oblikovanje novih stavb:
– tlorisni gabarit: podolgovate, nepravilne (pahljačaste)
oblike, členjen po dolžini,
– max. etažnost objekta: K+P+1 (ravna streha) oz. K+P+1+M
(dvokapnica), višina slemena je max. 10 m od kote terena pri
vhodu v objekt. Ni pogoja glede višine kolenčnega zidu,
– strehe: dvokapnice naklona 30- 35°, dopustna kombinacija z
ravnimi strehami, terasami in zazelenjenimi strehami. Klasične
frčade in čopi niso dopustni,
– fasada: dopustna tudi v zemeljsko rdeči barvi.
– Velikost parcele, namenjene gradnji se prilagodi tehnologiji
in potrebam dejavnosti.
– Za širitev obstoječega gostinsko turističnega kompleksa je
treba urediti stanje dovozne ceste JP 692556 Sremiška-Tri lučke
(odmera, parcelacija, lastništvo), urediti cestno izogibališče
in cestni priključek na lokalno cesto LC 191081 Videm-
Bučerca-Sremič-Videm. |
ŠED 10 |
– Ob stavbi se uredita dvorišče in parkirišče. Strm teren ob
objektu se nivojsko uredi s kamnitimi podpornimi zidovi. Celotno
območje se zasadi z avtohtono drevesno vegetacijo, tako, da
objekt vizualno ne izstopa iz okolice.
– Območje je v vplivnem območju nekdanjega rudnika Senovo, zato
je pred posegi treba izdelati predhodno preveritev (analizo
stabilnosti tal) za opredelitev omilitvenih ukrepov za
preprečevanje plazenja tal in erozije.
– Na območju vodnih in priobalnih zemljišč površinskih vodotokov
(Črni studenec), 5 m levo in desno od vodnega zemljišča potoka
gradnja stavb centralnih dejavnosti ni dopustna.
– Na vodovarstvenem območju je prepovedano izvajati transport
nevarnih in škodljivih snovi, razen kurilnega olja in plina za
gospodinjstva.
– V Dovški potok se ne posega, obrežna vegetacija se ohranja.
Gozdni rob se ohranja.
– Na območju varovanja podzemeljske geomorfološke NV Karbonati
je ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba
obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki
bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje
oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med
izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih
jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
|
|
3.1.8 Površine za oddih, rekreacijo in šport |
|
164. člen
|
(ANO 11,
DOB 11, GCA 11, GLE 11, GRA 11, KOP 11, MAP 11, REŠ 11, SPD 11, TRG 11)
|
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
V
sklopu zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS)
je dopustna gradnja:
2411 Športna igrišča
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD)
je dopustna gradnja:
– 1265 Stavbe za šport: - pomožne stavbe na športnih igriščih
|
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD)
je dopustna gradnja:
– majhna stavba, samo drvarnica, pokrita skladišča za lesna
goriva, zimski vrt in podobni objekti,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– samostojno parkirišče
V
sklopu zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS)
v enotah DOB 11 in KOP 11 je dopustna gradnja:
– pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na
smučišču: samo objekt na smučišču, ki se uporablja za
obratovanje smučišča, prostor za nadzor delovanja smučišč ter
priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav in za
reševanje, razsvetljava smučišča, naprave za zasneževanje
smučišča
V
sklopu zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS)
v enoti REŠ 11 je dopustna gradnja lope za spravilo opreme in
senčnice |
Dopustne dejavnosti |
Na
območju so dopustne dejavnosti:
(I) GOSTINSTVO
55
Gostinske nastanitvene dejavnosti
56
Dejavnosti strežbe jedi in pijač
(P) IZOBRAŽEVANJE
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
93
Športne in druge dejavnosti za prosti čas: vse razen 93.13
Obratovanje fitnes objektov, 93.21 Dejavnosti zabaviščnih
parkov, 93.291 Dejavnosti marin
(S) DRUGE DEJAVNOSTI:
94 Dejavnosti članskih organizacij |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Tlorisni gabariti |
Maksimalna tlorisna velikost stavbe za šport je 100 m2. |
Višinski gabariti/etažnost |
Stavba za šport: P+M, kota slemena največ 7 m od kote najnižjega
urejenega terena ob objektu. |
3.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Parcele se prosto oblikujejo glede na razpoložljiv prostor in
potrebe dejavnosti. |
4.
OSTALI POGOJI |
ANO 11, TRG 11 |
Dopustna je le obnova skakalnice za smučarske skoke.
|
DOB 11 |
– Pred ureditvijo travnatih športnih igrišč in postavitvijo
otroških igral se degradirana površina severno od koče sanira z
nasutjem, zavaruje pred udorom kamenja in rob zasadi z avtohtono
vegetacijo. Na platoju vzhodno od koče in ceste se uredi
parkirišče. Ostale površine se ohranjajo v obstoječi dejanski
rabi prostora (travnik in gozd). Na delu travnika se uredi
smučišče.
– Na območju varovane podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je
ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba
obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki
bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje
oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med
izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih
jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
|
GCA 11 |
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) se zgradi pritlična
stavba za šport, tlorisne velikosti do 10 x 13 m. Višina objekta
je do 8,5 m od najnižje kote urejenega terena ob objektu. |
GLE 11 |
Na
območju se uredi igrišče. Ob severnem robu zelenih površin se
izvede zasaditev, ob cesti pa se uredi parkirišče za potrebe
igrišča. |
GRA 11 |
– Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna
gradnja tudi:
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
Stavba se dozida v smeri severa, velikost dozidave do 8 x 12 m,
višina dozidave do višine obstoječega objekta. Zaradi
členjenosti se dozidava izvede z zamikom najmanj 1 m od linije
obstoječe stavbe. Ob objektu je dopustna postavitev pritličnega
lesenega hrama velikosti do 8 x 12 m, višine do 7 m in
večnamenskega kozolca velikosti do 150 m2, višine do
10 m, strehe so simetrične dvokapnice z naklonom od 40 – 45
stopinj, kritina bobrovec, zareznik ali betonski zareznik, samo
opečnato rdeče barve. Dopustne so fasade, izvedene v zaglajenem
ometu bele ali pastelne barve, okenske in vratne odprtine
pokončne in pravokotne oblike, simetrično razporejene.
Uporabljajo se avtohtona gradiva (les, kamen).
– V sklopu zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je
dopustna postavitev lesenih pritličnih paviljonov, velikosti do
4 x 4 m ali do 6 x 6 m za potrebe učilnic v naravi, izvedbo
mladinskih taborov in kulturno-rekreacijskih dejavnosti. Ob
objektu se uredi tlakovano dvorišče, ob dovozni cesti pa
parkirišče iz travnih plošč. Ob robu jase se izvede peščena ali
travnata pot, ki povezuje paviljone, sredi jase, pa se uredi
igrišče za igre z žogo.
– Na območju varstva memorialne dediščine je treba ohranjati,
avtentičnost lokacije, materialno substanco in fizično pojavnost
objekta ali drugih nepremičnin, vsebinski in prostorski kontekst
območja z okolico ter vedute.
– Na območju ohranjanja habitatov večjega števila vrst se gozd
in gozdni rob ohranja. Športna igrišča se v največji možni meri
ohranja v travnati izvedbi.
– Na območju varovane podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je
ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba
obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki
bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje
oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med
izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih
jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
|
MAP 11 |
– Ob meji območja se izvede zasaditev z avtohtonim drevjem in
grmičevjem.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
REŠ 11 |
– Pritlična lesena lopa za spravilo opreme s senčnico je
dopustna tlorisne velikosti do 30 m2. Dopustna je
dvokapna, ravna ali enokapna streha.
– Zaradi možnega vpliva nekdanjega rudnika Senovo je pred posegi
treba pridobiti geološko-geotehnično mnenje.
– Na območju varovane podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je
ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba
obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki
bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje
oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med
izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih
jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
|
SPD 11 |
V
sklopu zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS) se
prenovi obstoječa skakalnica za smučarske skoke z novo naletno
smučino in dogradi pripadajočo infrastrukturo za močenje in
zajetje vode. Ob obstoječi skakalnici se zgradi nova manjša
skakalnica, velikosti do 120 m2. Na zelenih
površinah, ob vznožju skakalnice se ohranja travnato športno
igrišče. |
TRG 11 |
Na
vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
|
|
3.1.9 Degradirano območje Rudnika Senovo |
|
165. člen
|
(ŠED 121,
ŠED 122, REŠ 121, REŠ 122, REŠ 123) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
V
sklopu zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS)
je dopustna gradnja:
24201 Obrambni objekti; samo strelišče, vadbišče in podobno
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD)
je dopustna gradnja:
1265 Stavbe za šport (samo pomožna stavba na športnih igriščih,
sanitarije, slačilnice, prostori za športne rekvizite)
Na
površinah razpršene poselitve za stanovanjsko gradnjo in
kmetijska gospodarstva
(As, Ak) veljajo glede vrste objektov, dopustnih dejavnosti ter
velikosti in oblikovnih pogojev za gradnjo objektov enaki
pogoji, kot so navedeni v členu »Površine razpršene poselitve za
pretežno stanovanjsko gradnjo in površine kmetije«.
Za
kmetijska in gozdna zemljišča ter območja prometnih površin
veljajo določila iz poglavja III/3. točka 3.1.18 Ostali odprti
prostor. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
V
enoti REŠ 122 je na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) in
zelenih površinah za oddih rekreacijo in šport (ZS), severno od
obstoječe prometne površine dopustna postavitev:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (samo lopa,
nadstrešek, senčnica),
– pomožni objekti v javni rabi (samo sanitarna enota, objekt za
razsvetljavo),
– ograja (samo varovalna ograja),
– mala komunalna čistilna naprava,
– nepretočna greznica,
– rezervoar,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja,
– samostojno parkirišče,
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno,
– pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja.
Stavbe je dopustno umeščati le na drugem območju centralnih
dejavnosti (CD). |
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti:
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
93
Športne in druge dejavnosti za prosti čas |
2.
OSTALI POGOJI |
ŠED 121,
ŠED 122,
REŠ 121,
REŠ 122,
REŠ 123 |
– Za gradnjo vseh objektov in za ureditve na degradiranem
rudniškem območju Rudnika Senovo je treba pridobiti geološko
mnenje o primernosti posega v prostor.
– Na območju Zakova in Reštanja se odstranijo naslednji
površinski in jamski objekti: jašek Zakov s strojnico;
zapihovalna postaja Zakov s priključki na zapihovalni vpadnik
Zakov; zapihovalni vpadnik Zakov; vhodni rov Reštanj III. obzor
k. 384.
– Ohranijo, restavrirajo ali sanirajo se naslednji objekti:
izvozni stolp in strojnica Reštanj; bunker pri strojnici
Reštanj; ostanki rudniške žičnice; portalni rov v rov Reštanj.
– Sanirajo se rušna in plazovita območja na eksploatacijskem
območju rudnika Senovo ter uredijo degradirane površine odprtega
kopa Reštanj. V sklopu sanacijskih del se izvedejo izravnave
terena z ureditvijo odvodnjavanja, zaprstitvijo in zasaditvijo
avtohtone vegetacije, ureditvijo ceste Senovo – Reštanj,
komunalne ceste Reštanj – domačija Zakšek in ureditvijo
kmetijskih zemljišč.
– Izvede se pogozditev z avtohtonimi drevesnimi vrstami na
območju, ki leži med obstoječim rušnim območjem in nekdanjim
odprtim kopom.
– Dopustna je izgradnja nove dovozne ceste do kmetije Razum.
– V enoti ŠED 122 je na območju gozda dopustno uredi sprehajalne
poti, trim steze in zimsko sankališče. Ureditve se izvedejo kot
preplet skozi naravno območje tako, da so posegi v naravno
okolje minimalni. Zadrži se avtonomnost obstoječe vegetacije.
Ureditve se načrtujejo na podlagi mnenja geologa in v skladu s
soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije. Na območju varovane NV
Dovški potok se ne odstranjuje obrežne vegetacije in onesnažuje
vodotoka.
– V enoti REŠ 123 se ob gobarni, urejeni v zapuščenem
horizontalnem vstopu v rov Reštanj, na vzhodu rudniškega območja
uredi manipulativni plato in pristopno cesto do rova s
parkirišči ter drugo spremljajočo infrastrukturo. Gobarno je
dopustno razširiti.
– Na območju varovane narave in biotske pestrosti se v enoti REŠ
122 streljanje ne izvaja od vključno aprila do vključno junija.
– Na območju varovane podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je
ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba
obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki
bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje
oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med
izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih
jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
|
|
– Na vodovarstvenem območju v enotah ŠED 121, ŠED 122 in REŠ 121
se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo
občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti
soglasje organa, pristojnega za vode
– V enoti REŠ 122 je v okviru stavbe za šport dopustno urediti
pisarne oziroma klubski prostor za dejavnosti na tem območju.
Poleg strelskih dejavnosti se na obravnavano območje umeščajo še
dodatne športno-rekreativne dejavnosti, in sicer v osredju
severnega dela paintball in softball, na skrajnem severu pa
adrenalinski park v gozdu. Dodatne ovire in kulise za izvajanje
paintballa je treba po končani aktivnosti odstraniti iz terena
in pospraviti v skladiščne prostore. Za potrebe adrenalinskega
parka se uredi lesena konstrukcija oziroma poligon v gozdu.
Preko območja, po makadamski poti na severni strani je možna
ureditev tekaških, kolesarskih in »downhill« prog ter
sprehajalnih poti. Gradnja infrastrukture za potrebe dejavnosti
se izvaja po pogojih upravljavcev GJI.
Oblikovni in drugi pogoji:
– tlorisne velikosti stavb do 80 m2,
– višina stavb je pritličje, višine do 7 m od kote obstoječega
terena,
– streha je simetrična dvokapnica, naklona 30 do 45 stopinj,
smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe, izvedba
frčad in čopov ni dopustna,
– kritina je opečne redeče ali temno sive barve,
– fasada je iz naravnih materialov (omet, les, kamen),
– faktor zazidanosti je do 0,6. |
|
3.1.10 Površine razpršene poselitve za pretežno stanovanjsko gradnjo in
površine kmetije (As, Ak) |
|
166. člen
|
(ANO 131 -
ANO 133, ANŽ 131 – ANŽ 1311, APR 131 - APR 1311, APV 131 - APV 137, ARM
131 - ARM 1322, ART 131 - ART 137, BPD 131 - BPD 1330, BPS 131 - BPS
139, BRE 131 - BRE 135, BRO 131 - BRO 134, BRP 131 - BRP 135, BUČ 131 -
BUČ 1311, BZG 131 - BZG 139, BZR 131 - BZR 139, CEL 13, CES 13, CIR 131
- CIR 139, ČPK 131 - ČPK 138, DDV 131 - DDV 134, DLC 131 - DLC 133, DLE
131 - DLE 1353, DLL 131 - DLL 136, DOB 131 - DOB 1338, DOK 131 - DOK
133, DOL 131 - DOL 139, DOV 131 - DOV 1334, DPL 131 - DPL 137, DRN 131 -
DRN 135, DUN 131 - DUN 138, DVR 131 - DVR 134, FRL 13, GDL 131- GDL 134,
GLE 131 - GLE 1318, GLV 131 - GLV 135, GMA 131 - GMA 1321, GOL 131 - GOL
138, GOR 131 - GOR 138, GOV 13, GPI 13, GPR 131 - GPR 1310, GRA 131 -
GRA 132, GRR 131 - GRR 133, GRŽ 131 - GRŽ 132, GVR 131 - GVR 133, HRA
131 - HRA 132, IVD 131 - IVD 1310, JLN 131- JLN 139, JLŠ 131 - JLŠ 132,
KČN 131 - KČN 132, KLC 131 - KLC 1313, KLŠ 131 - KLŠ 1314, KOB 13, KOP
131 - KOP 1317, KOS 131 - KOS 1316, KRE 131 - KRE 1315, KRT 131 - KRT
133, KRŽ 131 - KRŽ 134, LBJ 13, LIB 131 - LIB 1320, LKE 131 - LKE 1312,
LOK 131 - LOK 1316, LOM 131 - LOM 1310, MAK 131 - MAK 1327, MAM 131 -
MAM 134, MAP 13, MAT 131 - MAT 132, MIK 131 - MIK 1311, MKO 131 - MKO
133, MSE 131 - MSE 1347, NEM 13, NGR 131 - NGR 135, NOG 131 - NOG 1318,
OSR 131 - OSR 133, PDC 131 - PDC 1314, PDL 131 - PDL 1349, PES 131 - PES
133, PJG 131 - PJG 134, PLE 131 - PLE 1310, POK 13 , POV 131 - POV 133,
PPL 131 - PPL 133, PPR 131 - PPR 1310, PRI 131 - PRI 133, PRM 131 - PRM
134, RAI 131 - RAI 1310, RAK 131 - RAK 1312, RAV 131 - RAV 132, RAZ 131
- RAZ 1312, REŠ 131 - REŠ 1338, ROŽ 131 - ROŽ 1330, RPZ 131 - RPZ 1336,
SEL 131 - SEL 133, SEN 131 - SEN 13 26, SGP 131 - SGP 136, SLI 131 - SLI
137, SLV 131 - SLV 134, SMČ 131 - SMČ 13 5, SNŠ 131 - SNŠ 1316, SNŽ 131
- SNŽ 133, SPD 131 - SPD 1310, SPL 13, SPP 131 - SPP 132, SPR 131 - SPR
138, SRA 131 - SRA 134, SRB 131 - SRB 133, SRE 131 - SRE 1349, SRP 13,
SSG 131 - SSG 134, STK 13 , STO 131 - STO 1329, STR 131 - STR 1319, STŽ
131 - STŽ 134, ŠED 131 - ŠED 1313, ŠUT 13, TRG 131 - TRG 1321, VED 131 -
VED 1322, VEK 131 - VEK 1326, VEN 131 - VEN 133, VET 131 - VET 132, VEV
131 - VEV 133, VIH 13, VLV 131 - VLV 139, VPP 131 - VPP 136, VRH 131 -
VRH 135, ZAB 131 - ZAB 138, ZDO 131 - ZDO 1325, ZLK 131 - ZLK 1313, ŽAB
131 - ŽAB 132, ŽEN 131 - ŽEN 139) |
|
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
površinah razpršene poselitve (As, Ak) je dopustna
gradnja:
111 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, samo zavetišča in
hoteli za živali, pesjaki, konjušnice in podobno ter pomožne
stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute in
podobno
Na
površini razpršene poselitve (Ak) je dopustna gradnja le
ene stanovanjske stavbe za potrebe kmetije. Sprememba
namembnosti nestanovanjskih kmetijskih stavb v stanovanjsko
stavbo in s tem določitev nove parcele namenjene gradnji ni
dopustna.
Če
ima lastnik na površinah razpršene poselitve (As, Ak)
registrirano dejavnost je dopustna tudi gradnja naslednjih
stavb:
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
1251 Industrijske stavbe, samo delavnice, pekarne,
avtomehanične, mizarske in podobne delavnice
12301 Trgovske stavbe, samo samostojne prodajalne za prodajo
izdelkov, vezanih na kmetijsko dejavnost
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, samo hladilnice in
specializirana skladišča za kmetijske pridelke
Na
osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) gradnja
stavb ni dopustna razen v EUP STR 1319 kjer je dopustna gradnja:
12722 Pokopališke stavbe
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna
gradnja:
12722 Pokopališke stavbe
Na
območju drugih urejenih zelenih površin (ZD)
je dopustna gradnja: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za
šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice
in druge urejene zelene površine. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
– Dopustna je gradnja tudi naslednjih nezahtevnih in enostavnih
objektov:
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– objekt za rejo živali,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt,
objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost. |
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
01
Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve
02
Gozdarstvo
03
Ribištvo in gojenje vodnih organizmov
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
10
Proizvodnja živil
11
Proizvodnja pijač
13
Proizvodnja tekstilij
14
Proizvodnja oblačil
15
Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov
16
Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute,
slame in protja, razen pohištva
18
Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
23.41 Proizvodnja gospodinjske in okrasne keramike
23.49 Proizvodnja drugih keramičnih izdelkov
23.7 Obdelava naravnega kamna
(F) GRADBENIŠTVO
43
Specializirana gradbena dela
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
(I) GOSTINSTVO
55.202 Turistične kmetije s sobami
55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom
55.209 Druge nastanitve za krajši čas
56
Dejavnost strežbe jedi in pijač
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(M) STROKOVNE ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
69
Pravne in računovodske dejavnosti
71
Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in
analiziranje
73
Oglaševanje in raziskovanje trga
74
Druge strokovne in tehnične dejavnosti
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
77.3 Dajanje strojev, naprav in drugih opredmetenih sredstev v
najem in zakup
81
Dejavnost oskrbe stavb in okolice
82.3 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
88
Socialno varstvo brez nastanitve
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
90.03 Umetniško ustvarjanje
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM,
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
Do
0,4. |
Tlorisni gabariti |
Tlorisna površina stanovanjske stavbe (skupno z vsemi
dozidavami) je do 150 m2. Ostale stavbe skladno s
programom. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina |
Kritina: dopustna tudi slamnata ali lesena streha. |
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Velikost parcele namenjene gradnji stanovanjske stavbe na As je
najmanj 400 m2. |
5.
OSTALI POGOJI |
ARM 1315 |
Na
vzhodnem delu enote je pritok Lokovškega potoka, od katerega 5 m
levo in desno gradnja stanovanjskih stavb ni dopustna.
|
ARM 1316, ARM 1317, ARM 1321,
BPD 1329, BPS 136, BRO 133, BRO 134, BZG 131, BZG 132, BZG 133,
BZG 139, DPL 133,
DPL 134, DRN 131, DRN 132, DRN 133, DUN 131, DUN 132, DUN 133,
DUN 134, DUN 135, GLE 131, GLE 132, GLE 133, GLE 134, GLE 135GLE
137, GLE 1310, GMA 131, GMA 132, GMA 133, GMA 134, GMA 135, GMA
136, GMA 1321, GOL 135, LIB 131, LIB 132, LIB 133, LIB 134, LIB
1319, LOK 133, LOK 139, LOK1310, LOK 1311, LOK 1312, LOK 1313,
LOK 1314, LOK 1315, LOK 1316, NEM 13, NGR 133,
PDC 1310, PDC 1312, PDC 1314,
RAZ 133, ROŽ 136, SGP 135, SGP 136, SLI 131, SLI 132, SNŠ 1315,
SPP 131, SPP 132, STŽ 133, STO 133
STO 1314, STO 1315, STO 1316
TRG 1320,
VEK 133, VEK 134, VEK 1313, VEK 1324, VEK 1325, VEK 1326, VEV
133, VIH 13, VPP 135, VPP 136 |
Na
območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi
rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
BRP 131, BRP 132, BRP 133,
BRP 134, BRP 135
(Naselbinska dediščina Vinske gorice) |
– Ohranja se slemenska zasnova območja in kakovostni
arhitekturni tipi stavb.
– Neustrezno arhitekturno oblikovane stavbe se sanirajo s
povzemanjem značilnosti kakovostne arhitekture. Velikosti in
oblikovni pogoji pri sanaciji:
– podolžni tloris z razmerjem stranic 1:1,5 do 1:2,
– etažnost: do K+P+M, s kolenčnim zidom do 0,6 m. Pri
podkletenih stavbah je klet lahko vidna v celoti samo na eni
vzdolžni strani,
– streha: simetrična dvokapna streha z naklonom od 40–45
stopinj, izvedba frčad in čopov ni dovoljena. Sleme in daljša
stranica stavb sta vedno vzporedna s plastnicami,
– kritina: bobrovec, zareznik ali betonski zareznik, samo
opečnato rdeče barve,
– fasada: izvedena v zaglajenem ometu bele ali pastelne barve,
dopustna je kombinacija z lesom (lesen oboj v horizontalnem
rastru). Na vzdolžnih fasadah so dopustni leseni ganki, ki
morajo biti izvedeni po celotni dolžini fasade. Na ožjih fasadah
(zatrepnih) balkoni niso dovoljeni. Okenske in vratne odprtine
so pravokotne, pokončne ter simetrično razporejene. Stavbno
pohištvo mora biti leseno v naravnih tonih avtohtonih vrst
lesa,
– Ohranjajo se prehodi v pobočje z vinogradi, širine najmanj 2,5
m.
– Podporni zidovi so na podlagi predhodne preveritve dopustni le
zaradi geostatične varnosti objektov. |
ANŽ 138, ANŽ 139, ANŽ 1310, ANŽ 1311, ARM 1316, ARM 1318, ARM
1319, ARM 1320, ART 132, BPD 132, BPD 133, BPD 134, BPD 135, BPD
136, BPD 1310, BPD 1311, BPD 1330, CEL 13, CES 13, ČPK 131, ČPK
132, ČPK 133, |
Na
vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
ČPK 134, ČPK 135, ČPK 136, ČPK 137, ČPK 138, DLC 131, DLC 132,
DLC 133, DOB 1317, DOB 1318, DOB 1319, DOB 1322, DOB 1325, DOB
1326, DOB 1327,
DOB 1328, DOB 1330, DOB 1331
DOB 1332, DOL 131, DOL 132, DOL 133, DOL 134, DOV 131
DOV 132, DOV 133, DOV 135 , DRN 132, DRN 133, DRN 134,
DRN 135, DUN 131, DUN 132,
DUN 133, DUN 134, DUN 135,
DUN 136, DUN 137, DUN 13 8, FRL 13, GDL 131, GDL 132, GDL 133,
GDL 134, GOL 131, GOL 138, GOR 131, GOR 132, GOR 133, GOR 134,
GOR 135, GPR 131,
GPR 1310, GPR 132, GPR 133,
GPR 134, GPR 135, GPR 136,
GPR 137, GPR 138, GPR 139, GRR 131, GRR 132, GRR 133, JLN 131,
JLN 132, JLN 133, JLN 136, JLN 137, JLN 138, JLN 139, KČN 131,
KČN 132,
KLC 1310, KLC 1311, KLC 1312, KLC 1313, KLC 134, KLC 137, KLC
138, KLC 139, KOS 132, KOS 133, KOS 136, KRT 131,
KRT 133, LKE 131, LKE 132, LOK 1310, LOK 1311, LOK 1312,
LOK 1313, LOK 136, LOK 137, LOK 138, LOK 139, LOM 131, LOM 1310,
LOM 132, LOM 133, LOM 134, LOM 135, LOM 136, LOM 137, LOM 138,
LOM 139, MAT 131, OSR 131, OSR 132, OSR 133, PDC 133, PES 132,
PES 133, PJG 131, PLE 1310, PLE 138, PLE 139, PPR 1310,
PPR 136, PPR 137, RAK 131, RAZ 131, RAZ 1310, RAZ 1311, RAZ
1312, RAZ 132, RAZ 133, RAZ 134, RAZ 135, RAZ 136, RAZ 137, RAZ
138, |
|
RAZ 139, REŠ 1314, RPZ 1333, RPZ 137, SMČ 131, SMČ 132, SRA
131,
SRA 132, SRA 133, SRA 134, STK 13, ŠED 131, ŠED 1310, ŠED 1311,
ŠED 1312, ŠED 132, ŠED 133, ŠED 134, ŠED 135, ŠED 136, ŠED 137,
ŠED 138, ŠED 139, TRG 131, TRG 132, TRG 133, TRG 134, TRG 135,
TRG 136, VED 1314, VED 1315, VEN 133, VET 131, VET 132, ZDO
1310, ZDO 1311, ZDO 1312, ZDO 1313, ZDO 1314, ZDO 1315, ZDO
1316, ZDO 1317, ZDO 1318, ZDO 1319, ZDO 1320, ZDO 1321, ZDO
1322, ZDO 1323, ZDO 1324, ZDO 1325 |
|
DLL 131-136,
FRL 13, GRA 131, GRA 132, SGP 131¸ SGP 132, SGP 133, SGP 134,
GRA 135, 136, SLV 132, SLV 134, ŠUT 13, ŽAB 132 |
Velikost in oblikovni pogoji:
– podolžni tloris brez izzidkov,
– etažnost: do K+P+M, klet mora biti najmanj z ene strani
vkopana,
– streha: simetrična dvokapna streha z naklonom od 40 - 45
stopinj,
– kritina: opečna (bobrovec, zareznik ali betonski zareznik
opečnato rdeče barve),
– Fasada: okenske in vratne odprtine pokončne, pravokotne in
simetrično razporejene. Dopustna uporaba le naravnih materialov
(kombinacija lesa, zaglajenega ometa v beli ali pastelni barvi
in kamna). Izvedba balkonov na čelnih fasadah ni dopustna.
|
BRO 131, BRO 133, BRO 134, DRN 133, DRN 132, MAM 131, MAM 132,
MAM 133, PES 131, SEL 132, SEL 133
SSG 133 |
Na
območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba
upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev,
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred
poplavami«. |
KOS 135,
KRT 131,
PDC 1312,
PDC 1314,
STŽ 132,
STŽ 133,
SNŠ 1315,
TRG 1320,
VPP 136 |
– V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja
nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe
prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali
začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno
infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na
podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter
oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega
soglasja.
– Poleg zgornjih pogojev je v enoti VPP 136 v vplivnem območju
cerkve sv. Neže zaradi varovanja vedut in ohranitve
dominantnosti sakralne stavbe ni dopustno spreminjati višinske
gabarite stavb. |
DVR 131 |
Dopustna je le prenova obstoječih stavb in gradnja novih stavb
za potrebe funkcije domačije, pod pogojem, da se stavbe locirajo
v vrzeli med obstoječimi. |
MAK 1316 |
– Na območju registrirane naselbinske dediščine je treba
upoštevati pogoje, navedene v členu »celostno ohranjanje
kulturne dediščine«.
– Oblikovanje stavb mora slediti značilnostim prostora in
obstoječe grajene strukture, ki je prepoznavna kot varovana
vrednota območja:
– tlorisni gabarit: podolžen tloris, brez izzidkov,
– višinski gabarit: P+M, v primeru gradnje kleti je ta vkopana v
zemljo,
– streha: simetrična dvokapnica, naklon 40-45 stopinj,
– kritina: je temno siva ali opečno rdeča. Osvetlitev podstrešja
je dopustna s klasično oblikovanimi frčadami ali pultnimi okni,
– fasade: zaglajen omet v beli ali pastelni barvi; balkoni na
čelnih, ožjih fasadah načelno niso dopustni, dopustna izvedba
lesenega ganka po celotni dolžini vzdolžne fasade, okenske in
vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično
razporejene, okenska stekla deljena na 4 ali 6 pol. |
CIR 134, CIR 137, CIR 138, GLE 139, GLV 132, GLV 135, KRE 1315,
KRE 132, KRE 133,
KRŽ 132, REŠ 1310, STR 1317, STR 1319, |
V
vplivnem območju kulturne dediščine se morajo posegi in
dejavnosti prilagoditi celostnemu ohranjanju dediščine.
|
MSE 1325,
STR 139,
ZDO 132, |
Na
območju varovane podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob
nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti
pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo
pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma
sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med
izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih
jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
|
PDL 1312 |
Na
območju vodnih in priobalnih zemljišč površinskih vodotokov 5 m
levo in desno od vodnega zemljišča Presladolskega potoka gradnja
objektov namenjenih bivanju ni dopustna. |
PDL 1313 |
Na
območju levega pritoka Presladolskega potoka na območju
obstoječe kmetije (potok je verjetno zacevljen) je treba
identificirati potek potoka. 5 m levo in desno od cevi gradnja
stanovanjskega objekta ni dopustna. Kot možnost se dopušča
odpiranje potoka in premik struge na rob območja. |
POV 132 |
Novogradnje morajo biti po volumnu in oblikovanju podrejene
varovanemu objektu. |
SEN 1318 |
Območje enote tangira izvirni levi pritok Senovskega potoka. 5 m
levo in desno od vodnega zemljišča gradnja stanovanjskega
objekta ni dopustna. |
SLI 137 |
Na
območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je treba
upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh območjih.
|
STR 1319 |
– Stavba mrliške vežice mora biti podrejena obstoječemu
varovanemu sakralnemu kompleksu, oblikovno neizpostavljena in
usklajena z okoliškim terenom. Varuje se veduta na cerkev.
Zunanja ureditev in objekt sta neločljiva celota - objekt je v
podrejenem položaju in del oblikovanega terena.
– Velikost in oblikovni pogoji:
– lega stavbe: na JZ delu zemljišča, vzporedno s plastnicami
terena, odmik stavbe od sosednjih parcelnih meja je min. 2,0 m,
– tlorisne dimenzije: horizontalni gabarit z nadkritjem je
podolgovate trapezne oblike dim. 15,00 m x 6,0 m -9,0 m. Kot
oblikovni poudarek in zaključek linijske krajinske poteze je
dopustna tudi gradnja zidu ter sanacija obstoječega
pokopališkega zidu,
– višina stavbe: delno vkopana pritlična stavba višine 2,60 m do
3,50 m merjeno od kote pritličja,
– kota pritličja: 439,25 (+/- 20 cm),
– streha: ravna ali enokapna z minimalnim naklonom, ki se
navezuje na linijo terena,
– kritina: ekstenzivna zelena streha,
– konstrukcija: dopustna je kombinacija nosilnih elementov (AB,
zidane, lesene, jeklene konstrukcije) po pogojih za VIII.
potresno cono,
– fasada: skladna z okoliškim terenom, delno vkopana in
ozelenjena, finalni omet v svetlih peščenih odtenkih, v
kombinaciji s steklenimi površinami
– Ureditev okolice objekta: Zunanja ureditev predstavlja osnovo
urejanja in se nanaša na preoblikovanje terena in zelenih
površin (zatravitve in delne zasaditve brežin), v manjši meri na
oblikovanje parternih površin (dostopi, parkirišča ob cesti v
travnih ploščah, utrjenih peščenih površinah ali tlakovanju z
vidnimi zelenimi fugami).
– Pred gradnjo mrliške vežice se priporoča izvedba predhodnih
arheoloških raziskav. V primeru, da predhodne arheološke
raziskave ne bodo izvedene je zaradi varstva arheoloških ostalin
treba pristojnem zavodu omogočiti dostop do zemljišč in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Investitor je dolžan
najmanj 10 dni pred začetkom zemeljskih pisno obvestiti
pristojni zavod o poteku gradbenih del. |
VPP 131 |
Na
območju varovane kulturne krajine je treba pri umeščanju
objektov slediti reliefnim značilnostim tako, da bo ohranjeno
razmerje med arhitekturno in krajinsko tipologijo. Zapiranje
vedut na sakralni objekt ni dopustno. |
VPP 136 |
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Zaradi ohranjanja sakralne stavbne dediščine je treba pri
obstoječem stanovanjskem objektu ohranjati prostorsko
integriteto, pričevalnost in dominantnost dediščine. |
VRH 134 |
– Na povirju potoka Kaček se varuje vodni vir. 5 m levo in desno
od vodnega zemljišča gradnja stanovanjskega objekta ni dopustna.
– Na varovanem območju habitatov vodnih in obvodnih organizmov
se obnova mlina na površinah potoka izvede sonaravno, z uporabo
naravnih materialov (kamen, les …), uporaba betona ni dopustna.
Obrežne vegetacije potoka se ne odstranjuje in potoka se ne
onesnažuje. |
LIB 136, LIB 137, LIB 138, SLI 131, SLI 132, SLI 133, SLI 134,
SLI 135, SSG 131, SSG 134 |
Na
območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je treba
upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh območjih. |
ANŽ 132, ANŽ 135, BPS 138, BRE 133, CIR 134, CIR 135, DLE 1342,
DUN 134, , DVR 132, DVR 133, GLV 133, GRR 132, GRR 133, KOS 137,
LIB 134, LIB 136, NOG 1312, NOG 133, PES 131, PJG 134, PLE 132,
PLE 133, ROŽ 1312, ROŽ 137, ROŽ 139, RPZ 1310, SNŽ 132, SRE
1322, SNE 1346, SSG 131, SSG 134, STO 137 |
Na
območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le
objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike.
|
|
3.1.11 Površine razpršene poselitve za turizem in podobne dejavnosti,
zidanice in stavbe za pripravo in spravilo sadja ter orodja (At, Az)
|
|
167. člen
|
(ANO141,
ANO 142, APV 14, CEL 14, DDV 14, DPL 14, DUN 14, GOL 14, KRE 14, NEM
141, NEM 142, OSR 14, PDC 141, PDC 142, RAI 14, RAK 141 - RAK 143, SGP
14, SNŠ 14, SRE 141, SRE 142, STK 14, ŠUT 14, TRG 14, VPP 14) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
površinah za turizem in podobne dejavnosti (At) ter površinah za
zidanice (Az)
je dopustna gradnja:
Nestanovanjskih stavb:
12713 Stavbe za spravilo pridelka: samo zidanice, stavbe za
spravilo pridelka, stavbe za predelavo lastnih kmetijskih
pridelkov, sušilnica sadja
Na
površinah za turizem in podobne dejavnosti (At) je
dopustna gradnja tudi:
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe (stavbe za
shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije – lope)
1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene; samo
kipi in spomeniki, razpela, znamenja in kapelice tipa edikula
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje; samo pomožne stavbe
(drvarnica, lopa, uta)
Gradbeno inženirskih objektov:
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne poti
222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski
vodi in lokalna (dostopov na) komunikacijska omrežja
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje; samo oporni zid, škarpa, stabilizacijski objekti za
zadrževanje plazov |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Na
površinah za zidanice (Az)
je dopustna gradnja tudi:
– pomožni objekt v javni rabi: samo pomožni cestni objekti,
– vodnjak, višina do vključno 1,5 m, globina do vključno 30 m,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje:
samo vodni zbiralnik,
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: samo
zidanica in sušilnica sadja.
Na
površinah za turizem in podobne dejavnosti (At) je
dopustna še gradnja:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, samo pritlična enoetažna
kmečka lopa. |
Pogoji za gradnjo |
Pogoji za gradnjo zidanic ali stavbe za spravilo pridelka ali
stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov ali sušilnice
sadja so:
– Pogoj za gradnjo zidanice je, da investitor poseduje
predpisano velikost intenzivnega vinograda za gradnjo stavbe za
spravilo pridelka ali stavbe za predelavo lastnih kmetijskih
pridelkov ali sušilnice sadja pa predpisano velikost
intenzivnega sadovnjaka. Za predpisano velikost intenzivnega
vinograda ali intenzivnega sadovnjaka je na površinah za
zidanice Az dopustna gradnja le ene stavbe za spravilo pridelka
ne glede na to ali je zgrajena kot manj zahtevana ali nezahtevna
stavba.
– Na površinah za turizem in podobne dejavnosti (At) je poleg
stavbe za spravilo pridelka, ki predstavlja osnovno stavbo
dopustna še gradnja druge nestanovanjske kmetijske stavbe-
kmečke lope in gradnja majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave. Dopustna je gradnja največ dveh vrst majhnih stavb kot
dopolnitev obstoječe dejavnosti.
– Za gradnjo stavbe, ko je vinograd ali sadovnjak na najboljšem
kmetijskem zemljišču (K1) mora biti intenzivni vinograd ali
sadovnjak velikosti najmanj 30 arov.
– Investitor mora poleg zahtevane bruto površine intenzivnega
vinograda ali intenzivnega sadovnjaka biti še lastnik površine
za gradnjo stavbe. Zemljišče mora biti na vinorodnem območju
občine. |
|
– Lokacija zemljišča za gradnjo zidanice mora biti na zemljišču,
kjer je vinograd ali na zemljišču poleg vinograda (sosednje
zemljišče, neposredno ob vinogradu) ali na zemljišču na drugi
strani poti. V primeru, da je investitor lastnik vinogradov na
različnih lokacijah,, morajo zemljišča le teh biti v istem
vinorodnem okolišu na območju občine, oziroma je lahko del
zemljišč na območju mejne katastrske občine, ki meji z občino
Krško, pod pogojem, da na tem zemljišču ni zidanice.
– Za dokazilo o velikosti vinograda se uporablja register
pridelovalcev grozdja in vina. Za dokazilo o velikosti
sadovnjaka pa register kmetijskih gospodarstev.
– Za mnenje glede intenzivnosti vinograda ali sadovnjaka se
šteje vpis v ustrezen register.
– V zidanici je dopustno urediti prostore za vinotoč in osmico,
če ima prosilec najmanj 80 arov vinograda, da predelava grozdja
predstavlja osnovno ali dopolnilno dejavnost.
– Sprememba namembnosti vinotoča, osmice ali prenočitvenih
prostorov, ki so v sklopu stavbe, v drugo vrsto gostinskega
obrata ali druge namene ni dopustna.
Gradnja stavb na površinah za turizem in podobne dejavnosti
(At) je dopustna, če ima lastnik poleg zagotavljanja ostalih
pogojev za gradnjo zidanic, registrirano tudi gostinsko ali
turistično dejavnost. |
Dopustne dejavnosti |
Na
površinah za zidanice (Az) je dopustno izvajanje
naslednjih dejavnosti:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
01.21 Vinogradništvo
01.24 Gojenje pečkatega in koščičastega sadja
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
10
Proizvodnja živil: predelava in konzerviranje sadja in zelenjave
11
Proizvodnja pijač: proizvodnja vina iz grozdja, proizvodnja
brezalkoholnih pijač
(I) GOSTINSTVO
55.209 Druge nastanitve za krajši čas
Na
površinah za turizem in podobne dejavnosti (At) je dopustno
tudi:
(I) GOSTINSTVO
56.104 Začasni gostinski obrat
56.2 Priložnostna priprava in dostava jedi ter druga oskrba z
jedmi
56.3 Strežba pij®(R)
KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
90
Kulturne in razvedrilne dejavnosti
91.0 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne
dejavnosti |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Tlorisni gabariti |
– Pri vinogradih velikosti od 15 – 35 arov in sadovnjakih
velikosti od 25 do 35 arov je tlorisna površina stavbe na stiku
z zemljiščem največ 45 m2.
– Pri vinogradih in sadovnjakih velikosti od 35 – 50 arov je
tlorisna površina stavbe največ 55 m2, pri vinogradih
in sadovnjakih velikosti od 50 – 80 arov pa največ 65 m2.
– Pri vinogradih in sadovnjakih velikosti 80 arov in več se
tlorisna površina stavbe prilagodi tehnologiji predelave grozdja
ali drugega sadja in je velikosti do 150 m2 na stiku
z zemljiščem.
– Tlorisna velikost zidanic s prostori za vinotoč in osmico je
na stiku z zemljiščem do 150 m2.
– Tlorisna velikost drugih nestanovanjskih kmetijskih stavb ali
pomožne kmetijsko gozdarske stavbe-kmečka lopa in pomožnih stavb
je do 30 m2.
– Tlorisi stavb so brez dodatnih volumnov.
– Vodnjak, višina do vključno 1,5 m, globina do vključno 30 m,
– Objekt za oglaševanje, oglasne površine do vključno 12 m2
in višine do vključno 5 m,
– Športno igrišče na prostem velikosti do vključno 80 m2. |
Višinski gabariti/etažnost |
– Etažnost stavb je P. Lahko je delno ali v celoti podkletena,
če teren to omogoča, ter brez kolenčnega zidu ali s kolenčnim
zidom do 40 cm, skritim v napušču.
– Pri stavbah tlorisne velikosti 80 m2 in več je
dopustna izvedba kolenčnega zidu do 80 cm.
– Nestanovanjska kmetijska stavba ali pomožna kmetijsko
gozdarska stavba-kmečka lopa je pritlična, enoetažna, višina
slemena do 4,8 m. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Tipologija objektov, morfologija pozidave, lega objekta
|
Ohranja se slemenska oziroma obcestna pozidava. Stavbe se
locirajo tako, da je omogočen prehod do vinogradov ali
sadovnjakov. |
Strehe in kritina |
– Simetrična dvokapnica z naklonom od 40 –45°. Smer slemena mora
biti vzporedna z daljšo stranico stavbe.
– Frčade in strešna okna niso dovoljena. Kritina mora biti
opečno rdeče barve ali usklajena z barvo kritine sosednjih
stavb. Pri stavbah tlorisne velikosti 80 m2 ali več
je dopustna izvedba frčad in strešnih oken. |
Fasade stavb |
– Pri oblikovanju se upoštevajo elementi tradicionalne
arhitekture.
– Fasada je praviloma horizontalno členjena, izvedena v
zglajenem ometu bele ali pastelne barve, dopustna je kombinacija
z lesom (lesen oboj v horizontalnem rastru). Pritlični del
stavbe je lahko v celoti iz lesenih plohov. Kleti so zidane v
videzu naravnega kamna ali zglajenem ometu bele ali pastelne
barve. Stavbno pohištvo je v naravnih tonih avtohtonih vrst
lesa, bela barva in barvne kovine niso dovoljene. Polnila
varovalnih ograj (gank) so lesena, obdelana v vidni barvni
teksturi lesa.
– Ob zidanicah se postavijo brajde v leseni konstrukciji ali v
kombinaciji z betonsko konstrukcijo. |
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
– Velikost parcele se določi skladno z namensko rabo prostora,
ki zajema objekt in zunanje urejene površine, ki služijo objektu
– dostop, parkirišče, zelenice itd.
– Ohranjajo se prehodi v pobočje z vinogradi, širine najmanj 2,5
m.
– Velikost parcele za gradnjo stavb je najmanj 200 m2.
|
5.
POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Promet |
Na
parceli namenjeni gradnji stavb morajo biti zagotovljene
parkirne površine glede na dejavnost. Stavbe brez dejavnosti
morajo imeti najmanj eno parkirno mesto. V primeru, da parkirišč
ni možno zagotoviti ob objektu, se ga zagotovi na drugi
lokaciji. |
6.
OSTALI POGOJI |
ANO 141,
ANO 142 |
– Na območju enot ni dopustna gradnja zidanic in gradnja
stanovanjskih objektov. Na območju »perišča« je ob potoku
Potočnice dopustna gradnja lesenega pritličnega nadstreška,
velikosti do 50 m2 in višine do 6 m. Ob perišču se
uredi park ter zaščitijo obstoječi izviri vode. Ob potoku je
dopustna gradnja kozolca, velikosti do 150 m2 za
spravilo sena in shranjevanje orodja ter izvajanje turističnih
dejavnosti. Razmerje stranic objektov je najmanj do 1:1,5.
Višina kozolca je največ do 10 m. Na območju se izvajajo
turistične dejavnosti.
– Na vodotoku se pri izvajanju turistični dejavnosti
(predstavitev preteklega načina pranja perila) ne uporablja
toksičnih snovi, ki lahko onesnažijo potok. Uporablja se
izključno voda. |
DUN 14 |
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Dopustna je legalizacija stavbe v primeru, ko manjši del
stavbe sega izven stavbnega zemljišča. Dele stavb izven
stavbnega zemljišča je dopustno legalizirati pod pogojem, da s
tem soglašajo pristojni organi, na katerih varstvene režime ali
varovalne pasove se posega in upravljavci gospodarske javne
infrastrukture. |
GOL 14,
NEM 142, OSR 14 |
Na
območju varovanja sakralne stavbne dediščine v enoti NEM 142
posegi ne smejo degradirati prostorsko integriteto, pričevalnost
in dominantnost cerkve. |
DUN 14, GOL 14, CEL 14, JLN 14, OSR 14 |
Na
vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
SGP 14,
ŠUT 14 |
Na
območju varovanja podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob
nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti
pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo
pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma
sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med
izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih
jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
|
VPP 14 |
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. Predvideni posegi ne smejo
degradirati prostorskih integritet, pričevalnost in
dominantnosti cerkve.
– V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja
nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe
prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali
začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno
infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na
podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter
oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega
soglasja. |
|
3.1.12 Stanovanjska gradnja na vinogradniških območjih (Av)
|
|
168. člen
|
(APV 151,
APV 152, ART 15, BPD 15, BZG 15, ČPK 15, IVD 15, KLC 15, KOS 15, LIB 15,
LKE 15, MAK 15, NOG 151, NOG 152, OSR 15, SNŠ 151- SNŠ 153, ZDO 15) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
površinah za stanovanjsko gradnjo na vinogradniških območjih
(Av) je dopustna gradnja:
Stanovanjske stavbe:
111 Enostanovanjske stavbe
Nestanovanjske stavbe:
12713 Stavbe za spravilo pridelka: samo zidanice ali stavbe za
spravilo pridelka ali stavbe za predelavo lastnih kmetijskih
pridelkov ali sušilnica sadja
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe (stavbe za
shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije – lope)
1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene; samo
kipi in spomeniki, razpela, znamenja in kapelice tipa edikula;
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo pomožne stavbe
(drvarnica, lopa, uta)
Gradbeni inženirski objekti:
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste:
222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski
vodi in lokalna (dostopov na) komunikacijska omrežja;
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje: samo oporni zid, škarpa, stabilizacijski objekti za
zadrževanje plazov |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Dopustna je gradnja tudi naslednjih nezahtevnih in enostavnih
stavb:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje:
samo vodni zbiralnik,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: samo kmečka lopa,
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: samo
zidanica in sušilnica sadja. |
Pogoji za gradnjo |
– Pogoj za gradnjo stavb na površinah za stanovanjsko gradnjo
na vinogradniških območjih (Av) je, da ima investitor poleg
stavbnega zemljišča za gradnjo osnovne stavbe najmanj 15 arov
bruto površine intenzivnega vinograda ali intenzivnega
sadovnjaka. Lokacija zemljišča za gradnjo stavbe mora biti na
zemljišču, kjer je vinograd/sadovnjak ali na zemljišču poleg,
ali na zemljišču na drugi strani poti. Glede dokazil za velikost
in intenzivnost vinograda ali sadovnjaka veljajo enaki pogoji
kot so določeni za namensko rabo površin Az in At.
– V kleti enostanovanjske stavbe so praviloma površine za
pripravo in spravilo kmetijskih pridelkov v ostalih etažah pa
stanovanjske površine.
– Poleg stanovanjske stavbe ali stavbe za spravilo pridelka je
dopustna še gradnja le ene vrste druge nestanovanjske kmetijske
stavbe (kmečke lope, drvarnice, ute) ter gradnja največ dveh
vrst majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe pozidave. |
Dopustne dejavnosti |
V
stavbah je dopustno izvajati naslednje dejavnosti:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
10
Proizvodnja živil
11
Proizvodnja pijač
(I) GOSTINSTVO
55.202 Turistične kmetije s sobami
55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom
55.209 Druge nastanitve za krajši čas
56.21 Priložnostna priprava in dostava jedi
56.29 Druga oskrba z jedmi
56.3 Strežba pijač
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
90
Kulturne in razvedrilne dejavnosti
91.0 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne
dejavnosti
(T) DEJAVNOSTI GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM;
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
Dejavnosti v stanovanjskih stavbah je dopustno izvajati do 50 %
neto tlorisne površine stavbe. |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Tlorisni gabariti |
– Podolgovate oblike z razmerjem stranic od 1:1,2 do 1:1,5, brez
izzidkov. Maksimalna tlorisna površina osnovne stavbe je 100 m2.
– Tlorisna velikost drugih nestanovanjskih kmetijskih
stavb-kmečka lopa, drvarnica, uta je do 30 m2.
– Vodnjak, višina do vključno 1,5 m, globina do vključno 30 m.
– Športno igrišče na prostem velikosti do vključno 80 m2. |
Višinski gabariti/etažnost |
– Osnovna stavba do K+P+M, pri čemer je klet največ 0,4 m nad
koto najvišjega obstoječega terena ob stavbi. Kota slemena je
lahko največ 10 m nad koto najnižjega urejenega terena ob
stavbi.
– Nestanovanjska kmetijska stavba-kmečka lopa, drvarnica uta je
pritlična, enoetažna, višina slemena do 4,8 m. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Fasade stavb |
porabljajo se avtohtoni materiali (les, kamen, zglajen omet v
beli in pastelni barvi). |
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Velikost parcele se določi skladno z namensko rabo prostora, ki
zajema objekt in zunanje urejene površine, ki služijo objektu –
dostop, parkirišče, zelenice, itd.
Ohranjajo se prehodi v pobočje z vinogradi, širine najmanj 2,5
m.
Velikost parcele za stanovanjsko stavbo je najmanj 300 m2
in za nestanovanjske stavbe 200 m2. |
5.
POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Promet |
Na
območju parcele za gradnjo stavb morata biti zagotovljeni
najmanj dve parkirni mesti in dodatne parkirne površine glede na
dejavnost v primeru izvajanja dejavnosti. V primeru, da jih ni
možno zagotoviti ob stavbi, jih je dopustno zagotovi na drugi
lokaciji. |
Kanalizacijsko omrežje |
Obvezna je priključitev na malo čistilno napravo. |
6.
OSTALI POGOJI |
BPD 15, ČPK 15, LKE 15, OSR 15, ZDO 15, |
Na
vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
OSR 15 |
Na
varovanem območju profane stavbne dediščine posegi v območje
kulturnega spomenika niso dopustni. Izjemoma so posegi dopustni
samo po predhodnem strokovnem mnenju in nadzorstvu pristojne
organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
|
|
3.1.13 Vinogradniška območja-naselbinska dediščina vinske gorice |
|
169. člen
|
(BRP 16,
GRA 16, HRA 16, PRM 16, SGP 16, ŠUT 16) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste gradenj |
– Dopustna je le rekonstrukcija, nadomestna gradnja, enakih
tlorisnih in višinskih gabaritov ter vzdrževanje stavb.
– Gradnja podpornih zidov na podlagi predhodne preveritve je
dopustna izključno zaradi geostatične varnosti objektov in za
ohranitev stabilnosti terena. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Gradnja dodatno navedenih nezahtevnih in enostavnih stavb je
dopustna le v sklopu grajenega območja kmetije ali parcele
namenjene gradnji na kateri je zgrajena stanovanjska stavba:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta,
vetrolov, itd.),
– stavbe za rejo živali: (hlev, svinjaki, itd.),
– pomožne kmetijsko gozdarske stavbe,
– stavbe za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost:
(zidanica, sirarna, itd.). |
Dopustne dejavnosti |
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
01.21 Vinogradništvo
01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo, priprava pridelkov
02.3 Nabiranje gozdnih dobrin, razen lesa
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
11
Proizvodnja pijač
(I) GOSTINSTVO
55.202 Turistične kmetije s sobami
55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom
55.209 Druge nastanitve za krajši čas
56.3 Strežba pijač |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Tlorisni gabariti in lega stavb |
– Pri nadomestni gradnji je treba upoštevati podolžni tloris z
razmerjem stranic 1:1,5 do 1:2. Daljša stranica stavbe je vedno
vzporedna s plastnicami terena.
– Nadomestne stavbe z namembnostjo obstoječe se locira na isti
lokaciji, ali z zamikom vsaj na 50 % tlorisa obstoječe stavbe,
ali z zamikom, če to narekujejo pogoji nosilcev urejanja
prostora in soglasodajalcev, ali geološke razmere terena, ali
zahteve po večjih odmikih od ceste za izboljšanje prometne
varnosti ali drugih upravičenih pogojev-požarni, sanitarni,
posebni predpisi oz. odloki.
– Za nadomestne gradnje veljajo pogoji glede tlorisnega gabarita
kot so določeni v členu »Površine razpršene poselitve za
stanovanjsko gradnjo in kmetijska gospodarstva (As, Ak)« in v
členu »Površine razpršene poselitve za turizem in podobne
dejavnosti, zidanice in stavbe za pripravo in spravilo sadja ter
orodja (At, Az). |
Višinski gabariti/etažnost |
– Do K+P+M ali P+M, s kolenčnim zidom do 0,6 m. Pri podkletenih
objektih je klet lahko vidna v celoti samo na eni vzdolžni
strani.
– Nezahtevne in enostavne stavbe so pritlične v enoetažni
izvedbi, višina slemena stavbe za rejo živali, pomožne kmetijsko
gozdarske stavbe, stavbe za kmetijske proizvode in dopolnilno
dejavnost je do 4,6 m. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Splošno |
– Ohranja se slemenska zasnova naselja in kakovostni
arhitekturni tip stavb.
– Neustrezno arhitekturno oblikovane stavbe se sanirajo s
povzemanjem značilnosti kakovostne arhitekture.
– Podporni zidovi so kamniti, betonski, obloženi z naravnim
kamnom in v celoti zazelenjeni. |
Streha |
Simetrična dvokapna streha z naklonom od 40 – 45 stopinj,
izvedba frčad in čopov ni dovoljena. Sleme je vedno vzporedno s
plastnicami terena. |
Kritina |
Bobrovec, zareznik ali betonski zareznik, samo opečnato rdeče
barve. |
Fasade stavb |
Izvedejo se v zglajenem ometu bele ali pastelne barve. Dopustna
je kombinacija z lesom (lesen oboj v horizontalnem rastru). Na
vzdolžnih fasadah so dopustni leseni ganki, ki morajo biti
izvedeni po celotni dolžini fasade. Na ožjih fasadah (zatrepnih)
balkoni niso dovoljeni. Okenske in vratne odprtine so
pravokotne, pokončne ter simetrično razporejene. Stavbno
pohištvo mora biti leseno v naravnih tonih avtohtonih vrst lesa.
|
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Ohranjajo se prehodi v pobočje z vinogradi, širine najmanj 2,5
m. |
5.
OSTALI POGOJI |
BRP 16 |
Na
vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
|
3.1.14 Območja okoljske infrastrukture |
|
170. člen
|
(BRO 17,
DOK 17, DOV 17, DRN 17, JEL 17, KAN 17, MAM 17, POD 17, PPL 17, SME 17,
SPL 17, STŽ 17, ŠUT 17, VEM 17, VID 17) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
območju okoljske infrastrukture (O) je dopustna gradnja:
22
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
|
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Dopustna je tudi gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih
objektov:
– pomožni objekt v javni rabi, samo pomožni cestni objekti,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje;
samo zajem pitne in tehnološke vode. |
Dopustne dejavnosti |
Dopustno je izvajanje dejavnosti:
(E) OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE
OKOLJA |
2.
OSTALI POGOJI |
|
– Na območju varstvenih pasov vodotoka se gradnja novih objektov
na območju okoljske infrastrukture (O) izvaja tako, da se
hidrološkega režima vodotoka ne spreminja (ne spreminja se
morfologije brežin in obrežnega pasu z nasipavanjem ali
poglabljanjem). Ob obstoječih vodotokih se ohranja obstoječa
vegetacija in varuje zeleni obvodni pas. Območja se od bližnje
okolice vizualno loči z zelenim pasom, ki se zasadi z gručami
avtohtonih drevesnih vrst.
– Na območju varovanja zooloških in botaničnih lastnosti NV v
enoti KAN 17 se ohranja mejica v največji možni meri.
– V enoti BRO 17 je na območju arheološke dediščine treba
opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in
način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na vodovarstvenem območju v enotah DOV 17 in DRN 17 se pri
gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in
državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa,
pristojnega za vode. |
BRO 17 |
Na
območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba
upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev,
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred
poplavami«. |
|
3.1.15 Površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
|
171. člen
|
(BRE 18 ,
BRP 18, DOB 18, GLE 18, GUN 18, MSE 18, REŠ 18, SRE 181- SRE 183) |
(1) Zagotoviti je treba sanacijo nelegalnih kopov. Zaradi izvedbe
sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih
surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice. |
(2) Na
vodovarstvenem območju se za širitev kamnoloma Gunte (GUN 18) pri
gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni
predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za
vode. Upošteva se tudi pogoje iz Hidrogeološkega poročila o vplivu
kamnoloma Gunte na črpališče pitne vode Rore pri Krškem (t.
K-II-30d/c-1/1097, Geološki zavod Slovenije-Oddelek za hidrologijo,
2001). Na območju kamnoloma se v sklopu sanacije ponovno vzpostavi peš
povezava iz smeri »starega gradu« Krško proti Guntam. |
(3) Na
območju Nature 2000, EPO in HT se površina nelegalnega kopa v Mrčnih
selih (MSE 18) ne širi, dopustna je le sanacija za namene odprave
nevarnosti za obstoječo kmetijo. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno
za potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno
pridobljene rudarske pravice. |
(4) Na
varovanem območju podzemeljske geomorfološke NV Karbonati v enotah MSE
18 in BRP 18 je treba ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna
obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo
pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo
podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba
upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je potrebno zaščititi
pred uničenjem ali poškodovanjem. |
(5) Na
območju gozda in za krčitve gozda v enotah GUN 18, MSE 18, BRP 18 se
upošteva naslednje ukrepe: |
– po
koriščenju je na območju kamnoloma treba ponovno vzpostaviti gozd. Z
izkoriščanjem prizadeti gozdni prostor mora biti po eksploataciji
ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti
(pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin in |
– vkopov), |
– posegi v
gozd izven samega območja izkoriščanja niso dopustni (sečnja zaradi
gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov). Prepovedano je vsako
zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove in odstranjevanje zarasti, |
– izdela
se projekt sanacije in rekultivacije, v smislu ponovne pogozditve
površin. Projekt sanacije in rekultivacije mora biti rokovno zavezujoč
ter mora podrobno določati način pogozditve (izvedba brežin, talna
podlaga, humus, drevesne vrste, varstvo, gojenje). Pogozditev je možna
le z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Na ta
projekt sanacije in rekultivacije se pridobi soglasje Zavoda za gozdove.
V projektu mora biti strogo upoštevano načelo postopne (fazne)
eksploatacije in sprotne sanacije izkoriščenih površin. |
– Pri
izvajanju sanacije in rekultivacije je potreben strokovni nadzor Zavoda
za gozdove. |
– Dinamika
del pri izkoriščanju mora biti usklajena tako, da je obdobje od
odstranitve sestoja do sanacije v gozd čim krajše, vendar ne daljše od 3
let: |
– gozdno
drevje se lahko odstrani največ 8 mesecev pred začetkom eksploatacije,
|
– po
končani eksploataciji morajo biti tla pripravljena na sanacijo v roku 6
mesecev, sama pogozditev pripravljene površine pa mora biti izvedena
prvo sezono po pripravi tal, |
– način in
izvedba biološke osnove zemljišča mora biti določena s projektom
sanacije in rekultivacije. |
– po
izvršenem poseku gozda se vrhnja, najmanj 0,3 m debela plast zemlje in
humusa, začasno deponira in pri rekultivaciji vrne na isto površino,
|
– na
terase je potrebno nariniti deponirano zemljo in humus v minimalni
debelini 0,3 m. |
|
3.1.16 Območja za potrebe obrambe zunaj naselij |
|
172. člen
|
(GCA 19)
|
V območjih
izključne rabe prostora za potrebe obrambe zunaj naselij so skladno s
prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene
prostorske ureditve ter gradnja objektov in izvedba del za potrebe
obrambe (novogradnja, nadomestna gradnja, rekonstrukcija objektov,
vzdrževanje in odstranitev objektov) ter ostale ureditve ter objekte za
potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost. |
3.1.17 Varovalni gozd |
173. člen
|
(VAR
201-VAR 2011) |
(1) Varovalni gozdovi so gozdovi, ki varujejo zemljišča usadov,
izpiranja in krušenja, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda,
gozdovi, ki so izpostavljeni močnemu vetru, gozdovi, ki v hudourniških
območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča
pred erozijo in plazovi, gozdni pasovi, ki varujejo gozdove in zemljišča
pred vetrom, vodo, zameti in plazovi, gozdovi v kmetijski in primestni
krajini z izjemno poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti
ter gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije. |
(2) Pri
gospodarjenju z varovalnimi gozdovi je treba zagotavljati: |
– pravočasno obnovo oziroma posek prestarelega drevja, |
– malo
površinsko izvajanje sečenj, |
– puščanje
primerno visokih panjev pri poseku drevja na plazovitih območjih in
območjih, kjer je nevarnost snežnih plazov, |
– načine
spravila in uporabo spravilnih sredstev, kot je določeno z
gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote, |
– sanacijo
poškodovanih tal zaradi preprečevanja erozije, |
– odstranjevanje drevja iz hudourniških strug, |
– pravočasno izvedbo vseh gozdno gojitvenih del, ki zagotavljajo
ohranitev in stabilizacijo varovalne vloge gozda in |
– rabo
biološko razgradljivih olj pri delu s stroji in napravami. |
(3) Posegi, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in
ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih
je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi
predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda Ministrstvo. |
|
3.1.18 Ostali odprti prostor: razpršena gradnja, kmetijska zemljišča,
gozdna zemljišča, območja prometnih površin in območja voda (OPR 211 –
OPR 2131) |
|
174. člen |
(splošno)
|
Ostali
odprti prostor sestavljajo najboljša in druga kmetijska zemljišča, gozd,
območja prometnih površin in območja voda, ki se nahajajo izven območij
naselij. Poleg tega je na območju ostalega odprtega prostora razpršena
gradnja, ki je prikazana na podlagi informacije o dejanskem stanju. |
|
175. člen |
(razpršena
gradnja) |
(1) Razpršena gradnja je zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih
zemljišč. Stavbe na območju razpršene gradnje so: stavbe na samotnih
kmetijah; stanovanjske stavbe; samostojno locirana gospodarska poslopja
ali gospodarska poslopja zgrajena ob stanovanjski stavbi; zidanice;
sadne lope; kmetijske stavbe: kozolci, mlini, žage, vinski hrami; lovske
koče; stavbe kulturnega ali simbolnega pomena: cerkve, gradovi,
kapelice; druge stavbe, ki nimajo določenega stavbenega zemljišča. |
(2) Dopustna gradnja je rušitev, rekonstrukcija, nadomestna gradnja ter
vzdrževanje legalno zgrajenih stavb, dozidave do največ 40 % površine
osnovnega tlorisa in nadzidave za zvišanje kolenčnega zidu do skupne
višine 0,8 m, so dopustne, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v
stavbah, ne pa v smislu dodajanja novih prostorov za opravljanje
dejavnosti. Spremembe namembnosti so dopustne le stavbam samostojne
kmetije, katere osnovna dejavnost je kmetijstvo oziroma le dejavnosti:
kmetijska proizvodnja in lov ter z njimi povezane storitve in
gozdarstvo. Za gradnje veljajo pogoji glede velikosti in oblikovanja,
kot so določeni v členu »Površine razpršene poselitve za stanovanjsko
gradnjo in kmetijska gospodarstva (As, Ak)«. Pri zidanicah in sadnih
lopah so dopustne le nadomestne gradnje, odstranitve objektov,
rekonstrukcije objektov in vzdrževanje objekta. |
(3) V
stavbah razpršene gradnje so dopustne naslednje dejavnosti: dopolnilne
dejavnosti na kmetiji, vinogradništvo, gojenje pečkastega in
koščičastega sadja, gojenje drugih sadnih dreves in
grmovnic-jagodičevja, gojenje drugih trajnih nasadov- šparglji, druge
nastanitve za krajši čas, dejavnost vinotoča. |
(4) Stavbam, ki so zgrajene pred letom 1967 in jim ni bilo določeno
funkcionalno zemljišče ali gradbena parcela, ki je parcela namenjena
gradnji, se le ta določi pod pogoji določenimi v poglavju »Skupni
prostorski izvedbeni pogoji«, člen »parcelacija«. |
(5) Na
parceli namenjeni gradnji, ki je gradbena parcela, določena samostojni
kmetiji ali stanovanjski stavbi in ima pridobljeno dovoljenje, je poleg
zgoraj navedenih vrst gradenj dopustna tudi gradnja nezahtevnih in
enostavnih objektov. Pogoji gradnje so določeni v točki »2.2 Skupni
pogoji glede vrste posegov v prostor, postavitve in oblikovanje objektov
ter parcelacije« in v členu »Površine razpršene poselitve za
stanovanjsko gradnjo in kmetijska gospodarstva (As, Ak)«. |
(6) Nadomestne gradnje z namembnostjo obstoječe so dopustne na isti
lokaciji, ali z zamikom vsaj na 50 % tlorisa obstoječega objekta ali z
zamikom, če to narekujejo pogoji nosilcev, urejanje prostora in
soglasodajalcev, ali geološke razmere terena, ali zahteve po večjih
odmikih od ceste za izboljšanje prometne varnosti ali drugih upravičenih
pogojev-požarni, sanitarni, posebni predpisi oz. odloki. |
|
176. člen |
(najboljša
in druga kmetijska zemljišča) |
(1) Kmetijska zemljišča so namenjena kmetijski pridelavi. |
(2) Na
območju kmetijskih zemljišč se izvajajo agrarne operacije skladno s
predpisom o kmetijskih zemljiščih in vodne zadrževalnike za potrebe
namakanja kmetijskih zemljišč ter posege za začasne ureditve za potrebe
obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(3) Na
območju kmetijskih zemljišč je dopustno izvajanje dejavnosti: |
– 01:
Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve ter |
– 03:
Ribištvo in gojenje vodnih organizmov |
(4) Vrste
objektov, ki jih je dopustno graditi na kmetijskem zemljišču: |
Stavbe |
– 12713
Stavbe za spravilo pridelka, samo če gre za kozolec toplar |
Gradbeni
inženirski objekti |
– 2152
Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, dopustni le vodni
zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter posegi in
začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi nesrečami |
– 2153
Sistemi za namakanje in osuševanje |
– 221
Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in
daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi |
– 222
Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
– 24205
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, dopustni so
le posegi in začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred
naravnimi nesrečami |
Vrste
nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v skladu
z uredbo: |
– pomožni
objekt v javni rabi: nadkrita čakalnica na postajališču kot enostavni
objekt, in sicer le ob rekonstrukciji lokalne ceste; pomožni cestni
objekt: dopustno le ob rekonstrukciji lokalne ceste. |
– podporni
zid dopustno le v okviru agromelioracije in za potrebe preprečitve
nestabilnosti zemljišča |
– mala
komunalna čistilna naprava, |
– nepretočna greznica, |
– rezervoar, |
– vodnjak, |
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja, dopustni vsi razen priključek na cesto, ki je dopusten le ob
rekonstrukciji lokalnih cest, |
– vodno
zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: dopusten je zajem
tehnološke in pitne vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni
zbiralnik, |
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti. Dopustni so: kozolec, kmečka lopa, grajeni
rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, pokrita skladišča za
lesna goriva, napajalno korito, krmišče za živali in divjad v leseni
izvedbi, grajena obora, ki je več kot 0,5 ha velika površina v naravnem
okolju obdana z ograjo, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja
ter opora za trajne nasade ter grajena poljska pot. . Višina ograje do
3,00 m. Ograja se lahko zgradi 0,5 m od sosednje parcele. V primeru, da
mejaš ne ugovarja načrtovani gradnji pa tudi na parcelno mejo. |
– pomožni
komunalni objekt, |
– pomožni
objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,
dopustni so samo: objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov, meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za
hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih
voda, objekt za opazovanje neba, objekt za spremljanje seizmičnosti. |
Stavbe kot
pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki so kmečka lopa, skedenj, senik,
kašča, pokrita skladišča za lesna goriva se gradijo le v 20 m pasu ob
grajenem območju kmetije. Gradi se lahko le ena stavba iste vrste, med
seboj ne smejo biti konstrukcijsko povezane. Kmečka lopa, senik, kašča
in pokrito skladišče za lesna goriva se praviloma gradijo v leseni,
pritlični izvedbi. Tloris stavb mora biti podolgovatega tlorisa s
simetrično dvokapno streho, ki poteka vzporedno z daljšo stranico,
naklona 30-45 stopinj. Frčade in strešna okna pri kmetijsko gozdarskih
stavbah nista dovoljeni. Kritina je opečno rdeče, temno rjave ali sive
barve. Kozolec toplar je velikosti do 180 m2 in višine do 10
m. Višina podpornega zidu je do 1,5 m. |
Dopustna
je tudi začasna postavitev pomožne kmetijsko gozdarske opreme, ki ni
objekt ali grajen, kot so premični čebelnjak, brajda, klopotec, kol,
količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti
ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade,
poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža
ter smučišče vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami. |
Dopustna
je tudi postavitev opreme, ki ni objekt kot so: pomol kot vstopno
izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov; odprti
sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del
gostinskega obrata; pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v
montažnem šotoru; oder z nadstreškom sestavljen iz montažnih elementov;
cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; začasna tribuna za
gledalce na prostem; objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih
snovi. |
(5) Rekonstrukcija lokalnih cest: dopustni so objekti, ki jih pogojuje
načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste-oporni in podporni zidovi,
nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno ter objekti
gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba
zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste. |
(6) Pri
rekonstrukcijah cest in linijskih objektov se v čim večji meri
izkoristijo obstoječe ceste, poti in struge. Trase infrastrukturnih
objektov se izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin,
predvsem najkvalitetnejših, njivskih površin. Novi posegi se umeščajo
tako, da se ne razdrobi posestna struktura. |
(7) Posegi
na kmetijska zemljišča se izvajajo tako, da bistveno ne vplivajo na
obdelovanje kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sproti sanirati. Po
vseh delih je treba na zemljišču vzpostaviti prvotno stanje. |
(8) Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti kmetijski krajini
na območjih ohranjanja narave, se izvaja na način, da je mogoč prehod
prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o
ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih
prostoživečih vrst. |
(9) Območjem HMO se je treba pri gradnji infrastrukture izogniti. V
primeru, da se bo posegalo na HMO sistem, je treba le tega
rekonstruirati oziroma prilagoditi za zagotavljanje njegovega
nadaljnjega delovanja. |
(10) Za
vse posege na kmetijskih zemljiščih na območjih, ki imajo na podlagi
predpisov o ohranjanju narave poseben status, je treba pridobiti
soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave. |
(11) Na
območjih registrirane kulturne dediščine je treba upoštevati prostorske
izvedbene pogoje, določene v členu »celostno ohranjanje kulturne
dediščine«. V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja
nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe
prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega
značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo. Gradnje
objektov so dopustne le izjemoma na podlagi kulturnovarstvenih pogojev,
glede lege, velikosti ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi
kulturnovarstvenega soglasja. |
(12) Na
območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine, kjer se
varuje prostorski kontekst dediščine ali spomenika (vplivna območja) so
posegi, vključno z agrarnimi operacijami, dopustni le s soglasjem
organa, pristojnega za ohranjanje kulturne dediščine. |
(13) Na
območju arheološke dediščine je treba pred gradnjo opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih
arheoloških izkopavanj. |
(14) Na
vodovarstvenih območjih je treba izdelati gnojilni načrt, ki ga določajo
predpisi s področja gnojenja in uporabe fitofarmacevtskih sredstev ter
upoštevati ukrepe iz predpisa za zavarovanje vodnega vira. Gnojišča
morajo biti urejena tako, da ni nevarnosti pretakanja gnojnice v
podtalnico. |
(15) Za
izvedbo agrarnih operacij je treba upoštevati naslednje ukrepe: |
– komasacije, in melioracije na varovanih območjih, EPO in NV so
dopustne le, če se skladajo varstvenimi režimi v zakonskih aktih.
Izvajati jih je dopustno pod pogojem, da ne bodo negativno vplivale na
varstvene cilje ključnih oziroma kvalifikacijskih vrst in habitatnih
tipov na območju ter da ne bodo bistveno spremenile lastnosti NV ali
bistveno vplivale na biodiverziteto območja (EPO), |
– v okviru
načrtovanja namakanja, osuševanja in komasacij je potrebno izdelati
strokovno oceno o vplivih na naravo, kjer se natančneje opredelijo
pogoji izvedbe melioracij, |
– namakanje in osuševanje površin se izvaja le na območjih, kjer ni
naravovarstveno vrednejših habitatnih tipov po predpisih o habitatnih
tipih, |
– ob
odvzemanju vode za namakanje iz vodotokov je treba zagotoviti ekološko
sprejemljive pretoke, |
– komasacije je treba izvajati v skladu s predpisom o izvajanju
komasacij kmetijskih zemljišč, ki določa tudi "posebne pogoje obdelave
zemljišč, vezane na naravno specifičnost in tradicionalnost" ter
"varovanje naravne in kulturne dediščine" kot del idejne zasnove
ureditve komasacijskega območja, itd., |
– na
območjih z intenzivno kmetijsko pridelavo se ohranjajo ekološki
elementi, kot so omejki (mejice), grmičevje, mlake, kali, ipd. Te je
potrebno v največji možni meri ohraniti. |
(16) V
enoti OPR 0211 na zemljiščih v k. o. Reštanj, parc. št. 626/2 in 682/3
ter k. o. Mali Kamen, parc. št. 2/2 se varujejo površine za pokop
množičnega pogina živali. |
(17) Na
območju vojnih grobišč razvidnih v Prikazu stanja prostora je
prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali
odtujiti njihove sestavne elemente, izvajati vsako drugo dejanje, ki
pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim
redom vojnih grobišč. |
|
177. člen
|
(gozdna
zemljišča) |
(1) Dovoljena je gozdarska dejavnost ter gospodarjenje z gozdovi in
gozdnim prostorom v skladu s predpisi s področja gozdov. Za vse posege v
gozd je treba pridobiti soglasje pristojnega organa. |
(2) Na
območjih, kjer je po namenski rabi gozd, je dopustna krčitev gozda v
kmetijske namene do 0.5 ha, za kar je treba pridobiti dovoljenje
pristojnega Zavoda za gozdove. Na celotnem območju gozda je treba
zagotoviti nemoteno gospodarjenje oziroma nemoten izvlek lesnih
sortimentov. Dostope in dovoze do gozda je potrebno ohraniti oziroma jih
v primeru ukinitve nadomestiti z novimi. |
(3) Izkrčitev gozda ne sme povzročiti erozije tal, v ta namen se za
izravnavo depresij uporabi zemljino iz površine obravnavanega območja. |
(4) Za vse
posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda je treba upoštevati
naslednje ukrepe: |
– vlagatelj oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti
gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod
enakimi pogoji, kot doslej, |
– poseg v
gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem
rastju in na tleh, |
– po
končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi
gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih
gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno
vzpostaviti v prvotno stanje. |
(5) Morebitne štore ter odvečen odkopni material, ki bi nastal pri
gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije
odpadnega gradbenega materiala oz. ga je potrebno vkopati v zasip. |
(6) Pri
spremembi gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče, se z gozdom gospodari
v skladu z zakonom, ki ureja gozdove do sprejetja občinskega podrobnega
načrta, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve.
Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob
predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede
krajevno delavec pristojnega zavoda za gozdove. |
(7) Vrste
dopustnih objektov: |
Gradbeni
inženirski objekti: |
– 2112
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
dopustne so le gozdne ceste, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem
načrtu, gorske kolesarske in jahalne steze, ki se urejajo po obstoječih
gozdnih cestah, pristopi do objektov in zemljišč, prometna signalizacija
in oprema ter cestne inštalacije, |
– 21410
Mostovi in viadukti; samo mostovi in brvi, pod pogojem, da so iz
naravnih materialov, |
– 21520
Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti; dopustni so le nasipi in
podobni objekti za zaščito pred poplavami, hudourniške naprave, |
– 21530
Sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti; dopustni so samo
namakalni kanali in drugi objekti za dovajanje vode za aglomeriolacijo, |
– 22221
Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo; dopustni so samo lokalni
cevovodi od črpališč ali zajetij do lokalnega vodovodnega omrežja in
vodohranov, pripadajoča infrastruktura distribucijskega vodovoda kot so:
lokalna vodna zajetja ter vodohrani; 22231 Cevovodi za odpadno vodo;
dopustni so kanalski vodi za odvajanje padavinske vode; 22240 Lokalni
elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja;
elektroenergetski in komunikacijski priključki pod pogojem, da se
izvajajo v kabelski izvedbi in drugo v soglasju z upravljavcem. |
(8) Vrste
nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v skladu
z uredbo: |
– Pomožni
objekt v javni rabi; samo grajeno spominsko obeležje, grajena oprema
trim steze in vadbena oprema in križ. |
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja. |
– Kolesarska pot, peš pot, gozdna pot in podobne. |
– Vodno
zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje. |
– Objekt
za rejo živali; samo čebelnjak. |
– Pomožni
kmetijsko gozdarski objekti; samo krmišče, grajena obora za rejo divjadi
in grajena gozdna prometnica. |
– Pomožni
objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;
samo objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. |
(9) Drugi
dopustni posegi in pogoji za ureditve: |
– Urejanje
stojišč, stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze
čebel na pašo. Urejanje je dopustno na zemljiščih, ki so s pašnim redom
določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne dovoze
čebel na pašo, v skladu z veljavnim predpisom o katastru čebelje paše.
Postavitev čebelnjakov je dopustna na podlagi pozitivnega mnenja
Čebelarske zveze Slovenije. |
– Vodnogospodarske ureditve, ki preprečujejo negativno delovanje voda. |
– Postavitev merilnih naprav. |
(10) Po
izgradnji infrastrukture za katero ni potrebna sprememba namenske rabe
(kanalizacija, vodovod, elektrovod, telekomunikacije) mora vlagatelj
oziroma lastnik zemljišča tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje
z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot
prej. Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna
škoda na gozdnem rastju in na tleh. Po končani gradnji je potrebno
sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem
drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob
objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje. |
(11) Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli
varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je
potrebno upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov. Pomožni
infrastrukturni objekti umeščajo ob cestah, poteh ali gozdnem robu. |
(12) Na
območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine, kjer se
varuje prostorski kontekst dediščine ali spomenika (vplivna območja) so
posegi, dopustni le s soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje
kulturne dediščine. |
(13) Na
območju vojnih grobišč v gozdu razvidnih v Prikazu stanja prostora je
prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali
odtujiti njihove sestavne elemente, izvajati vsako drugo dejanje, ki
pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim
redom vojnih grobišč. |
(14) V
enoti OPR 211 na zemljiščih v k.o. Reštanj, parc. št. 626/2 in 682/3 ter
k. o. Mali Kamen, parc. št. 2/2 se varujejo površine za pokop množičnega
pogina živali. |
|
178. člen |
(območja
prometnih površin) |
(1) V
območja prometnih površin spadajo površine cest (PC), površine železnic
(PŽ) in ostale prometne površine (PO). Na površinah se izvajajo
dejavnosti vezane na promet in skladiščenje, od tega kopenski promet in
spremljajoče storitvene dejavnosti. |
(2) Vrste
objektov na površinah cest (PC) in površinah železnic (PŽ): |
– 12303
Bencinski servisi |
– 12410
Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij |
– 211
Ceste |
– 212
Železniške proge |
– 214
Mostovi, viadukti, predori in podhodi |
– 222
Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna
komunikacijska omrežja |
Vrste
objektov na ostalih prometnih površinah (PO): |
– 24122
Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas:
samo vzletišča |
(3) Vrste
nezahtevnih in enostavnih objektov na ostalih prometnih površinah (PO): |
– samostojno parkirišče, |
– pomožni
letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču; samo
letališke stavbe in pomožni gradbeno inženirski objekti za potrebe
letališča |
(4) Prometna in druga infrastruktura se izvaja v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(5) Na
vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru
upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti
soglasje organa, pristojnega za vode. |
(6) Na
območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati
določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. |
|
179. člen |
(območja
voda) |
(1) V
območja voda spadajo celinske vode (VC) in območja vodne infrastrukture
(VI). Območja vodne infrastrukture so namenjena vodnim zemljiščem
površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi,
zadrževalniki. |
(2) Vrste
dopustnih objektov: |
– 214
Mostovi, viadukti, predori in podhodi |
– 215
Pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne pregrade ter drugi vodni
objekti |
– 222
Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna
komunikacijska omrežja |
(3) Vrste
nezahtevnih objektov: |
– Pomožni
infrastrukturni objekti (samo pomožni objekti za spremljanje stanja
okolja ter pomožni objekti vodne infrastrukture), začasni objekti (samo
pomol). |
(4) Ureditve brežin potokov in stoječih voda se izvajajo sonaravno,
dopustna je ureditev dostopov in pomolov. |
(5) Za vse
posege na območjih voda je treba pridobiti soglasje pristojnega organa s
področja upravljanja z vodami. |
(6) Na
območju vodne infrastrukture (VI) kjer je načrtovana ureditev
zadrževalnika za potrebe ribnika Raztez se ne vlaga oziroma goji tujih
živalskih in rastlinskih vrst. V vodo se ne izpuščajo snovi, ki bi lahko
škodovale dvoživkam (pesticidi, herbicidi ali ostale toksične snovi, ki
lahko poškodujejo kožo dvoživk) in ostalim organizmom, ki bodo
najverjetneje naselili zadrževalnik. Zadrževalnika se ne dopušča
ograjevati. Zadrževalnik se zgradi z uporabo naravnih materialov (glina,
kamen, les), beton in železo naj se ne uporabljata. Brežine
zadrževalnika se uredi tako, da bodo primerne za nemoteno prehajanje
dvoživk vanj in nazaj v njihov kopenski habitat (gozd). Brežine oziroma
robove zadrževalnika naj se prepusti naravnemu zaraščanju. Te brežine
naj imajo tudi primeren naklon (1:2 ali položnejši). |
|
3.1.19 Usmeritve za izdelavo OPPN |
|
180. člen
|
(usmeritve
za izdelavo OPPN) |
(1) Na
območju predvidenih OPPN je treba upoštevati skupne pogoje za območja,
za katera se pripravi OPPN (člen »območja predvidenih OPPN«) ter spodaj
navedene usmeritve. |
(2) Usmeritve za izdelavo predvidenih OPPN: |
OZNAKA EUP |
IME EUP |
USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN |
RAI 03 |
Turistično območje
ob
Smolinskem jezeru |
– Na površini za turizem (BT) se izvajajo ureditve za potrebe
turizma. Uredi se ekološki kamp s petimi eko hišicami, postavi
se kozolec in lesena koča, tako da se maksimalno ohranja
obstoječe gozdno drevje. Zgradi se tudi observatorij. Strehe
stavb so simetrične dvokapnice, dopustne so frčade in čopi,
naklon streh je 40 stopinj, kritina je rdeče barve, bobrovec ali
opečni zareznik.
– Na obvodnem prostoru zajezitve potoka Smolinšek 5 m levo in
desno od vodnega zemljišča gradnja stavb za turizem ni dopustna.
– Za vse posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda je
treba upoštevati naslednje ukrepe:
– Vlagatelj oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega
omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih
zemljišč pod enakimi pogoji kot prej.
– Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena
minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh.
– Po končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe,
nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih
poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v
delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.
– Na območju varovanega vodnega habitata se v NV in obrežno
vegetacijo ne posega. V okviru turistične dejavnosti se ne
izvajajo množične prireditve (koncerti, večje športne prireditve
…), izvajajo naj se mirne oblike rekreacije oziroma dejavnosti
(sprehajanje, plavanje, vožnja s kolesi, čolnarjenje, piknik
prostori …). Vožnja z motornimi čolni ni dopustna. Komunalna
voda se ne odvaja v jezero oziroma v NV. Uredi se ustrezno
čiščenje sanitarnih voda. Natančnejše omilitvene ukrepe se
določi v postopku izdelave OPPN. |
KOP 032 |
Območje obrtne cone in čistilne naprave - Koprivnica |
– Površina drugih centralnih dejavnosti (CD) se namenja oskrbnim
storitvenim ter servisnim dejavnostim. V objektih je dopustno
urediti tudi stanovanja.
– Območje okoljske infrastrukture (O) se nameni gradnji čistilne
naprave. V primeru izgradnje čistilne naprave na drugi lokaciji
je površino možno nameniti drugim centralnim dejavnostim.
– Na vzhodnem delu območja se ob Koprivniškem potoku ohranja
nepozidan zeleni pas, širine 5 m, kjer se vzdržuje obvodno
vegetacijo. |
KOP 031 |
Stanovanjske površine na severnem delu naselja Koprivnica
|
Na
stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja
enostanovanjskih ali dvostanovanjskih stavb.
Ob
Koprivniškem potoku se ohranja zeleni pas z obvodno vegetacijo. |
DRN 031 |
Stanovanjske površine na zahodnem delu naselja Drnovo
|
– Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja
enostanovanjskih ali dvostanovanjskih stavb. Ob južni in vzhodni
meji se izvede zasaditev kot vizualna in protihrupna bariera.
– Na območju arheološke dediščine je treba v postopku priprave
OPPN opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg
in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
|
DRN 032 |
Stanovanjske površine na južnem delu naselja Drnovo |
– Na stanovanjskih površinah je dopustna gradnja
enostanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov za
njihove potrebe. Etažnost stavb je le P+M. Dopustna je tudi
gradnja kleti, pod pogojem, da je klet vkopana. Kota pritličja
je največ 0,5 m nad koto obstoječega terena. Parcele namenjene
gradnji se načrtuje velikosti od 800 do 1500 m2.
Prometno komunalni koridor mora biti širine najmanj 7 m.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
SNŠ 03 |
Stanovanjske površine na zahodnem delu naselja Senuše
|
Stanovanjske površine (SS) so namenjene gradnji enostanovanjskih
stavb. Na severnem delu stanovanjskega območja se uredi dovozna
pot, ohranja se gozd v smeri severno od ceste. |
MIK 03 |
Stanovanjske površine Mikote |
Stanovanjske površine (SS) so namenjene gradnji enostanovanjskih
ali dvostanovanjskih stavb. |
MRT 03 |
Stanovanjske površine Mrtvice |
Stanovanjske površine (SS) so namenjene gradnji enostanovanjskih
ali dvostanovanjskih stavb. Na drugih urejenih zelenih površinah
(ZD) gradnja stavb ni dopustna. |
MKO 03 |
Gospodarska cona peskokop Ravno |
– Na površini gospodarske cone (IG) se načrtuje gradnja stavb za
izvajanje obrtnih, skladiščnih, prometnih in proizvodnih
dejavnosti.
– Na drugih urejenih zelenih površinah (ZD) se poleg zasaditev z
drevjem in grmičevjem, kot protihrupna in vizualna pregrada,
ohranja obstoječe dovozne ceste in načrtuje nove za potrebe
dostopa do peskokopa Ravno.
– Ob javni poti JP 694131 se načrtuje ureditev večnamenske
steze. |
VEK 03 |
Stanovanjske površine Veliki Kamen |
– Načrtuje se gradnja enostanovanjskih stavb in gradbeno
inženirskih objektov za njihove potrebe. Etažnost stavb je P+M.
Dopustna je tudi gradnja kleti, pod pogojem, da je klet vkopana.
Kota pritličja je največ 0,5 m nad koto obstoječega terena.
Parcele namenjene gradnji se načrtuje velikosti od 800 do 1400 m2.
Prometno komunalni koridor mora biti širine najmanj 7 m. |
VEP 031 |
Poslovne površine- vzhodni del naselja Veliki Podlog |
– Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustno
umeščanje, poslovnih, trgovskih, oskrbnih, storitvenih in
obrtnih dejavnosti.
– Na območju arheološke dediščine je treba v postopku priprave
OPPN opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg
in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
|
VEP 032 |
Območje vrtca in osnovne šole
Veliki Podlog |
– Na osrednjem območju centralnih dejavnosti se načrtuje gradnja
stavbe vrtca, na drugo območje centralnih dejavnosti (CD) pa se
umestijo izobraževalne dejavnosti.
– Ob vzhodni meji območja se varuje prometno-infrastrukturni
koridor, širine najmanj 10 m za ureditev dostopa do drugega
območja centralnih dejavnosti (CD), na vzhodnem delu naselja.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
VET 031 |
Prenova ožjega območja naselja
Veliki Trn |
– Obnovijo se stari objekti v zahodnem jedru naselja. Ob
križišču za Apnenik pri Velikem Trnu se ob območju zelenih
površin uredi javno parkirišče kot osrednji vaški trg s
kvalitetnim oblikovanjem parterja in urbane opreme. Od vaškega
trga se uredi pešpot do območja cerkve, ob glavni prometnici se
uredi pločnik.
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
|
VET 032 |
Stanovanjske površine Veliki Trn |
– Stanovanjske stavbe ob lokalni cesti LC 191151 se locirajo z
daljšo stranico vzporedno s cesto v gradbeni liniji. Brežina ob
lokalni cesti se ohranja. Dostopi do novih stavb se uredijo s
severozahodne strani.
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
|
BZG 03 |
Turistični kompleks Breza Brezovska Gora |
– Površine za oddih rekreacijo in šport (ZS) se uredijo za
potrebe turističnega kompleksa Breza. Obstoječ gozd se v celoti
ohrani. Uredijo se steze, postavijo montažne ute za piknike in
uredi prostor za preživljanje prostega časa v naravi. V delu
gozda se uredi trim steza in lesena koliba oziroma postaja za
konje, tekače in druge pohodnike. V gozdu je možna ureditev
adrenalinskega parka na način, da bo v celoti podprt s stebri.
Adrenalinski park bo namenjen zabavi otrok in staršev. Severno
od adrenalinskega parka, ob obstoječem objektu se uredi lesena
terasa, oziroma razgledna ploščad za ogled Krškega polja.
Severovzhodno od lesenega hrama se v reliefni depresiji uredi
umetno jezero, ki se nameni gojenju rib.
– Površina za turizem (BT) se nameni hotelom, bungalovom in
drugim stavbam za turistično ponudbo in nastanitev.
– Dostop do turističnega kompleksa je po obstoječi dovozni poti.
– Za vse posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda je
treba upoštevati naslednje ukrepe:
– Vlagatelj oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega
omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih
zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej.
– Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena
minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh.
– Po končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe,
nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih
poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v
delu, kjer je gozd, treba vzpostaviti v prvotno stanje.
|
VKO 031 |
Turistično zabaviščni park na območju peskokopa Ravno
|
– Površina za turizem (BT) je s pasom druge urejene zelene
površine (ZD) razdeljena na dve območji.
– Zahodno območje površine za turizem je namenjeno gradnji stavb
in ureditvi zabaviščnega parka. Aktivnosti, ki povzročajo hrup
(prostor predviden za vožnjo z bageri, zabaviščni park), se
locirajo na zahodni rob površine. V območju zabaviščnega parka
se načrtujejo stavbe, ki ne smejo presegati drevesne višine
obstoječe avtohtone vegetacije - vrbovja v peskokopu, to je
višine 15 m. Preko območja mora biti zagotovljen dostop do
površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN), peskokopa
Ravno, ki mora biti usklajen z uporabniki prostora.
– Na vzhodnem območju površine za turizem se oblikuje mirna
cona, ki bo predstavljala prehranski habitat kvalifikacijskim
vrstam ptic varovanega območja. Mirna cona na zahodu sega do
zelenega pasu (ZD), ki predstavlja protihrupno in protiprašno
pregrado. V mirni coni ni dopustno urediti ceste preko
obstoječih mokrotnih površin in mokrotnih habitatov. Objekte z
vzgojno-izobraževalno funkcijo je dopustno postavljati na rob
mirne cone. Ti objekti so namenjeni opazovanju ptic, ki se
zadržujejo na območju mirne cone. Zaradi dinamike ekosistema se
predlaga, da so objekti premični. Ob robu mirne cone je možna
ureditev krožne učne poti. V notranjost mirne cone se dostopi ne
urejajo.
– Na območju druge urejene zelene površine (ZD) se zasadi dvojni
sklenjen pas avtohtone drevesne in grmovne vegetacije širine 30
m. Predlaga se zasaditev z vrstami vrb (bela vrba) in topolov.
Zeleni pas se zasadi tudi na vzhodno mejo območja BT z LN.
|
VKO 032 |
Peskokop Ravno-jug |
– Na površini nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) se
načrtuje izkoriščanje kremenovega peska. Odkopavanje se izvaja
tako, da so zagotovljeni največji možni ukrepi za ohranitev
ugodnega stanja živalskih vrst.
– V času izkoriščanja peskokopa je treba zagotoviti dostope do
kmetijskih in gozdnih zemljišč.
– V OPPN se določijo pogoji za kakovostno sanacijo površin ob
upoštevanju možnosti, da se območje nameni za potrebe turizma.
|
KRŽ 03 |
Peskokop Ravno-sever |
– Na površini nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) se
načrtuje izkoriščanje kremenovega peska. Odkopavanje se izvaja
tako, da so zagotovljeni največji možni ukrepi za ohranitev
ugodnega stanja živalskih vrst.
– Po končani sanaciji se vzpostavi prvotna raba prostora.
|
BRG 032 |
Poslovno - stanovanjska cona Brege |
– Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je poleg
stanovanjskih stavb, stavb za občasno ali stalno bivanje
različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih) dopustna tudi
gradnja stavb za potrebe trgovskih, oskrbnih ali storitvenih
dejavnosti.
– Ob lokalni cesti se načrtuje ureditev večnamenske steze.
Na
območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi
rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
BRG 031 |
Stanovanjske površine Brege - jugovzhod |
– Na površini podeželskega naselja (SK) ki je namenjena gradnji
stavb za potrebe kmetij in dopolnilnih dejavnosti ter bivanju je
možno načrtovati tudi enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe.
Na
območju registrirane naselbinske dediščine je treba upoštevati
pogoje, navedene v členu »celostno ohranjanje kulturne
dediščine«. Oblikovanje stavb mora slediti značilnostim prostora
in obstoječe grajene strukture, ki je prepoznavna kot varovana
vrednota območja. |
GUN 03
PRM 03
REŠ 03
ŠUT 03 |
Kamnolom Gunte
Kamnolom Premagovci,
Kamnolom Globoko-Bohor
Kamnolom Šutna, |
– Na površini nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) je treba
zagotoviti tudi površine oziroma objekte za skladiščenje,
separacijo, odlaganje jalovine in za druge objekte, nujne za
izvajanje rudarske dejavnosti in pripadajočo infrastrukturo.
– Za posege v mejah pridobivalnega prostora je pred izdajo
gradbenega dovoljenja treba pridobiti soglasje nosilca rudarske
pravice za izkoriščanje.
– Izkoriščene površine je treba sanirati v gozd z utrditvijo
brežin in vkopov ter pogozditvijo. Minimalna debelina nasutja
brežin in vkopov je enaka debelini odstranjenega humusa.
Pogozditev se izvede z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi
vrstami.
– Po izkoriščanju se površine sanirajo in vrnejo v prvotno
namensko rabo, gozd.
– Zgornji rob kamnoloma se zavaruje z varnostnimi ukrepi za
preprečitev padca v globino, in sicer z zavarovanjem z
zemeljskimi varnostnimi nasipi ali varnostno ograjo.
– Za vse posege na območju v gozd in gozdni prostor ter za
krčitve gozda je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– Po koriščenju je na območju kamnoloma treba načrtovati gozd. Z
izkoriščanjem prizadeti gozdni prostor mora biti po
eksploataciji ustrezno saniran, v smislu ekološke in
funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami,
utrjevanje brežin in vkopov). |
|
|
– Zaradi osnovanja kamnoloma ni dovoljeno posegati v gozd izven
samega območja izkoriščanja (sečnja zaradi gradbenih dovozov,
gradnje pomožnih objektov). Prepovedano je vsako zasipavanje in
odlaganje materiala v gozdove in odstranjevanje zarasti.
– Potrebno je izdelati projekt sanacije in rekultivacije v
smislu ponovne pogozditve površin. Projekt sanacije in
rekultivacije mora biti rokovno zavezujoč ter mora podrobno
določati način pogozditve (izvedba brežin, talna podlaga, humus,
drevesne vrste, varstvo, gojenje). Pogozditev je možna le z
ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. S tem
projektom morajo biti tudi opredeljene deponije zemlje in
humusa. K projektu sanacije in rekultivacije je potrebno
pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. V projektu mora biti
strogo upoštevano načelo postopne (fazne) eksploatacije in
sprotne sanacije izkoriščenih površin.
– Pri izvajanju sanacije in rekultivacije je potreben strokovni
nadzor Zavoda za gozdove.
– Dinamika del pri izkoriščanju mora biti tako usklajena, da je
obdobje od odstranitve sestoja do sanacije v gozd čim krajše,
vendar ne daljše od 3 let:
– Gozdno drevje se lahko odstrani največ 8 mesecev pred
začetkom eksploatacije;
– Po končani eksploataciji morajo biti tla pripravljena na
sanacijo v roku 6 mesecev, sama pogozditev pripravljene površine
pa mora biti izvedena prvo sezono po pripravi tal;
– Način in izvedba biološke osnove zemljišča mora biti določena
s projektom sanacije in rekultivacije.
– Po izvršenem poseku gozda se vrhnja, najmanj 0,3 m debela
plast zemlje in humusa, začasno deponira in pri rekultivaciji
vrne na isto površino.
– Na terase je potrebno nariniti deponirano zemljo in humus v
minimalni debelini 0,3 m.
– Za širitev in obratovanje kamnoloma Gunte (GUN 03) se upošteva
pogoje podane v Hidrogeološkem poročilu o vplivu kamnoloma Gunte
na črpališče pitne vode Rore pri Krškem (t. K-II-30d/c-1/1097,
ki ga je izdelal Geološki zavod Slovenije, Oddelek za
hidrologijo, junija 2001). Na vodovarstvenem območju se pri
gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in
državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa,
pristojnega za vode.
– Pri sanaciji nelegalnega kopa Globoko-Bohor (REŠ 03) je treba
preprečiti nevarnost padanja kamenja na cesto ter izvesti
zasaditev kamnoloma s protierozijskimi terasami. Varuje se NV
Dovški Potok, vanj se ne odlaga odpadkov, izpušča izcednih voda
ali ostalih toksičnih snovi. Na varovani podzemeljski
geomorfološki NV Karbonati je ob nepredvidenem odprtju podzemne
jame ali brezna treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za
varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za
ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V
primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati
predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je treba zaščititi pred
uničenjem ali poškodovanjem.
– Na območju nelegalnega kopa Šutna (ŠUT 03) je treba v času
izdelave OPPN določiti konkretne omilitvene ukrepe za varovanje
NV. |
BRG 034 |
Gramoznica Brege |
– Površine nadzemnega pridobivalnega prostora se po končanem
izkoriščanju namenijo ureditvi poslovno stanovanjskega kompleksa
s površinami za potrebe športa in rekreacije.
– Sanacija površin mora potekati sočasno z izkoriščanjem.
Načrtovati je potrebno izravnavo površin, izvesti brežine in jih
zazeleniti z zatravitvijo ter zasaditi z avtohtono vegetacijo.
– Ob lokalni cesti se načrtuje ureditev večnamenske steze.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
BRG 033 |
Športni center hipodrom Brege |
– Območje športnega centra (BC) je namenjeno ureditvi športnih
površin in objektov namenjenih športnim aktivnostim in
športnim prireditvam. Poleg stadiona za izvajanje konjskih dirk
se na območju načrtuje gradnja spremljajočih površin in
objektov. Ob površinah namenjenih izvajanju konjskih dirk je
dopustna tudi ureditev površin za športno rekreacijo in površine
za kinološko vadbišče.
– Vzpostavi se zeleni pas ob vzhodni meji športnega centra v
delu, kjer center meji na mejo naselja, širine najmanj 5 m. Ob
lokalni cesti se načrtuje ureditev večnamenske steze.
|
PPL 03 |
Prašičja farma Pristava |
Na
površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) je načrtovana
gradnja energetskega objekta za izkoriščanje stranskih produktov
prašičereje (bioplin) – proizvodnja električne energije in
toplote. |
BPS 03 |
Center zelene rasti Berkana |
– Na površini kmetije-Ak je poleg stanovanjske hiše načrtovana
gradnja objektov za potrebe izvajanja izobraževalno turističnih
dejavnosti na področju trajnostnega razvoja kmetijstva.
– Stavbe na območju kmetije se oblikujejo po načelih
trajnostnega razvoja in se z obliko prilagajajo naravnim
danostim obstoječega terena.
– Ohraniti je treba obstoječe dostope do gozdnih zemljišč na
južnem delu območja.
– V fazi priprave OPPN se priporoča izdelava predhodnih
arheoloških raziskav.
– Po dejanskem stanju na območju kmetije ni vodotoka, zato se
pri načrtovanju ne upoštevajo omejitve zaradi območja voda in je
gradnja dopustna tudi na območju namenske rabe celinske vode-VC.
Pri načrtovanju se upošteva dejansko stanje vodotoka in pogoje
glede gradenj na vodnem in priobalnem zemljišču. Na območju je
treba uskladiti katastrsko stanje z dejanskim. |
ŽAB 03 |
Stanovanjske in zelene površine Žabjek |
Na
površini podeželskega naselja se načrtuje gradnja
enostanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Na površini za oddih
rekreacijo in šport pa gradnja športnih igrišč. |
3.2 Podrobnejši
prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Krško z
Leskovcem pri Krškem |
|
181. člen
|
(enote
urejanja na območju urbanističnega načrta Krško z Leskovcem pri Krškem
ter način urejanja prostora) |
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA EUP
IN
NAČIN UREJANJA |
IME EUP |
OZNAKA EUP |
01
– veljavni državni prostorski akti |
DPN za hidroelektrarno Krško |
HEK 017, HEK 018, HEK 019 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in
DLN za hidroelektrarno Krško |
HKB 01 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice |
HEB 015, HEB 016, HEB 017, HEB 018, HEB 019, HEB 0110, HEB 0111,
HEB 0112, HEB 0113, HEB 0114, HEB 0115, HEB 0116, HEB 0117, HEB
0118, HEB 0119, HEB 0120, HEB 0121, HEB 0122 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in
DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo – Krško |
HBD 011, HBD 012, HBD 013, HBD 014 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in DLN za daljnovod 2 x
400 kV Beričevo – Krško in LN RTP 400110 kV Krško z razpletom
daljnovodov |
HDR 011, HDR 012, HDR 013 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in DPN za odlagališče
nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v
občini Krško |
HBO 011, HBO 012, HBO 013 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in LN RTP 400110 kV Krško
z razpletom daljnovodov |
HBR 011, HBR 012, HBR 013, HBR 014, HBR 015 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in UN Nuklearna
elektrarna Krško |
HJE 01 |
DPN za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na
lokaciji Vrbina v občini Krško |
NSR 011, NSR 012 |
DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo – Krško |
BRK 011, BRK 012, BRK 013, BRK 014, BRK 015 |
DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo – Krško in LN RTP 400110 kV
Krško z razpletom daljnovodov |
DBR 011, DBR 012, DBR 013 |
02
- veljavni občinski prostorski akti |
Krško - levi breg reke Save |
OPPN Kompleks Krka Krško |
KRŠ 021 |
UN
Nuklearna elektrarna Krško |
KRŠ 025 |
LN
parkirišča NE Krško |
KRŠ 026 |
LN
RTP 400110 kV Krško z razpletom daljnovodov |
KRŠ 027, KRŠ 028, KRŠ 029*, KRŠ 0210*, KRŠ 0211, KRŠ
0212, KRŠ 0231 |
ZN
obrtna cona Videm |
KRŠ 0213 |
ZN
dela mesta Krško |
KRŠ 0214 |
UN
staro mestno jedro Videm |
KRŠ 0215 |
UN
za naselje Videm v Krškem |
KRŠ 0216 |
ZN
Videm - Polšca |
KRŠ 0217 |
LN
prečna povezava glavne ceste G15 (prej M103) z regionalno cesto
R1220 (prej R-362), kot preložitev obstoječe regionalne ceste
skozi Krško - prva faza - most |
KRŠ 0218 |
LN
parkirišča NE Krško in
LN
RTP 400110 kV Krško z razpletom daljnovodov |
KRŠ 0230 |
Krško - desni breg reke Save |
OPPN za ureditev dela starega mestnega jedra Krško - umestitev
knjižnice |
KRŠ 0219 |
UN
staro mestno jedro II. - Krško |
KRŠ 0220 |
UN
ožjih ureditvenih območij III., IV. In V. zgodovinsko jedro
Krško |
KRŠ 0221 |
ZN
montažno naselje Narpelj |
KRŠ 0222 |
ZN
Žlapovec |
KRŠ 0223 |
ZN
Spodnji Grič II. |
KRŠ 0224, KRŠ 0225, KRŠ 0226 |
UN
pokopališče Krško |
KRŠ 0227 |
ZN
industrijska cona Žadovinek |
KRŠ 0228 |
LN
prečna povezava glavne ceste G15 (prej M103) z regionalno cesto
R1220 (prej R-362), kot preložitev obstoječe regionalne ceste
skozi Krško - prva faza - most |
KRŠ 0229 |
Leskovec pri Krškem |
OPPN MDB - jug |
LES 021, LES 022 |
ZN
stanovanjsko poslovnega območja Komočar |
LES 023 |
ZN
stanovanjske gradnje ob ulici Anke Salmič v Leskovcu |
LES 024 |
ZN
stanovanjsko območje Črnile - Leskovec |
LES 025 |
OPPN za staro jedro Leskovec pri Krškem |
LES 026 |
03
– predvideni občinski podrobni prostorski načrt-OPPN |
Krško |
Delavsko naselje vzhodno od Sremiške ceste v Krškem |
KRŠ 031 |
Poslovno stanovanjska gradnja ob Cesti 4. julija in Zdolski
cesti v Krškem |
KRŠ 032 |
Stanovanjsko območje Stara vas v Krškem |
KRŠ 033 |
Območje med tovarno Šumi in Potočnico v Krškem |
KRŠ 034 |
Območje med Potočnico in cesto za NEK v Krškem |
KRŠ 035 |
Območje bazena Videm |
KRŠ 036 |
Poslovni center Žadovinek ob novem mostu čez Savo |
KRŠ 037 |
Gospodarska cona zahodno od NEK v Krškem |
KRŠ 038, KRŠ 039 |
Poslovna cona Vrbina vzhod 2 |
KRŠ 0310 |
Ureditev dela območja na Vidmu (umestitev stanovanjsko
poslovnega objekta) |
KRŠ 0311 |
Leskovec pri Krškem |
Obvozna cesta Leskovec pri Krškem |
LES 031 |
Stanovanjske površine Gmajna 3 |
LES 032 |
Stanovanjske površine Veniše |
LES 033 |
Stanovanjske površine Gmajna-ob gozdu |
LES 034 |
04
- PIP strnjena enostanovanjska gradnja |
Krško |
Stanovanjske površine zahodno od
Polšce |
KRŠ 041 |
Stanovanjske površine Polšca - Videm |
KRŠ 042 |
Stanovanjske površine Videm - Stara vas |
KRŠ 043 |
Stanovanjske površine Stara vas |
KRŠ 044 |
Stanovanjsko naselje Narpel |
KRŠ 045 |
Stanovanjsko naselje Grič |
KRŠ 046 |
Leskovec pri Krškem |
Stanovanjske površine Leskovec |
LES 041 |
Stanovanjske površine Gmajna - ob sadovnjakih |
LES 043 |
Stanovanjske površine Gmajna – Leskovec 1 |
LES 044 |
Stanovanjske površine Gmajna – Leskovec 2 |
LES 045 |
Stanovanjska gradnja na območju Gmajne v Leskovcu pri Krškem
|
LES 046 |
05
– PIP enostanovanjska gradnja izven strnjenih območij
|
Krško |
Stanovanjske površine Polšca - zahod |
KRŠ 051 |
Stanovanjske površine ob Poti na Polšco |
KRŠ 052 |
Stanovanjske površine ob Rostoharjevi ulici |
KRŠ 056 |
Stanovanjske površine Stara vas |
KRŠ 057 |
Leskovec pri Krškem |
Stanovanjske površine ob Leskovškem potoku |
LES 051 |
Stanovanjske površine Leskovec - zahod 1 |
LES 052 |
Stanovanjske površine Leskovec - zahod 2 |
LES 053 |
06
– PIP večstanovanjska gradnja |
Stanovanjske površine Videm |
KRŠ 061 |
Stanovanjske površine Polšca |
KRŠ 062 |
Stanovanjske površine Grič |
KRŠ 063, KRŠ 064 |
07
– PIP večstanovanjska gradnja ob Zdolski cesti |
Stanovanjske površine ob Zdolski cesti |
KRŠ 07 |
08
– PIP območja proizvodnih dejavnosti |
Tovarna Vipap |
KRŠ 081, KRŠ 082 |
Območje ob RTP Krško |
KRŠ 084 |
Območje Evrosad |
KRŠ 085 |
Poslovna cona Vrbina - zahod |
KRŠ 086 |
Poslovna cona Vrbina - vzhod |
KRŠ 087 |
Gospodarska cona ob tovarni Šumi |
KRŠ 088 |
Proizvodno območje ob Rostoharjevi ulici |
KRŠ 089 |
Industrijska cona Žadovinek |
KRŠ 0810 |
09
– PIP osrednja območja centralnih dejavnosti |
Krško |
Območje centralnih dejavnosti severno od tovarne Šumi in ob
bencinskemu servisu na Vidmu; |
KRŠ 091 |
Območje centralnih dejavnosti vzhodno od Potočnice |
KRŠ 092 |
Območje Valvasorjevega nabrežja |
KRŠ 093 |
Območje Zatona |
KRŠ 094 |
Območje vzdolž CKŽ od mostu do blokovskega naselja Grič
|
KRŠ 095 |
Leskovec pri Krškem |
Območje obrtne cone Leskovec |
LES 091, LES 092 |
10
– PIP druga območja centralnih dejavnosti |
Krško |
Območje centralnih dejavnosti ob kulturnem domu Matije Gubca
|
KRŠ 101 |
Območje ob zdravstvenem domu in domu upokojencev |
KRŠ 102 |
Območje Papirkonfekcije |
KRŠ 103 |
Območje trgovskega centra in bencinskega servisa |
KRŠ 104 |
Območje centralnih dejavnosti južno od Novolesa |
KRŠ 105 |
Območje bencinskega servisa ob CKŽ |
KRŠ 106 |
Leskovec pri Krškem |
Osrednje območje obrtne cone Leskovec |
LES 101 |
Območje osnovne šole Leskovec pri Krškem |
LES 102 |
11
– PIP območje kulturne dediščine |
Krško |
Območje Spodnje grajske pristave nad Leskovcem |
KRŠ 111 |
Širše območje gradu Šrajbarski turn |
KRŠ 112 |
Ožje območje gradu Šrajbarski turn |
KRŠ 113 |
12
– PIP zelene površine |
Krško |
Območje med cesto CKŽ in Savo - severno od stadiona |
KRŠ 121 |
Zelene površine ob ribniku Resa |
KRŠ 122 |
Leskovec pri Krškem |
Pokopališče Leskovec |
LES 121 |
Zelene in kmetijske površine ob vstopnem krožišču v mesto |
LES 122 |
13
– PIP kmetijske površine |
Kmetijske površine zahodno od NEK |
KRŠ 131, KRŠ 132 |
Kmetijske površine vzhodno od NEK |
KRŠ 133 |
|
Kmetijske površine Gmajna |
LES 13 |
14
– PIP varovalni gozd |
Območje starega gradu Krško |
KRŠ 141 |
Območje nad starim mestnim jedrom in Zatonom |
KRŠ 142 |
15
– PIP železniška infrastruktura |
Koridor železniške infrastrukture |
KRŠ 151, KRŠ 152 |
16
– PIP športni center |
Športni center Matije Gubca |
KRŠ 16 |
* glej
določila navedena v sedmem odstavku 109. člena odloka |
|
3.2.1 Strnjena enostanovanjska gradnja |
|
182. člen |
(KRŠ 041,
KRŠ 042, KRŠ 043, KRŠ 044, KRŠ 045, KRŠ 046, LES 041, LES 043)
|
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
območju stanovanjskih površin (SS) je dopustna gradnja:
111 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča ter javni
vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice, piknik površine in druge
Na
osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je poleg
stavb, ki so dopustne na stanovanjskih površinah (SS), dopustno
graditi tudi:
121 Gostinske stavbe
122 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
Za
potrebe izvajanja storitvene in proizvodne dejavnosti vrtnarije
je dopustna postavitev:
12711 Stavba za rastlinsko pridelavo
V
enoti KRŠ 046 gradnja večstanovanjske stavbe ni dopustna.
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna
gradnja:
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo:
vrtec s pripadajočimi površinami
12301Trgovske stavbe; samo samostojne prodajalne
12711Stavbe za rastlinsko pridelavo
Napovršinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS)
je dopustna gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča in javni vrtovi,
parki trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge
urejene zelene površine
Na
območju drugih urejenih zelenih površin (ZD)
je dopustna gradnja:
22
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene
zelene površine |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Na
stanovanjskih površinah (SS), osrednjem območju centralnih
dejavnosti (CU) in drugem območju centralnih dejavnosti
(CD) je dopustna gradnja tudi:
– majhna stavba, površine do 35 m2,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– samostojno parkirišče.
Ostali pogoji:
– dopustna je postavitev grajenega rastlinjaka s površino do 15
m2 in višino najvišje točke do 2.8 m, merjeno od
najnižje točke objekta,
– največja dopustna višina podpornega zidu je 1,2 m,
– gradnja male komunalne čistilne naprave in pretočnih greznic
ni dopustna. |
Dopustne dejavnosti |
V
enoti KRŠ 043 na območju stanovanjskega naselja NEK na
stanovanjskih površinah (SS) opravljanje dejavnosti ni
dopustno, razen ob Zdolski cesti.
Dopustne dejavnosti znotraj stanovanjskih površin (SS),
poleg bivanja so:
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
10.7 Proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin
18
Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI:
58
Založništvo
62
Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane
dejavnosti
63
Druge informacijske dejavnosti
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
66
Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
68
Poslovanje z nepremičninami
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI:
69
Pravne in računovodske dejavnosti
71
Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in
analiziranje
73
Oglaševanje in raziskovanje trga
74
Druge strokovne in tehnične dejavnosti
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI:
77.22 Dajanje videokaset in plošč v najem
82
Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO:
86
Zdravstvo (vse, razen bolnišničnih zdravstvenih dejavnosti)
88.91 Dnevno varstvo otrok
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI:
90.030 Umetniško ustvarjanje
(S) DRUGE DEJAVNOSTI:
vse razen 96.03 Pogrebna dejavnost
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM,
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
Dejavnosti se lahko opravljajo, kot samozaposlitev stanujočih in
največ dva zaposlena (skupaj največ trije zaposleni), z
zagotovitvijo strank po naročilu (različno časovno obdobje) ter
vsaj 1 PM za zaposlenega in 1 PM za stranke.
V
stanovanjskih stavbah ob zbirni, lokalni ali regionalni cesti
(Strma pot, Pot na Polšco, Šolska ulica, Stritarjeva ulica,
Sremiška cesta, Zdolska cesta, Ulica Anke Salmič, Ulica 11.
novembra, Cesta 4. julija) je poleg dejavnosti na stanovanjskih
površinah (SS) dopustno izvajati dejavnosti:
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
47
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(I) GOSTINSTVO
56
Dejavnost strežbe jedi in pijač
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
59
Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi
60
Radijska in televizijska dejavnost
(K) FINAČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
64
Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in
dejavnosti pokojninskih
skladov
65
Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov,
razen obvezne socialne varnosti
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE DEJAVNOSTI
79
Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s
potovanji povezane dejavnosti
80
Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
81
Dejavnost oskrbe stavb in okolice
Zgoraj navedene dejavnosti je dopustno opravljati pod pogoji:
– dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, ki zagotavlja
potrebne površine za normalno funkcioniranje stavbe;
– parkirišča, potrebna za opravljanje dejavnosti morajo biti
zagotovljena na parceli namenjeni gradnji;
– da, dejavnost ne presega predpisanih standardov kakovosti
okolja glede hrupa, onesnaženosti zraka, voda, svetlobnega ali
drugega onesnaževanja;
– da je za opravljanje dejavnosti namenjene največ 50 % neto
tlorisne površine stanovanjske stavbe.
Na
osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) poleg
dejavnosti, ki so dopustne na stanovanjskem območju, dopustno
izvajati tudi:
(I) GOSTINSTVO
56
Dejavnost strežbe jedi in pijač
Na
drugem območju centralnih dejavnosti CD so dopustne dejavnosti:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO
1.3. Razmnoževanje rastlin
(G) TRGOVINA;VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
46.22 Trgovina na debelo s cvetjem in rastlinami
47
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili |
|
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTO
88.91 Dnevno varstvo otrok
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
90
Kulturne in razvedrilne dejavnosti
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
96
Druge storitvene dejavnosti
Dovoljene so tudi ostale dopolnilne dejavnosti, ki se navezujejo
na osnovno dejavnost:
56.3 Strežba pijač |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
Do
0,4. V enoti KRŠ 046 je faktor zazidanosti do 0,5. |
Tlorisni gabariti |
– Podolgovate ali kvadratne tlorisne oblike v razmerju stranic
od 1:1 do 1:2.
– V enoti KRŠ 043 je na območju naselja NEK dopusten podolgovat
tloris z razmerjem stranic 1:1,2 do 1:2. |
Višinski gabariti |
V
enoti KRŠ 043 je na območju naselja NEK na stanovanjskih
površinah (SS) dopusten višinski gabarit K+P, pri čemer mora
biti klet delno vkopana, maksimalna višina stavb nad najnižjo
koto obstoječega terena je 8 m. Kota pritličja pri vhodu ne sme
biti višja od 1 m. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe |
– Naklon strehe je od 30-40°.
– V enoti KRŠ 043 je na območju stanovanjskega naselja NEK na
čistih stanovanjskih površinah (SS) dopusten naklon strehe 30 –
35 °. Kritina je temno sive ali temno rjave barve. |
Fasade |
– Dopustno je uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne
členitve, uporaba lesa, stekla in drugih sodobnih materialov).
– V enoti KRŠ 042 se ob Cesti 4. julija ohranja staro trško
arhitekturo: finalni omet svetle barve, oblikovan in
dimenzioniran v stilu starega jedra (cokl, pokončne okenske
odprtine, venci), v kombinaciji s sodobnimi materiali. |
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele
namenjene gradnji |
– Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo na podlagi
usmeritve grafične priloge Urbanističnega načrta »Elementi
urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in
objektov« tako, da se upošteva število določenih parcel
namenjenih gradnji na posameznih stanovanjskih površinah.
Parcelacija oziroma gradnja nove stavbe je dopustna tudi na
mestih kjer to ni posebej označeno, če gre za zapolnitev
obstoječe pozidave ob cesti. Velikost parcele namenjene gradnji
enostanovanjske stavbe je najmanj 500 m2, vrstne hiše
pa najmanj 250 m2.
– V enotah KRŠ 042 in KRŠ 043 se pri parcelaciji upošteva
koridorje potrebne za ureditev gospodarske javne infrastrukture:
– Minimalna širina parcele, namenjene gradnji prometne in
komunalne infrastrukture je za nove ceste najmanj 9 m.
– Pri dvosmernih in enosmernih cestah od osi obstoječe ceste
najmanj 3m.
– Pri cestah LZ 192691, LZ 192701, LZ 192671, LZ 192521 in LK
192261 od osi ceste širine najmanj 4.5 m.
– Pri Zdolski cesti od osi obstoječe ceste na vsako stran, v
širini najmanj 5.5 m.
– Pri Cesti 4. julija od osi obstoječe ceste, širine najmanj 7
m.
– V enoti KRŠ 046 je parcela namenjena gradnji velikosti od 400
m2 do 1000 m2. |
5.
POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Priključevanje na GJI |
V
enoti KRŠ 046 se predvidi povezava obstoječih vodovodov med
Leskovško cesto in Dializnim centrom po obstoječi cestni
povezavi. |
Promet |
Minimalna širina dovoza do enostanovanjskih in dvostanovanjskih
stavb je 3.5 m, do večstanovanjskih stavb pa 5 m. |
6.
OSTALI POGOJI |
KRŠ 042,
KRŠ 043 |
– Ob Zdolski cesti in od krožišča na Cesti 4. julija se v smeri
Brestanice načrtuje dvostranski enosmerni kolesarski pas. Ob
Cankarjevi cesti se uredi enostranska dvosmerna večnamenska
steza.
– Na cestah LK 192661, LK 192221, LK 192651, LK 192511, LK
192171 in LK 192641 se uredi enosmerni promet.
– Ob cestah LZ 192691, LZ 192671, LK 192531, LK 192521, LZ
192701, LK 1922612, LC 191081, LZ 192031 in LZ 192211 se
načrtuje gradnja najmanj enostranskega pločnika.
– Pri cestah LK 192591, LK 192081, LK 192201, LK 192452 in LK
192452 je treba zagotoviti obračališče, namenjeno obračanju
vozil in v zimskem času pluženju in odmiku snega.
– Na območju enote KRŠ 043 je treba še upoštevati:
– Na območju arheološke dediščine je treba, na območju, ki še ni
degradirano opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta
določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških
izkopavanj.
– Na območju stanovanjskega naselja NEK so dopustni posegi, ki
ne presegajo II. stopnje varstva pred hrupom. |
KRŠ 044 |
– Ob Cesti 4. Julija se načrtuje dvostranski enosmerni
kolesarski pas.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR pri vseh
posegih v prostor. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg
in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja
le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja
energetike. |
KRŠ 046 |
– Uredita se pločnika na cesti med glavnim križiščem na
Leskovški cesti in Rostoharjevo ulico (priključek na cesto na
severozahodu) ter na Leskovški cesti od križišča do konca
naselja proti severu do cestnega priključka za Kostak, na levi
strani ceste.
– Ohranja se nepozidan zeleni pas na severnem delu enote med
Leskovško cesto in blokovskim naseljem na Gubčevi ulici. Na
zeleni površini se predlaga parkovna ureditev z zasaditvijo
avtohtonih rastlinskih vrst, postavitvijo klopi in otroških
igral. Ravno tako se ohranja nepozidana zelena površina na
križišču med Kovinarsko ulico in Leskovško cesto. Tu se omogoča
hortikulturna zasaditev ali ureditev parkirišč s travnimi
rešetkami.
– Objekt za oglaševanje ima lahko površino prostora oglasnih
sporočil do 2 m2 in višino najvišje točke 2.5 m.
Postavitev objektov za oglaševanje je dopustna samo ob
obstoječih avtobusnih čakalnicah.
– Na območju trase rimskodobnega vodovoda je pred gradnjo treba
izvesti predhodne arheološke raziskave.
– Na območju dializnega centra v Leskovcu (CD) so dopustni
posegi, ki ne presegajo II. stopnje varstva pred hrupom.
|
KRŠ 045, KRŠ 046 |
Na
območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi
rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
LES 041 |
– V enoti LES 041, vzhodno od LC 024035, med cesto LK 192821 Pot
na Črnile in pokopališčem Leskovec EUP LES 121 izvajanje
samostojne gostinske dejavnosti ni dopustno.
– Ob Leskovški cesti LK 192053 se načrtuje kolesarska steza.
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja
nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe
prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali
začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno
infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na
podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter
oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega
soglasja.
– Na površini za oddih, rekreacijo in šport (ZS) se ureditve
izvajajo tako, da se ohranja obstoječa drevesa.
– Ob trasi načrtovane obvozne ceste Leskovec na parceli št.
591/5 in delih parcel št. 593/1, 591/1 in 599, k. o. Leskovec je
od stavb dopustna le gradnja nezahtevnih in enostavnih stavb,
določenih v prvi točki tega člena. |
LES 043 |
– Na območju je dopustna gradnja najmanj 8 enostanovanjskih
stavb severno od načrtovane ceste. V stanovanjskih objektih ni
dopustno opravljati dejavnosti.
– Dopustni nezahtevni in enostavni objekti:
– majhna
stavba: nezahteven objekt (do 50 m2). Sem spada:
garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna,
fitnes, zimski vrt;
– majhna
stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: enostaven objekt
do 20 m2. Sem spada: lopa, uta, nadstrešek, manjša
drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski
vrt in vetrolov;
– pomožni
objekt v javni rabi: nezahteven objekt: stavbe: površina nad
40 m2 do vključno 60 m2.
Gradbeno-inženirski objekti: višina nad 3,5 m do vključno 10 m;
enostaven objekt: stavbe: površina do vključno 40 m2
Gradbeno-inženirski objekti: višina do vključno 3,5 m. Pomožni
cestni objekti: vsi; Sem spada: grajena urbana oprema,
telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo,
drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah,
grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in
vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ,
kapelica (edikula), grajen gostinski vrt; pomožni cestni
objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt
javne razsvetljave, cestni silos. Sem ne spada: urbana oprema,
npr. premična klop, smetnjak, senčnik, premično igralo, premična
sanitarna enota (ni objekt), javna razsvetljava kot del cestnega
telesa vodnjaki in vodometi (po pogojih za vodomet) ter objekti
za oglaševanje;
– ograja:
samo enostaven objekt, višina do vključno 1,5 m, ki so:
varovalna ograja, sosedska ograja, igriščna ograja, protihrupna
ograja;
– podporni
zid: konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki
preprečuje premik zemljine, samo enostaven objekt, - višinska
razlika med zemljiščem 0,5 m;
– rezervoar:
objekt, povezan s tlemi ali vkopan, s priključki in z
inštalacijami), enostaven - rezervoarji za vodo, prostornine do
vključno 100 m3;
– vodnjak,
vodomet: nezahteven - višina nad 5 m, globina nad 30 m;
enostaven - višina do vključno 5 m, globina do vključno 30 m;
– priključek
na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja: enostaven - vsi. Sem spada: priključek na cesto,
priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod,
plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno
vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na
komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja);
– kolesarska
pot, pešpot, gozdna pot in podobne: enostaven - vse.
– vodno
zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: samo
enostaven - Prostornina razlivne vode do vključno 250 m3
Bazen: prostornina do vključno 60 m3. Sem spada:
grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode,
vodni zbiralnik, bazen za kopanje, za gašenje požara, grajen
ribnik, okrasni bazen;
– pomožni
komunalni objekt: enostaven - vsi. Sem spada: pomožni
vodovodni in kanalizacijski objekt - revizijski in drugi jašek,
hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob,
ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska
postaja, ekološki otok. |
|
– Etažnost stavb je P+M. Dopustna je tudi gradnja kleti, pod
pogojem, da je klet vkopana. Kota pritličja je največ 0,5 m nad
koto obstoječega terena. Parcele namenjene gradnji se načrtuje v
velikosti od 600 do 1200 m2.
– Pri parcelaciji se upošteva namembnost in velikost javnih
površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo
vzdrževanje. Upoštevati je treba naslednje pogoje: minimalna
širina parcele, namenjene gradnji prometno komunalne
infrastrukture je 7 m. Južna meja prometno komunalnega koridorja
poteka 7,5 m južno od transformatorske postaje v smeri zahoda na
razdalji največ 2 m južno od točke, kjer se stikajo parcele
531/29, 531/16 in 1243/15 k. o. Leskovec. Na mestu med parcelama
531/40 in 531/41 k. o. Leskovec in naprej v smeri zahoda, južna
meja koridorja poteka po parcelni meji in v linji parcelnih mej;
v zahodnem delu prometno komunalnega koridorja se določi
površina za obračališče.
– Pri obstoječi cesti LK 192771, ob vzhodni meji območja, se
varuje prometno komunalni koridor ob vozišču obstoječe ceste,
širine najmanj 2 m; obstoječa pot, ki poteka med zemljiškima
parcelama št. 540 in 531/16, k. o. Leskovec se prestavi tako, da
bo zagotovljen dostop do kmetijskih zemljišč, kot je to danes
omogočeno; v mejo prometno komunalnega koridorja se vključi
lokacija obstoječe transformatorske postaje. |
|
183. člen
|
(LES 044)
|
(1) Na
območju EUP LES 044 so podrobni PIP prikazani v grafični prilogi št.
2.2.5 »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji« Stanovanjska površine
Gmajna - Leskovec 1, grafike G1 do G3, ki so sestavni del izvedbenega
dela OPN. |
(2) Dopustne vrste gradenj in vrste objektov glede na namen njihove
uporabe: |
1. Dopustne vrste gradenj so: |
– Gradnja
novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje,
odstranitve ter nezahtevnih in enostavnih objektov. |
2. Vrste
objektov glede na namen njihove uporabe so: |
– 111
enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba: na območju parcele namenjene
gradnji, ki so grafično prikazane s številko: 5, 8, 11 in 15 |
– 21120
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste |
– 222
lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna
komunikacijska omrežja |
– 24205
drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: sem spada
ograja, oporni zid, škarpa |
Na parceli
namenjeni gradnji – območje »4« (razvidno v grafičnih prilogah) je
dopustna gradnja parkirišča ali majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, kot enostaven objekt do 20 m2, pritlične izvedbe;
sem spada: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica. To območje
funkcionalno služi k stanovanjski stavbi, ki je zgrajena na zemljišču
parc. št. *18/1, k. o. Leskovec. |
Območja 6,
7, 9, 10 in 12 (razvidno v grafičnih prilogah) so namenjena za širitev
obstoječih parcel za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. |
Območje 17
in 18 (razvidno v grafičnih prilogah) je kot javno dobro namenjeno za
gradnjo gospodarske javne infrastrukture ali za potrebe športa in
rekreacije – sankališče, razna igrišča z igrali ter postajališče za
avtobus. |
3. Dopustne dejavnosti: |
V sklopu
eno stanovanjskih stavb je možna mirna nehrupna dejavnost, ki ne zahteva
več kot enega parkirnega mesta za osebna vozila, poleg potrebnih
parkirnih mest za stanovalce. |
4. Dopustna je gradnja samo naslednjih nezahtevnih in enostavnih
objektov: |
– majhna
stavba: nezahteven objekt do 50 m2. Sem spada: garaža ali
nadstrešek, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes,
zimski vrt; |
– majhna
stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: enostaven objekt do 20 m2.
Sem spada: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna
kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt in vetrolov; |
– pomožni
objekt v javni rabi: nezahteven objekt: stavbe: površina nad 40 m2
do vključno 60 m2. Gradbeno-inženirski objekti: višina nad
3,5 m do vključno 10 m; enostaven objekt: stavbe: površina do vključno
40 m2. Gradbeno-inženirski objekti: višina do vključno 3,5 m.
Pomožni cestni objekti: vsi. Sem spada: grajena urbana oprema,
telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog,
grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na
otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno
spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen
gostinski vrt; pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste,
cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos. Sem ne spada:
urbana oprema, npr. premična klop, smetnjak, senčnik, premično igralo,
premična sanitarna enota (ni objekt), javna razsvetljava kot del
cestnega telesa vodnjaki in vodometi (po pogojih za vodomet) ter objekti
za oglaševanje; |
– ograja:
samo enostavni objekti, višina do vključno 1,5 m, ki so: varovalna
ograja, sosedska ograja, igriščna ograja, protihrupna ograja; |
– podporni
zid: konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik
zemljine; nezahteven objekt, višinska razlika med zemljiščem do 1,5 m;
enostaven objekt, - višinska razlika med zemljiščem do 0,5 m; |
– rezervoar: objekt, povezan s tlemi ali vkopan, s priključki in z
inštalacijami, enostaven - rezervoarji za vodo, prostornine do vključno
100 m3; |
– vodnjak,
vodomet: nezahteven -višina nad 5 m, globina nad 30 m; enostaven -
višina do vključno 5 m, globina do vključno 30 m; |
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja: enostaven – vsi. Sem spada: priključek na cesto, priključek
na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod),
priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje
odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska
omrežja); |
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne: enostaven – vse; |
– športno
igrišče na prostem: grajena ali utrjena površina do 1.000 m2
kot enostaven objekt; sem spada teniško, nogometno, košarkaško,
rokometno igrišče; |
– vodno
zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: samo enostaven -
Prostornina razlivne vode do vključno 250 m3. Bazen:
prostornina do vključno 60 m3. Sem spada: grajeno zajetje na
tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, vodni zbiralnik, bazen za
kopanje, za gašenje požara, grajen ribnik, okrasni bazen; |
– pomožni
komunalni objekt: enostaven – vsi. Sem spada: pomožni vodovodni in
kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče,
grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna
postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok. |
(3) Tipologija zazidave, velikost in oblikovanje objektov ter lega
objektov na zemljišču: |
Parcela
namenjena gradnji za območje 5, 8, 11 in 15: |
Zasnova
objekta: enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba; |
Lega:
znotraj grafično določene gradbene meje; |
Konstrukcija: klasično zidan ali montažni objekt; |
Oblikovanje: oblikovanje volumnov prilagojeno značilni tipologiji
obstoječih stavb. Pri oblikovanju objekta se upoštevajo kakovostni in
prevladujoči okoliški objekti. |
Orientacija: smer slemena osnovnega kubusa stanovanjskega dela stavbe
poteka v smeri V-Z, vzporedno s slemeni stanovanjskih stavb ob Ulici
Anke Salmičeve |
Dozidave:
so podrejene osnovni stavbi, se dotikajo vsaj z eno stranico (fasado) in
se ji morajo oblikovno prilagoditi. Možna je gradnja zaprtih balkonov in
teras. |
Horizontalni gabariti: |
– Znotraj
grafično določene gradbene meje, ki se je stavba dotika ali je od nje
odmaknjena v notranjost. Osnovna stavba predstavlja kubus s pravokotno
obliko v tlorisu, dimenzij (širina x dolžina) 10,0 m x 12,0 m, s
tolerancami +/- 20 %; z dodatnimi površinami (v »L« ali ostalimi
izzidki, apsidami), do skupne površine 30 % osnovnega tlorisa. |
Vertikalni
gabarit: |
– Maksimalno pritličje + nadstropje (P+1) ali pritličje in podstrešje
(P+M), |
– Kolenčni
zid: P+1 –ni dovoljen, P+M - višina do 0,8 m, |
– Kletne
etaže: dovoljena je podkletitev osnovne stavbe, |
– Kote
pritličij glede na višino nove ulice: za območje »5«: 197,20 m; za
območje »8«: 195,20 m; za območje »11«: 194,70 m in za območje »15«:
198,00 m. Predvidene višinske kote so določene za višino finalnega tlaka
v pritličju stanovanjske stavbe. Odstopanje višinskih kot je +/- 0,40 m. |
– Streha:
Nad osnovnim kubusom je simetrična dvokapnica, naklona 35° do 40°.
Dovoljeno je kombiniranje strehe osnovnega kubusa z ravnimi strehami, v
primeru dodatnih površin (dozidav), ki jih dopušča tlorisna zasnova
objekta kot na primer - pokrite terase, vetrolova, zimskega vrta, itd.
Dovoljena so strešna okna, enokapne ali simetrične dvokapne frčade
(največ dve na eni strešini), slednje z enakim naklonom, kot je osnovna
streha. Vse frčade na isti strehi naj bodo enotno oblikovane. Čopi so
dovoljeni. Če so čopi na dvokapnici osnovnega kubusa, se morajo
načrtovati čopi tudi na vseh ostalih simetričnih strešinah stavbe (na
prizidku, na frčadah). Dovoljena je namestitev naprav za izkoriščanje
naravnih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh in so
enakega naklona kot strešina pod njimi. Naprave za izkoriščanje naravnih
virov energije (sončna energija) na strehi stavb morajo biti v ne
bleščeči izvedbi. Pri ravnih strehah se postavijo pod optimalnim kotom
ter orientacijo, praviloma skrito za fasadnim vencem. |
– Kritina:
Dovoljene so opečne in temno rjave barve kritine. Uporaba bleščečih
kritin ni dopustna. |
– Fasada:
Dovoljeno je uvajanje sodobnih in enostavnih oblikovnih pristopov
(enostavne členitve, uporaba lesa, stekla in drugih sodobnih materialov
z ne bleščečimi površinami. Barva: fasada je bele barve ali v svetlih
neintenzivnih barvnih tonih. Neintenzivni barvni toni so vsi odtenki
barv z deležem barvne pigmentacije v beli osnovi manj kot 20 %.
Fluorescentne barve na fasadni površini niso dopustne. Odprtine: okna in
vrata se umeščajo na fasado v arhitekturnih razmerjih, enotne barvne
lestvice. Na glavno fasado ni dovoljeno postavljati instalacij in naprav
(plinske omarice, električne omarice, priključek za optiko, alarme,
klime, antene … ) razen nastavka za zastavo in poštnega nabiralnika. |
– Dopusten
faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji: do max. 50 %, pri čemer
se pri izračunu seštejejo površine vseh objektov za lastne potrebe in
prištejejo površini stavbe, h kateri se gradijo. |
Nezahtevni
in enostavni objekti: K posamezni stanovanjski stavbi se lahko gradi
največ po en objekt iste vrste. V objektih ni dovoljeno izvajati
dejavnosti ali urediti prostore za bivanje. Oblikovanje nezahtevnih in
enostavnih objektov, ki so stavbe, mora biti usklajeno z osnovnim
objektom, strehe teh objektov so lahko tudi ravne, od meje sosednjega
zemljišča morajo biti odmaknjene najmanj 1,5 m. |
Posebni
pogoji: Parcela namenjena gradnji št. »11« ima na severni in zahodni
strani omejitev s pogoji gradnje prometno komunalne infrastrukture: pas
z omejenimi pogoji gradnje (glej na grafiki). |
Oporni/podporni zidovi in škarpe: Na parceli namenjeni gradnji je
dovoljena gradnja opornih/podpornih zidov in škarp (v nadaljevanju:
zid), še zlasti zato, če gre za zagotavljanje stabilnosti terena oz
preprečitve plazenja zemljine. Postavitev zida se v čim večji možni meri
prilagaja konfiguraciji terena sosednjih parcel. Premoščanje višinskih
razlik terena okoli stanovanjskih stavb se lahko izvaja s travnatimi
brežinami. Kjer bi s travnatimi brežinami dosegli naklon terena 10 %
ali več, se dopušča izvedba opornih zidov iz kamna ali betona z
vizualnimi ukrepi. Zid se zakrije z zelenimi plezalkami ali z
vegetacijo, ki se spušča po zidu navzdol. Na zidu je dovoljeno postaviti
varovalno ograjo. Od meje sosednje parcele mora biti zid odmaknjen
najmanj 1,0 m. Odmik zidu je lahko manjši, ali pa zid poteka po meji
dveh ali več parcel, če je pridobljeno soglasje lastnikov sosednje
parcele ali pa so sočasni graditelji zidu vsi lastniki mejaši. |
Ograje: Na
meji parcele namenjeni gradnji je dovoljena postavitev ograj (tudi
varovalnih) do maksimalne višine 1,5 m. Priporočena je zasaditev
prostorastočih ali striženih živih mej (uporaba iglavcev ni dopustna).
Če to ni možno, se dopušča izvedba lesenih, žičnatih ali kovinskih
ograj, enostavne ali transparentne (vsaj 50 % prosojnost). Izvedba
popolnoma polnih - zaprtih ograj ni dopustna. Od meje sosednjega
zemljišča mora biti ograja odmaknjena najmanj 1,0 m. Odmik je lahko
manjši, ali pa ograja poteka po meji, če je pridobljeno soglasje
lastnika sosednjega zemljišča, ali pa sta sočasno graditelja ograje oba
lastnika mejaša. |
Pešpoti:
so tlakovane, asfaltne ali peščene. Minimalna širina pešpoti je 1,0 m. |
Dvorišča,
parkirišča in manipulativne površine: so asfaltirana, tlakovana ali
izvedena s travnatimi ploščami. V sklopu ureditve dvorišča na parceli
namenjeni gradnji je obvezna ureditev obračališča za motorna vozila.
Robovi so zamejičeni z robniki, ki lovijo meteorne vode in jo usmerjajo
v peskolove z oljnimi lovilci. Parcele na katerih so načrtovane
stanovanjske stavbe, morajo imeti vsaj 20 % zelenih površin.
Priporočljiva ureditev je zelenice z nizkorastočo vegetacijo, ki je
primerna za padajoči teren. |
(4) Pogoji
in merila za parcelacijo: Predvidene parcele namenjene gradnji stavb so
določene v evropskem koordinatnem sistemu ETRS89 (D96). Koordinatne
točke so podane v grafiki. |
(5) Komunalno opremljanje: |
Območje,
načrtovano za gradnjo stanovanjskih stavb je komunalno opremljeno. |
Promet:
Dostop do območja je z lokalne ceste LC191150 – Ulica Anke Salmič.
Znotraj območja je zgrajena nova stanovanjska ulica, ki omogoča dostop
do novih stanovanjskih objektov. V območju prometno komunalnega
koridorja je zgrajena gospodarska javna infrastruktura: elektrika,
vodovod, kanalizacija itd. Možna je gradnja plinovodnega in
širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Objekti se priključijo
na zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo po pogojih, ki jih bo
določil upravljavec le-te. |
Odpadki:
Za biološke in ostale odpadke je treba urediti tako odjemni kot zbirni
prostor za predpisane posede v skladu s smernicami podanimi za
načrtovanje in veljavnim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v
Občini Krško. V sklopu parcele namenjene gradnji prometno komunalnega
koridorja se uredi prostor za ekološki otok. Z gradbenimi odpadki, ki
nastanejo pri gradbenih delih je treba ravnati v skladu z veljavno
uredbo. |
(6) Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo
okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave |
1. Varstvo
kulturne dediščine |
Območje ni
varovano s področja varstva kulturne dediščine. |
2. Rešitve
in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave |
Območje ni
na območju Nature 2000, EPO ali naravnih vrednot. Območje ni na območju
vodnih virov. |
Varstvo
voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih vod ter drugih
odpadkov se zagotavlja skladno s predpisi s področja voda in varstva
okolja. |
3. Varstvo
zraka |
V območju
ni dovoljeno umeščati dejavnosti, ki bi lahko predstavljale nevarnost
onesnaženja zraka. |
4. Varstvo
pred hrupom |
Skladno z
uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje spada
v III. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z
uredbo predpisanih vrednosti. |
(7) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: |
1. Poplave, erozija in plazovi |
Območje ni
poplavno ogroženo ali evidentirano kot območje visoke podtalnice. Z
vidika plazljivosti terena se območje nahaja v območju običajnih
protierozijskih ukrepov. Načrtuje se pravilna razmestitev drenaže –
odvodnjavanja, zlasti pri umestitvi zidov. |
2. Potres |
Gradnja
objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva
veljavna zakonodaja s tega področja oziroma področja o mehanski
odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za
potresno odporno gradnjo Eurocode 8 oz. EC8 (SIST EN-1998). Območje se
nahaja na območju osme stopnje potresne intenzitete po lestvici MSK-64.
V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen
projektni pospešek tal 0,175 g. |
3. Požar |
Pri
načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upoštevajo
prostorski, gradbeni in tehnični predpisi, ki urejajo varstvo pred
požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike
od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti,
prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za
evakuacijo ljudi. |
(8) Tolerance: |
Pri
projektiranju ali gradnji načrtovanih objektov so dopustna odstopanja v
EUP LES |
044. Pri
infrastrukturnih ureditvah je možno odstopanje potekov predvidenih tras,
lokacij in zmogljivosti, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi
lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke oziroma ekonomske
rešitve, ob upoštevanju vseh varstvenih ukrepov in pogojev, ki so
določeni za posamezne vode s strani upravljavcev gospodarske javne
službe. |
|
184. člen |
(LES 045) |
(1) Na
območju EUP LES 045 so podrobni PIP prikazani v grafični prilogi št.
2.2.5 »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji« Stanovanjske površine
Gmajna - Leskovec 2, grafike C1 do C3, ki so sestavni del izvedbenega
dela OPN. |
(2) Dopustna gradnja in dopustne dejavnosti: |
1. Dopustna gradnja |
Osnovna
raba vseh objektov v območju je stanovanjska, in sicer je na posameznih
parcelah dopustna naslednja gradnja: |
– Parcela
1: enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba z možnostjo opravljanja
dejavnosti. Dejavnost se opravlja v severnem delu objekta, in sicer le
tista dejavnost, ki ne zahteva več kot dveh parkirnih mest za osebna
vozila. |
– Parcela
2: enostanovanjska stavba, v kateri je možno opravljati dopustno
dejavnost, ki ne zahteva več kot enega parkirnega mesta za osebna
vozila. |
– Parcela
3: stanovanjska stavba z možnostjo opravljanja dejavnosti in
stanovanjska stavba brez dejavnosti. |
V
stanovanjski stavbi z dejavnostjo je za opravljanje dejavnosti dopustno
nameniti največ do 50 % neto tlorisne površine objekta. Dopustno je
opravljanje dejavnosti, za katero je možno zagotoviti potrebno število
parkirnih mest za osebna vozila na območju, predvidenem za njihovo
ureditev. |
2. Dopustne dejavnosti |
Dopustne
dejavnosti v območju urejanja (parcela 1, 2 in 3) so: |
(C)
PREDELOVALNE DEJAVNOSTI, od tega: |
– 10.7
Proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin |
– 18
Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa |
(J)
INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI, od tega: |
– 58
Založništvo, |
– 62
Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane
dejavnosti, |
– 63 Druge
informacijske dejavnosti, |
(K)
FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI, od tega: |
– 66
Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve; |
(L)
POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, od tega: |
– 68
Poslovanje z nepremičninami |
(M)
STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI, od tega: |
– 69
Pravne in računovodske dejavnosti, |
– 71
Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in
analiziranje |
– 73
Oglaševanje in raziskovanje trga, |
– 74 Druge
strokovne in tehnične dejavnosti. |
(N) DRUGE
RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI, od tega: |
– 77.22
Dajanje videokaset in plošč v najem |
– 82
Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti. |
(Q)
ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO, od tega: |
– 86
Zdravstvo (vse, razen bolnišničnih zdravstvenih dejavnosti) |
– 88.91
Dnevno varstvo otrok |
(R)
KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI, od tega: |
– 90.030
Umetniško ustvarjanje |
(S) DRUGE
DEJAVNOSTI: vse razen 96.03 Pogrebna dejavnost |
(T)
DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA
LASTNO RABO |
Poleg
zgoraj naštetih, je na parceli 1 in 3 dopustno opravljanje tudi
naslednjih dejavnosti: |
(G)
TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL, od tega: |
– 47
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili |
(J)
INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI, od tega: |
– 59
Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi |
– 60
Radijska in televizijska dejavnost |
(K)
FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI, od tega: |
– 64
Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti
pokojninskih |
– skladov |
– 65
Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen
obvezne socialne varnosti |
(N) DRUGE
RAZNOVRSTNE DEJAVNOSTI, od tega: |
– 79
Dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji
povezane dejavnosti |
– 80
Varovanje in poizvedovalne dejavnosti |
– 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice |
(3) Dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov: |
Skladno s
predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost so pod določenimi pogoji
teh strokovnih podlag v območju urejanja dopustni: |
Nezahtevni
objekti: |
– objekti
za lastne potrebe, razen greznice, |
– ograje, |
– škarpe
in podporni zidovi, |
Enostavni
objekti: |
– objekti
za lastne potrebe, od tega nadstreški, rezervoar za nafto, enoetažni
pritlični objekt in utrjena dvorišča, pomožni infrastrukturni objekti,
od tega pomožni cestni, pomožni energetski (razen relejne hišice in
tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk), pomožni komunalni (razen
greznice in male komunalne ČN) ter vrtina ali vodnjak. |
Postavljanje kakršnihkoli objektov, namenjenih skladiščenju materiala za
namen opravljanja dejavnosti ni dopustno, prav tako ni dopustno
skladiščenje materiala na prostem (parkirišča, zelene površine …). |
K
posamezni stanovanjski stavbi se lahko gradi največ po en objekt za
lastne potrebe iste vrste, in sicer istočasno ali po njeni izgradnji ter
najdlje za čas njenega obstoja. |
Objekti za
lastne potrebe so dopustni izključno za stanovanjski namen. Objekti za
lastne potrebe niso dopustni za namen izvajanja dejavnosti. |
(4) Tipologija zazidave, velikost in oblikovanje objektov ter lega
objektov na zemljišču |
1. Parcela
1 |
Zasnova
objekta: enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba. |
Konstrukcija, oblikovanje: klasično zidan ali montažni objekt (oblikovno
prilagojen značilni tipologiji |
obstoječih
objektov). Dozidave se morajo oblikovno prilagoditi osnovni stavbi. |
Oblikovanje objekta: upoštevajo se kakovostni oziroma prevladujoči
okoliški objekti. Možna je gradnja balkonov in teras. |
Orientacija objekta: smer slemena stanovanjskega dela stavbe vzporedno z
ulico, stanovanjska južna prizidava in gospodarski/poslovni severni del
pa pravokotno na osnovni stanovanjski del objekta. |
Horizontalni gabariti: znotraj grafično določene gradbene meje. |
Vertikalni gabarit - maksimalni: |
|
Stanovanjska stavba: pritličje + nadstropje + izkoriščena mansarda,
višina ne sme presegati višine sosednjega objekta, s katerim se stika. |
Stanovanjska dozidava na jugu: pritličje/klet + nadstropje + izkoriščena
mansarda. Največja višina kolenčnega zidu je 1 m, najvišja višina 6 m
nad najnižjo koto terena. |
Nestanovanjska stavba na severu: pritličje |
Streha:
dvokapnica, naklona 30-40°. Dovoljeno je kombiniranje streh z ravnimi, v
primeru pokrite terase, vetrolovov, zimskih vrtov in pred vhodom.
Dovoljena so strešna okna, enokapne ali dvokapne frčade (največ dve na
eni strešini), slednje z enakim naklonom, kot je osnovna streha. Vse
frčade na eni strehi naj bodo enotno oblikovane. |
Kritina:
dovoljene so opečne, temno sive in temno rjave barve kritine. Uporaba
reflektirajočih kritin je prepovedana. |
Fasada:
dovoljeno je uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve,
uporaba lesa, stekla in drugih sodobnih materialov). Predvidena je
fasada bele barve ali v svetlih pastelnih tonih in mora biti skladna z
barvo strehe in stavbnega pohištva. |
Lega:
znotraj grafično določene gradbene meje. |
Lega
objektov za lastne potrebe: znotraj določene gradbene meje, izključno za
stanovanjski namen. |
Gradbena
meja je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se
je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. |
Dopusten
faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, je do max. 40 %, pri
čemer se pri izračunu seštejejo površine vseh objektov za lastne potrebe
in prištejejo površini stavbe, h kateri se gradijo, če pa je stavb več,
se seštejejo površine vseh stavb na zemljiški parceli. |
Zazelenjene mora biti vsaj 10 % površine parcele. |
Za
stanovanjsko stavbo morata biti zagotovljeni vsaj dve parkirni mesti v
območju parcele. |
2. Parcela
2 |
Zasnova
objekta: enostanovanjska stavba. |
Konstrukcija: klasično zidan ali montažni objekt (oblikovno prilagojen
značilni tipologiji |
obstoječih
objektov). |
Orientacija objekta: smer slemena načeloma paralelna s prometno
komunalnim koridorjem. |
Horizontalni gabariti: osnovni tloris predstavlja objekt pravokotne
oblike tlorisnih dimenzij 10,0 x |
12 m z
dodatnimi površinami (izzidki), skupne površine do 30 % osnovnega
tlorisa. |
Vertikalni
gabarit: klet + pritličje + izkoriščena mansarda (višina kolenčnega zidu
je do 100 cm) |
Kota
pritličja osnovnega dela objekta je 201,00 m n. v. 0,5 m, del pritličja
in izzidki imajo lahko drugačne kote s tem, da višina izzidka ne presega
višine osnovnega objekta. |
Streha:
osnovna streha je dvokapnica, naklona 35-40°, možno jo je razgibati z
dodatki čopov, frčad in strešnimi okni. |
Kritina:
rdeče ali rjave barve. |
Fasada:
predvidena je uporaba svetlih pastelnih tonov, možna je gradnja balkonov
in teras. |
Oblikovanje odprtin: svobodno, možne so tudi panoramske zasteklitve. |
Lega:
oddaljenost od meje parcele min. 4 m, predpisani horizontalni gabariti
znotraj grafično določene gradbene meje |
Lega
objektov za lastne potrebe: ni grafično določena, skladno s skupnimi
pogoji, s tem, da se dopušča izključno gradnja za stanovanjski namen. |
Gradbena
meja je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se
je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. |
Dopusten
faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, je do max. 40 %, pri čemer
se pri izračunu seštejejo površine vseh objektov za lastne potrebe in
prištejejo površini stavbe, h kateri se gradijo, če pa je stavb več, se
seštejejo površine vseh stavb na zemljiški parceli. |
3. Parcela
3: |
Zasnova
objekta: enostanovanjska stavba brez dejavnosti in enostanovanjska
stavba z dejavnostjo, ki se stikata. |
Konstrukcija, oblikovanje: klasično zidan ali montažni objekt. Dozidave
se morajo oblikovno prilagoditi osnovni stavbi. Pri oblikovanju objekta
se upošteva kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte. Možna je
gradnja balkonov in teras. |
Orientacija objekta: daljša stranica stavbe in smer osnovnega slemena,
vzporedna z ulico (manjši odklon), slemena nad povezovalnimi oziroma
manjšimi deli objekta pravokotno na osnovni slemeni. |
Horizontalni gabariti: |
znotraj grafično določene gradbene meje. |
Vertikalni
gabarit - maksimalni: |
stanovanjska stavba: klet/pritličje + 1. nadstropje + izkoriščena
mansarda, |
enostanovanjska stavba z dejavnostjo: na pretežnem delu: klet/pritličje
+ izkoriščena mansarda. |
Na manjšem
(severnem) delu klet/pritličje + odprta terasa, ki je na delu zaprta kot
letna kuhinja. Možna je izvedba mansarde nad celotnim delom, ali teraso
nadkriti. Višina kolenčnega zidu mora biti v primeru izvedbe mansarde
usklajena z višino kolenčnega zidu obstoječega objekta. |
Dozidava
enostanovanjske stavbe z dejavnostjo: pritličje z odprto teraso na
objektu, možno je njeno nadkritje. |
Streha:
dvokapnica, naklona 30-40°. Dovoljeno je kombiniranje streh z ravnimi v
primeru nadkrite terase, vetrolovov, zimskih vrtov in pred vhodom.
Dovoljena so strešna okna, enokapne ali dvokapne frčade (največ dve na
eni strešini), slednje z enakim naklonom, kot je osnovna streha. Vse
frčade na eni strehi naj bodo enotno oblikovane. |
Kritina:
dovoljene so opečne, temno sive in temno rjave barve kritine. Uporaba
reflektirajočih kritin je prepovedana. |
Fasada:
dovoljeno je uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve,
uporaba lesa, stekla in drugih sodobnih materialov). Predvidena je
fasada bele barve ali v svetlih pastelnih tonih in mora biti skladna z
barvo strehe in stavbnega pohištva. |
Lega:
znotraj grafično določene gradbene meje. |
Lega
objektov za lastne potrebe: ni določena, skladno s skupnimi pogoji, s
tem, da se dopušča izključno gradnja za stanovanjski namen. Objekti za
lastne potrebe niso dopustni za namen izvajanja poslovne dejavnosti. |
Gradbena
meja je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se
je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. |
Dopusten
faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, je do max. 40 %, pri
čemer se pri izračunu seštejejo površine vseh objektov za lastne potrebe
in prištejejo površini stavbe, h kateri se gradijo, če pa je stavb več,
se seštejejo površine vseh stavb na zemljiški parceli. |
Zazelenjene mora biti vsaj 10 % površine parcele. |
Za obe
stavbi morata biti za njun stanovanjski namen zagotovljeni vsaj po dve
parkirni mesti v območju parcele. |
4. Skupni
pogoji: Parcela 1, 2 in 3: |
Na strehe
stavb je dopustno nameščati nebleščeče naprave za izkoriščanje sončne
energije, v skladu s pogoji ter soglasji pristojnih soglasodajalcev.
Postavijo se vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme
presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma
strehah z minimalnim naklonom se postavijo pod optimalnim kotom ter
orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem. |
Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so stavbe, mora biti
usklajeno z osnovnim objektom, strehe teh objektov so lahko tudi ravne,
od meje sosednjega zemljišča morajo biti odmaknjene najmanj 1,5 m. |
Oporni
zidovi: Postavitev stavbe se v čim večji možni meri prilagaja
konfiguraciji terena sosednjih parcel, premoščanje višinskih razlik
terena se izvaja s travnatimi brežinami. Če to ni možno, se dopušča
izvedba opornih zidov iz kamna ali betona, ki se zakrije z zelenimi
plezalkami. Izvedba višjih opornih zidov od 1,5 m ni dopustna. Od meje
sosednjega zemljišča morajo biti odmaknjeni najmanj 1 m. Odmik je lahko
manjši, ali pa oporni zid poteka po meji, če je pridobljeno soglasje
lastnika sosednjega zemljišča. |
Ograje:
priporočamo zamejevanje z zasaditvijo prostorastočih ali striženih živih
mej (uporaba iglavcev ni primerna). Če bodo izvedene ograje, naj bodo
nizke, enostavne, lesene. Izvedba popolnoma polnih - zaprtih ograj ni
dovoljena. |
Pešpoti so
tlakovane, asfaltne ali peščene. Parkirišča in manipulativne površine so
asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami. |
(5) Pogoji
in merila za parcelacijo |
Predvidene
parcele namenjene gradnji stavb so določene v evropskem koordinatnem
sistemu ETRS89(D96). |
Zakoličbene točke so razvidne v grafični prilogi Načrt parcelacije z
zakoličbo. |
(6) Komunalna, energetska in prometna infrastruktura |
1. Parcela
1 |
Dovoz je
urejen s severa - z Ulice Anke Salmičeve, oziroma lokalne ceste št.
191150 Leskovec - Senuše - Veliki Trn - Arto (njenega odseka št.
191151), prav tako je obstoječi priključki na gospodarsko javno
infrastrukturo, ki potekajo v območju lokalne ceste (elektroenergetsko
omrežje, kanalizacija in vodovod). Na telekomunikacijski vod, ki poteka
preko parcele 255/35 k. o. Leskovec je izveden priključek z južne smeri. |
Obstoječi
priključni vodi in cestni priključek se ohranijo, po potrebi
rekonstruirajo, ali zgradijo novi. |
2. Parcela
2 |
Dovoz do
parcele (preko interne prometnice, ki se priključuje na lokalno cesto
št. 191150 Leskovec - Senuše - Veliki Trn – Arto) in druga komunalna
oskrba je predvidena iz vzhodne strani, skladno s strokovnimi podlagami
SP 01/07. Cesta in vsa gospodarska javna infrastruktura je v izgradnji,
skladno s projektom št. 10/09/03, "Komunalno opremljanje območja
stanovanjske gradnje na območju Gmajna - Leskovec", izdelovalca MV BIRO,
Narpel 61, Krško. Prikaz vodov je razviden iz grafične priloge
Ureditvena situacija - situacija infrastrukture, povzet po podatkih
projekta MV BIRO. |
Objekt se
pod pogoji in s soglasjem upravljavca priključi na: vodovodno omrežje,
kanalizacijsko omrežje (padavinske odpadne vode in komunalne odpadne
vode se odvajajo v javni mešan kanalizacijski sistem), elektroenergetsko
omrežje, mestno plinovodno omrežje, možen je tudi priklop na
telekomunikacijsko omrežje in sistem kabelske TV. |
3. Parcela
3 |
Parcela je
na zahodnem delu veljavnih strok. podlag ob Vrtnarski poti – ob lokalni
mestni ali krajevni cesti št. 192890 – Vrtnarska pot (odsek 192891), s
katere je urejen dovoz. Prav tako je zemljišče komunalno opremljeno –
izvedeni so priključki na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo, ki
poteka v območju Vrtnarske ulice. |
Z
Vrtnarske ulice se uredi nov - prestavljen cestni priključek. |
Obstoječi
priključni vodi se ohranijo, po potrebi rekonstruirajo, ali zgradijo
novi. |
(7) Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo
okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave |
1. Varstvo
kulturne dediščine |
Območje ni
varovano s področja varstva kulturne dediščine. |
2. Rešitve
in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave |
Območje ni
na območju Nature 2000, EPO ali naravnih vrednot. Območje ni na območju
vodnih virov. |
Varstvo
voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih vod, urejenim
zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih
del, ki mora biti skladno s predpisi s področja voda in varstva okolja. |
Odvajanje
in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod se izvaja skladno z
veljavnimi predpisi, ki urejajo zmanjševanje onesnaževanja okolja zaradi
odvajanja snovi in emisije toplote v vode in predpisa, ki določa naloge
v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode. |
Odpadne
vode, ki ne ustrezajo kriterijem veljavnih predpisov, ni dovoljeno
odvajati v javno kanalizacijo. |
Komunalne
odpadne vode objektov se odvajajo v obstoječo javno kanalizacijo. |
Onesnažene
padavinske vode, ki se odvaja z utrjenih, tlakovanih ali drugimi
materiali prekritih površinam (razen padavinske vode s streh in
padavinske odpadne vode, ki se skladno s predpisom lahko razpršeno
odvaja), se pred izpustom v javno kanalizacijo očisti skladno z
veljavnim predpisom. Te površine morajo biti utrjene in omejene z
dvignjenimi betonskimi robniki. |
Z odpadki
se ravna skladno z veljavnim predpisom, ki določa obvezno ravnanje z
odpadki, pogoje za izvajanje zbiranja, prevažanja, posredovanja,
trgovanja, predelave in odstranjevanja odpadkov. |
Zbiranje,
prevoz in odlaganje komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij se
izvaja skladno z veljavnim predpisom, ki ureja način opravljanja
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb na območju občine. Odjemni
prostor mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljiv, praviloma
največ 5 metrov od transportne poti smetarskega vozila z dostopom
minimalne širine 3 m in višine 3,6 m. |
Z
gradbenimi odpadki se ravna skladno z veljavnim predpisom, ki določa
obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi
gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. |
Zagotovi
se ustrezno zbiranje snovi, ki so zbrane pri čiščenju lovilcev olj. |
3. Varstvo
zraka |
V območju
ni predvidenih dejavnosti, ki lahko predstavljajo nevarnost glede
varstva zraka. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih
in imisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi
predpisi, ki urejajo varstvo zraka. |
4. Varstvo
pred hrupom |
Skladno z
uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje spada
v III. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z
uredbo predpisanih vrednosti. |
(8) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
1. Poplave, erozija in plazljivost |
Območje ni
poplavno ogroženo ali evidentirano kot območje visoke podzemne vode. |
Z vidika
plazljivosti terena se območje nahaja v območju običajnih
protierozijskih ukrepov. |
2. Potres |
Gradnja
objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva
veljavna zakonodaja s tega področja oziroma področja o mehanski
odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za
potresno odporno gradnjo Eurocode 8 oz. EC8 (SIST EN-1998). Območje se
nahaja na območju osme stopnje potresne intenzitete po lestvici MSK-64.
V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen
projektni pospešek tal 0,175 g. |
3. Požar |
Pri
načrtovanju se upoštevajo določila veljavne zakonodaje za izpolnitev
ukrepov s področja varstva pred požarom: |
– pri
načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upoštevajo
prostorski, gradbeni in tehnični predpisi, ki urejajo varstvo pred
požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike
od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti,
prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za
evakuacijo ljudi, |
– izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu - zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu - študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
(9) Tolerance |
Dopustno
je odstopanje pri projektiranju infrastrukturnih ureditev, če gre za
ustreznejše rešitve, ki ne onemogočajo gradnje in razvoja načrtovanih
objektov, ob upoštevanju vseh varstvenih ukrepov in pogojev, ki so
določeni za posamezne vode z veljavnimi predpisi. |
|
185. člen
|
(LES 046)
|
(1) Na
območju EUP LES 046 so podrobni PIP prikazani v grafični prilogi
»Podrobni prostorski izvedbeni pogoji« Stanovanjska gradnja na območju
Gmajne v Leskovcu pri Krškem, grafike od D1 do D4, ki so sestavni del
izvedbenega dela OPN. |
(2) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
1. Dopustne vrste gradenj (in posegov) |
Gradnja je
izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta
sprememba namembnosti, investicijska in redna vzdrževalna dela. Dopustne
so izravnave terena. |
2. Vrsta
objektov glede na namen |
Skladno z
namensko rabo prostora, ki je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč
za stanovanjsko gradnjo. |
Skladno z
uporabo enotne klasifikacije vrst objektov 1 se objekti razvrščajo glede
na pretežen namen uporabe za: |
11100
Enostanovanjske stavbe |
211 Ceste |
222
Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja. |
3. Dopustne vrste predvidenih dejavnosti in njihova razmestitev |
Bivanje s
spremljajočimi dejavnostmi, ki niso moteče za osnovno stanovanjsko rabo
in ki zagotavljajo vse potrebne ureditve znotraj parcele objekta
(parkirna mesta) – npr. računovodstvo, pisarniške dejavnosti, frizer in
druge obrti v manjšem obsegu ipd. |
4. Dopustne vrste objektov glede na zahtevnost |
Poleg manj
zahtevnih objektov je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih
objektov skladno z določili o vrstah objektov glede na zahtevnost. |
5. Dopustna je gradnja naslednjih nezahtevnih objektov: |
– Objekti
za lastne potrebe: drvarnica, garaža, steklenjak, uta, bazen, enoetažna
pritlična lopa, utrjene dovozne poti. Nepretočne in pretočne greznice
niso dopustne, |
– Ograje; |
– Pomožni
infrastrukturni objekti: vsi razen mala komunalna čistilna naprava. |
6. Dopustna je gradnja naslednjih enostavnih objektov: |
– Objekti
za lastne potrebe: nadstrešek, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični
objekt, utrjena dvorišča in rezervoar za nafto. Dopustna ni mala
komunalna čistilna naprava, rezervoar za utekočinjen naftni plin in
zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo; |
– Pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski
objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni
objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali
vodnjak, potrebna za raziskave; |
– Pomožni
kmetijsko gozdarski objekti: ribnik; |
– Vadbeni
objekti namenjeni športu in rekreaciji: sprehajalna pot; |
– Spominska obeležja; |
– Urbana
oprema: transparent, vodnjak oz. okrasni bazen, obešanka na drogu javne
razsvetljave. |
(3) Merila
in pogoji za oblikovanje objektov |
1. Koncept |
Vodilo
zasnove območja je lega objektov, ki omogoča tvorbo kvalitetnega
zunanjega bivalnega okolja stanovanjskega objekta, poleg tega pa dopušča
izražanje individualnosti. Zato fleksibilnost znotraj robnih pogojev
omogoča raznolikost posameznega objekta, ki izraža individualnost. |
2. Lega
objektov |
Gradnja na
površini za razvoj objektov: |
– Enostanovanjski objekt (osnovni objekt) se umesti na S del parcele oz.
površine za razvoj objektov, od koder je praviloma predviden tudi dostop
na posamezno parcelo. Takšna umestitev objekta na parcelo omogoča
oblikovanje zelenega vrta na J, ustrezno orientiranost bivalnih
prostorov, predvsem pa servisne prostore na S stran. Zato je na GP1-GP5
določena gradbena meja z odmikom 7 m od južne novo predvidene parcelne
meje. |
– Določena
je tudi gradbena meja z odmikom 5 m od parcelnih mej, kjer so zgrajeni
obstoječi stanovanjski objekti v času priprave strokovne podlage, kot je
prikazano v ureditveni situaciji. |
– Gradnja
manj zahtevnih objektov ter enostavnih in nezahtevnih je dopustna na
površini za razvoj objektov, kot je prikazano v »Ureditveni situaciji
grafičnega dela«, upoštevajoč ustrezne odmike od parcelnih mej, objektov
ter od cestne in druge infrastrukture. Odmiki od mej sosednjih zemljišč
morajo omogočiti vzdrževanje stavbe in upoštevati varstvene pogoje
(požarni, sanitarni, svetlobno tehnični pogoji, intervencijske poti).
Novo zgrajeni objekt ne sme povzročati nedopustnega vpliva na zemljišča
v vplivnem območju, omogočati mora požarno varnost ter vzdrževanje
objektov. |
– V
ureditveni situaciji je z gradbenimi mejami prikazana površina za razvoj
objektov. To je površina, kjer je dopustna gradnja objektov. |
Gradnja na
površini parcele namenjene gradnji: |
Izven
površine za razvoj objektov je na parceli namenjeni gradnji dopustna še
gradnja: |
Nezahtevnih objektov: |
– objekti
za lastne potrebe: bazen, utrjene dovozne poti, |
– ograje. |
Enostavnih
objektov: |
– objekti
za lastne potrebe: podzemni zbiralnik za kapnico, utrjena dvorišča; |
– pomožni
infrastrukturni objekt: vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave, |
– pomožni
kmetijsko gozdarski objekti: ribnik, |
– vadbeni
objekti namenjeni športu in rekreaciji: sprehajalna pot. |
Višinska
umestitev objektov se uskladi glede na koto obstoječega terena,
dostopnih poti in glede na možnost izvedbe gravitacijskih priključkov na
javno kanalizacijo – v primeru priključevanja podkletenih prostorov po
potrebi prečrpavanje zagotavlja lastnik objekta in ni predmet javne
kanalizacije. |
3. Velikost objektov |
Velikost
objektov je pogojena z določili lege objektov. |
Vertikalni
gabariti: |
– Kota
pritličja je +/- 20 cm odvisna od kote obstoječega terena in dostopov in
je na posamezni parceli različna, kot je razvidno iz grafičnega dela,
načrt 3 »Ureditvena situacija«. |
Etažnost
objekta je max. K+P+M. Kolenci zid je maksimalno do višine 0,8 m. |
V primeru
gradnje kleti, mora biti le-ta v celoti vkopana. |
Horizontalni gabariti: |
– Izhaja
iz površine zemljišč, ki zagotavlja ustrezne odmike in oblike objekta
upoštevajoč gradbene meje in stopnjo izkoriščenosti za gradnjo. |
Tlorisna
površina osnovnega stanovanjskega objekta (upoštevajoč najbolj
izpostavljene robove objekta ne upoštevajoč napuščev strehe in
nadstreškov) ne presega 20 % površine parcele namenjene gradnji. |
Stopnja
izkoriščenosti zemljišč za gradnjo: |
– Maksimalni faktor zazidanosti Fz = 0,5 - glede na površino parcele
namenjene gradnji. |
Fz -
zajema poleg osnovnega tudi nezahtevne in enostavne objekte. |
4. Oblikovanje zunanje podobe objektov |
Oblika
osnovnega objekta: |
– Pravokotni objekt v razmerju stranic od 1:1,2 do 1:2. Orientacija
daljše stranice (sleme strehe) v smeri V-Z. Dopustno je dodajanje in
odvzemanje manjših kubusov na osnovni podolgovat tloris (L, T, oblike).
Dodajanje kubusov je lahko tudi konzolno. |
Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam
oblikovanja osnovne stavbe. |
Pri
nadzidavah se varuje silhueta naselja. |
Oblikovanje fasad: |
– Material: klasičen omet ali modernejši materiali (lahke, nesvetleče
obloge, lesene obloge). Objekti ne smejo refleksirati svetlobe. |
– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,
strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih
fasadnih elementov so enostavni. Neznačilni arhitekturni elementi kot so
locne arkade, več kotni in polkrožni izzidki (pomoli), stolpici ipd.
niso dovoljeni. |
– Fasade
so dopustne v odtenkih toplih, zemeljskih barv. Dopustne so (med seboj
usklajene) barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade
(dodani ali odvzeti kubusi, vhod). Intenzivnejši barvni toni (NCS nad
50) niso dovoljeni (npr. signalne barve kot so citronsko rumena,
vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra
ipd.). |
Streha: |
Izhajajoč
iz oblikovnosti okoliških objektov: |
– Simetrična dvokapna streha z naklonom od 30° do 45°. |
– Dopustno
je kombiniranje osnovne dvokapne strehe z ravnimi strehami ali
enokapnimi nakloni do 5 stopinj, predvsem v primeru dodajanja kubusov,
dozidav in izzidkov, pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov,
nadstreškov za avto in pred vhodom ter pri drugih objektih za lastne
potrebe. |
– Smer
slemena – sleme dvokapnih streh je V-Z. Smer slemena strehe in s tem
tudi orientacija objekta na skrajno vzhodni parceli območja obravnave je
lahko v smeri S-J, saj imata takšno orientacijo tudi obstoječa objekta
na S in J strani parcele, poleg tega takšna orientacija objekta lahko
izkoristi veduto na cerkev sv. Ane. |
– Osvetlitev mansard je dopustna s strešnimi okni, terasami in izzidki.
Frčade so dopustne razen trapeznih. |
5. Merila
in pogoji za nezahtevne in enostavne objekte |
Objekti za
lastne potrebe: |
– Za vsak
stanovanjski objekt se lahko zgradi največ po en objekt za lastne
potrebe iste vrste z upoštevanjem faktorja zazidanosti. Izvedejo se
lahko kot gradnja k osnovnemu objektu ali / in kot samostoječ objekt.
Zbiralnik za kapnico se izvede kot vkopani prostor oz. element na
površini parcele namenjeni gradnji. |
Ograje: |
– Pri
ograjevanju parcel se uporabljajo enostavne žične, kovinske, lesene
ograje, vse možno v kombinaciji z masivnimi cokli in opornimi stebri ter
zazelenjene ograje (živa meja). Zidovi in zasaditev meja s cipresami
niso primerni. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo v notranjost
parcele in ne proti cesti. V križiščih in uvozih ograje ne smejo ovirati
preglednega trikotnika oz. morajo upoštevati pogoje, ki jih poda
upravljavec gospodarske javne infrastrukture. |
6. Ureditev okolice objektov |
Glavni
dovozi in dostopi |
– Vsak
posamezni objekt mora imeti dostop do javne ceste in možnost direktne
priključitve na javno komunalno infrastrukturo. Dovozi na dvorišča so
urejeni z obodnih cest in internih dovoznih poti (»A« in »B«). Ob
posameznem stanovanjskem objektu se uredita min. 2 parkirni mesti za
parkiranje vozil. |
– V
primeru opravljanja dejavnosti v objektu, morajo biti vse parkirne
površine za potrebe dejavnosti na pripadajoči parceli, pri GP1 in GP2 pa
tudi vse manipulativne površine. |
– Izvedejo
se izravnave terena na mestih, kjer je to potrebno zaradi navezave na
cestno omrežje. Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj
smotrne prerazporeditve, master prilagoditve obstoječemu reliefu na
mejah območja urejanja. Višinske razlike na zemljišču morajo biti
urejene s travnatimi brežinami. |
– Območje
se zalezeni, v čim večji možni meri, tako zaradi ponikanja meteorne vode
kot zaradi privlačnosti prostora. Zasadijo se avtohtono drevje in
grmovnice. Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo
segati v območje komunalnih vodov. |
7. Merila
in pogoji za obstoječe objekte |
– Obstoječa objekta na parceli *89 k. o. Leskovec se porušita. |
– Posegi
na obstoječo kapelico (GP9) so dopustni pod pogoji in soglasjem
pristojnega organa s področja varovanja kulturne dediščine. Drugi
navedeni pogoji v poglavju 6 ne veljajo za GP9. Na parceli GP9 se lahko
vzpostavi javno dobro, če bi bilo to v skupnem interesu lastnika in
lokalne skupnosti. |
– Obstoječi vodnjak ob Grebenčevi v SZ delu območja pozidave se ponovno
vzpostavi in uredi v sklopu javnega dobra. |
– Obstoječ
vodnjak na parc. št. 635/1 k. o. Leskovec se ponovno vzpostavi in se
uredi. |
(4) Infrastrukturno opremljanje območja |
1. Prometna infrastruktura |
Na območje
se dostopa iz: |
– Ulice
Anke Salmičeve t. j. LC – 191151 (Leskovec – Veliki Trn – Arto), |
– Grebenčeve ceste t. j. LZ 193291 in iz |
– JP2 –
693892 odcep od Anke Salmič – do cerkve sv. Ane (prej LK - 192866). |
Znotraj
stanovanjskega območja se izgradi: |
– nova
interna dovozna pot (A) z Grebenčeve ceste nekje v 45 m od križišča z
Ulico Anke Salmičeve, v dolžini cca 30 m in |
– nova
interna dovozna pot (B) v podaljšku od ovinka LK JP2 v dolžini cca 25 m. |
Prečni
profil: |
– novih
dostopnih cest – cestišče 3,0 m +2 x 0,50 bankina = 4,0 m. |
– Na mestu
priključevanja JP2 693892 na cesto Anke Salmičeve je obstoječ vertikalni
sklon zelo neugoden. |
– Pred
začetkom gradnje na gradbeni parceli GP5 in GP6 se morajo izvesti
investicijska vzdrževalna dela na južnem delu javne poti – JP2 v dolžini
cca 25 m – sanacija vertikalnega sklona ceste. |
– Rekonstrukcija priključka JP2 na cesto Ul. Anke Salmič se izvede v II.
fazi neodvisno na gradnjo objektov. Navedeni obveznosti bosta določeni
na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč. |
Površine
za pešce in kolesarje: |
– znotraj
meje ureditvenega območja niso načrtovane, razen ob obstoječih
prometnicah. |
Rekonstruira se Grebenčeva cesta v karakterističnem profilu: |
– bankina
2 x 0,50 m, |
– vozni
pas 2 x 2,75 m, |
– enostranski pločnik širine 1,6 m. |
Križišče
severno-zahodno na Grebenčevi cesti (LK 193291): |
– kjer se
priključi cesta LK 192771, ki vodi do gruče 3 stanovanjskih hiš, se
rekonstruira, |
– v
križišču se z zahoda priključi tudi cesta, preko katere se bo dostopalo
do stanovanjske gradnje, načrtovane zahodno od obravnavanega območja. |
Priključki: |
– se
izvedejo skladno s predpisi in pogoji upravljavca gospodarske javne
infrastrukture (naklon priključka, radii, pravokotnost priključka), |
– zagotoviti je potrebno preglednostni trikotnik pri izvozu v okviru
lastnega zemljišča, |
– izvede
se koridor, ki se uporablja za procesije od kapelice do cerkve sv. Ane. |
Cestna
razsvetljava: |
– dogradi
se cestna razsvetljava ob Grebenčevi cesti. Obstoječa se lahko prestavi
v celoti na stran pločnika. |
V fazi
izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta se skladno z
veljavno zakonodajo, pridobijo projektni pogoji in soglasje. |
2. Ostala
infrastruktura |
Na obrobju
območja je že izgrajena vsa infrastruktura (vodovod, fekalna
kanalizacija, elektrika, plinovod, TK in ŠOEK). Izgradnja do posameznega
objekta je možna znotraj v grafiki določenega infrastrukturnega
koridorja. Lokacija priklopa območja na posamezno vrsto infrastrukture
se določi v fazi izdaje projektnih pogojev za izgradnjo komunalne
opremljenosti območja. Priklop posameznega objekta se izvede pod pogoji
upravljavca. |
Vodovod: |
– Predvidena gradnja se priklopi na obstoječ javni vod PE 110, ki poteka
na zahodni strani območja. |
– Na
priključnem mestu na javni vodovod se predvidi jašek z zasuni v vse
smeri. |
Komunalne
odpadne vode: |
– Odpadne
vode se priklopi na obstoječ fekalni kanal »hobas« 250, ki poteka po
lokalni cesti (Grebenčeva) na zahodni strani območja. |
– Odvajanje padavinskih voda se zagotavlja preko zbiralnikov za vodo v
ponikalnice. |
Elektro
energetsko omrežje: |
– Predvideni poseg v prostor tangira 20kV in NN elektro podzemne kable. |
– Električna energija za napajanje predvidenih stanovanjskih hiš je na
razpolago v TP Leskovec Gmajna I, in sicer direktno na NN zbiralkah v
omenjeni TP. |
– Za
priklop objektov na distribucijsko omrežje je treba postaviti PSO
(prostostoječe omarice) in izvesti nov NN podzemni vod iz TP. |
Plinovodno
omrežje: |
– V
neposredni bližini poteka obstoječe plinovodno omrežje maksimalnega
tlaka 4 bar, odsek R49-PE63 in priključni plinovodi, s katerimi se
oskrbujejo z zemeljskim plinom uporabniki ob Ulici Anke Salmičeve. |
– Dimenzija novega plinovodnega omrežja naj bo PE 63 in se naveže na
obstoječe omrežje (veja R49-PE63) v križišču Grebenčeve ceste in Ulice
Anke Salmičeve. Trasa naj poteka po Grebenčevi cesti in nato po dovozni
poti A v koridorju predvidenem za infrastrukturo do prestavljene
pešpoti, kjer se zaključi z izpušnim ventilom. |
– Po
potrebi se prestavita obstoječi TK vod in vodovod. |
– V fazi
izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta se skladno z
veljavno zakonodajo, pridobijo projektni pogoji in soglasje. |
3. Uporaba
obnovljivih virov energije |
V stavbah
je treba zagotavljati delež moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in
toplo pitno vodo, pridobljen z obnovljivimi viri energije skladno s
predpisi. Na strešinah se dopusti namestitev naprav za izkoriščanje
sončne energije, ki se postavijo vzporedno s strešino, njihov najvišji
del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih
strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se postavijo pod
optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem. |
4. Zbiranje in odvoz odpadkov |
Zbiranje
in odvoz odpadkov se uredita skladno z veljavnimi predpisi. Odvoz in
zbiranje odpadkov je na območju občine Krško in s tem na območju naselja
Leskovec pri Krškem urejen. Organizirano je ločeno zbiranje odpadkov. |
V grafiki
je prikazan odjemni prostor, ki je lahko tudi zbirni prostor odpadkov
posameznega povzročitelja odpadkov. Prostor za posode za zbiranje
odpadkov se lahko zagotovi tudi v sklopu objektov na parceli. |
Za
zbiranje odpadkov drugih frakcij se glede na obstoječo pozidavo in
načrtovano pozidavo širšega območja predvidi nov ekološki otok na
območju TP severozahodno od območja obravnave. V prehodnem obdobju se
uporablja obstoječ ekološki otok južno od območja, ki ga je možno
razširiti za določene frakcije. |
V fazi
izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta se skladno z
veljavno zakonodajo, pridobijo projektni pogoji in soglasje. |
(5) Določitev parcel namenjenih gradnji |
Velikost
parcele namenjene gradnji stanovanjskega objekta z vsemi spremljajočimi
ureditvami je od 600 – 800 m2 in je razvidna v grafičnih
prilogah. |
Določene
so tudi parcele javnega dobra – obstoječih oz. rekonstruiranih cest, kot
je določeno v grafičnih prilogah. |
Na parceli
GP7 in GP8 se lahko vzpostavi javno dobro, če bi bilo to v skupnem
interesu lastnikov in lokalne skupnosti. |
Površina
parcel namenjenih gradnji je prikazana v grafičnem delu. |
(6) Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
1. ED
16521: arheološko najdišče Leskovec: |
– Poseganje v prostor ni dovoljeno na način, ki utegne poškodovati
arheološke ostaline. |
– Poseganje v prostor je dopustno pod pogojem, da se v fazi PGD
dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno
dovoljenje ni potrebno, izvede arheološke raziskave pod pogoji
soglasodajalca in rezultate upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih. |
2. ED
1957: vplivno območje cerkve sv. Ane |
– Gradnja
objektov zmanjšuje poglede iz dela Grebenčeve ceste, vendar je bilo to
območje že s planskim dokumentom namenjeno gradnji. |
– Razen
objektu na parceli skrajno vzhodno, drugim objektom in mimoidočim z
zahodne strani območja, ni mogoče zagotoviti ohranjanje vedute na cerkev
sv. Ano zaradi obstoječe gradnje in zemljišča skrajno vzhodno,
namenjenemu gradnji. |
– Predvidene ureditve upoštevajo silhueto naselja, tako da ne vplivajo
na izpostavljenost lokacije in samega objekta sv. Ane, ki ostaja
dominanta v prostoru. |
3. ED
16231: kapelica na Grebenčevi cesti. |
– Kapelica
se v celoti ohranja. Vzpostavi se parcela, ki pripada kapelici in
ohranja se pešpot, ki že tradicionalno vodi ob procesijah od kapelice do
cerkve sv. Ane. |
V fazi
izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta se skladno z
veljavno zakonodajo, pridobijo projektni pogoji in soglasje. |
(7) Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja
narave ter trajnostno rabo naravnih dobrin |
1. Varstvo
območij ohranjanja narave |
Območje
Grebenčeve ceste je še zajeto v ekološko pomembno območje Ajdovska jama,
ID območja 6330. Ostali del obravnavanega območja pa ne. Posegi na
območje Grebenčeve ceste bodo samo zaradi izgradnje infrastrukture za
opremljanje območja, zato drugih vplivov kot v času gradnje same ni. |
2. Varovanje okolja |
Na območju
obravnave se predvidijo predhodne rešitve in ukrepi zavarovanje okolja,
naravnih virov in trajnostno rabo naravnih dobrin skladno z veljavno
zakonodajo. |
Varstvo
voda: |
Na območju
obravnave so predvideni predhodni ukrepi za varstvo površinskih voda in
podzemne vode skladno z veljavno zakonodajo. Območje se priključi na
kanalizacijsko omrežje z ustreznim načinom odvajanja in čiščenja. |
Varovanje
pred onesnaženjem zraka: |
Emisije
snovi v zrak ne smejo presegati mejnih količin vsebnosti snovi,
določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. |
Varstvo
pred hrupom: |
Območja
varstva pred hrupom v prostorskih dokumentih občine Krško niso določena,
zato so le-ta določena na podlagi namenske rabe prostora v prostorskih
aktih občine v skladu z veljavnim predpisom. Obravnavana lokacija spada
v III. stopnjo varstva pred hrupom po veljavnem predpisu |
Ravnanje z
odpadki: |
Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času uporabe objektov morajo
upoštevati veljavne |
predpise,
ki določajo ravnanje z odpadki. |
Varovanje
pred elektromagnetnim sevanjem: |
Mejne
vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo
biti presežene, pri čemer je treba upoštevati veljavne predpise. |
Varovanje
pred svetlobnim onesnaževanjem: |
Pri
razsvetljavi gradbišč, cest in pri uporabi svetlobnih napisov je treba
upoštevati mejne vrednosti ter ukrepe in zahteve pred škodljivim
delovanjem svetlobnega onesnaževanja skladno z veljavnimi predpisi, ki
predpisujejo tudi način osvetljevanja. Osvetljevanje fasad objektov ni
dovoljeno. Ustrezno osvetljenost internih dostopnih prometnih površin po
potrebi zagotovi lastnik posameznega objekta. |
(8) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
1. Potres |
Pri
gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno
upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih
objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII.
stopnje lestvice Marcalli- Cancan- Seiberg ter določila glede
projektnega pospeška tal. |
V času
izdelave strokovne podlage ni na razpolago drugih geomehanskih podatkov. |
Temeljenje
skladno z geomehanskimi lastnostmi temeljnih tal. |
Objekti
morajo biti projektirani, grajeni vzdrževani skladno z veljavnimi
predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov. |
2. Požar |
Pri
načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upošteva
prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike
od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti,
prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za
evakuacijo ljudi. |
(9) Varovanje zdravja ljudi |
Osončenje
fasad in odprtih površin |
Območje je
pretežno ravno in dobro osončeno. Pri organizaciji prostorov v
predvidenih objektih je treba zagotoviti dobro osončenost oziroma
osvetlitev prostorov, v smislu upoštevanja norm elementov naravne
osvetlitve in osončenja prostorov. |
(10) Faznost izgradnje |
Komunalno
in prometno infrastrukturo za potrebe novogradenj je možno izvajati
fazno, sočasno z gradnjo objektov. Pred pričetkom gradnje na gradbeni
parceli GP5 in GP6 se mora izvesti investicijska vzdrževalna dela na
južnem delu javne poti – JP2 v dolžini cca 25 m – sanacija vertikalnega
sklona ceste. Obveznosti, ki bodo nastale zaradi rekonstrukcije
Grebenčeve ulice in rekonstrukcije priključka JP2 na Ul. Anke Salmič
bodo določene na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč. |
(11) Velikost dopustnih odstopanj |
Pri
infrastrukturnih ureditvah je možno odstopanje potekov predvidenih tras,
lokacij in zmogljivosti, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi
lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke oziroma ekonomske
rešitve, ob upoštevanju vseh varstvenih ukrepov in pogojev, ki so
določeni za posamezne vode s strani upravljavcev gospodarske javne
službe. |
|
3.2.2 Enostanovanjska gradnja izven strjenih območij |
|
186. člen |
(KRŠ 051,
KRŠ 052, KRŠ 056, KRŠ 057, LES 051, LES 052, LES 053) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
območju stanovanjskih površin (SS) je dopustna gradnja:
111 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje; samo pomožne stavbe
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča.
Na
osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je dopustna
gradnja:
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
12510 Industrijske stavbe; samo delavnice, pekarne, tiskarne,
avtomehanične mizarske in podobne delavnice |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Dopustni so tudi:
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– samostojno parkirišče,
Gradnja male komunalne čistilne naprave in pretočnih greznic ni
dopustna. |
Dopustne dejavnosti |
Na
stanovanjskih površinah (SS)
ni dopustno izvajanje dejavnosti na območju enot: KRŠ 051, LES
051, LES 052, LES 053.
V
enoti KRŠ 052 in KRŠ 056 je dopustno izvajanje le obstoječih
dejavnosti.
V
enoti KRŠ 057 je dopustno izvajanje naslednjih dejavnosti:
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
47
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(I) GOSTINSTVO
56
Dejavnost strežbe jedi in pijač
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
58
Založništvo
59
Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi
60
Radijska in televizijska dejavnost
(K) FINAČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
64
Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in
dejavnosti pokojninskih
skladov
65
Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov,
razen obvezne socialne varnosti
66
Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI:
68
Poslovanje z nepremičninami
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE DEJAVNOSTI
79
Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s
potovanji povezane dejavnosti
80
Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
81
Dejavnost oskrbe stavb in okolic |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
Do
0,50. |
Višinski gabariti |
Maksimalna višina stavb od najnižje kote obstoječega terena ob
objektu je 10,5 m. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Lega stavbe |
Nove stavbe so orientirane tako, da so z daljšo, glavno fasado
obrnjene proti cesti. |
Strehe in kritina |
V
enotah KRŠ 051, KRŠ 052 in KRŠ 057 so dopustne dvokapne,
enokapne ali ravne strehe |
Fasade |
V
enotah KRŠ 051, KRŠ 052 in KRŠ 057 so sodobno oblikovane,
enostavno členjene, dopustna je uporaba sodobnih materialov.
|
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
– Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo na podlagi
usmeritve grafične priloge Urbanističnega načrta »Elementi
urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in
objektov« tako, da se upošteva število določenih parcel
namenjenih gradnji na posameznih stanovanjskih površinah.
Parcelacija oziroma gradnja nove stavbe je dopustna tudi na
mestih, kjer to ni posebej označeno, če gre za zapolnitev
obstoječe pozidave ob cesti, pod pogojem, da je parcela
namenjena gradnji velikosti najmanj 600 m2.
– V enotah KRŠ 051 in KRŠ 052 je velikost parcele namenjene
gradnji 500 – 1600 m2.
– V enotah KRŠ 051 in KRŠ 052 se pri parcelaciji upošteva
koridorje potrebne za ureditev gospodarske javne infrastrukture:
– Minimalna širina parcele namenjene gradnji je za nove ceste 9
m.
– Pri obstoječih dvosmernih in enosmernih cestnih povezavah od
osi obstoječe ceste najmanj 3 m.
– Pri Poti na Polšco od osi ceste, širine najmanj 4.5 m.
|
5.
POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Cestni promet |
Na
cesti LK 192414 se uredi enosmerni promet iz smeri Poti na
Polšco in cesti LK 192501 enosmerni promet iz smeri Sremiške
ceste. |
6.
OSTALI POGOJI |
KRŠ 051 |
– Ohranja se gozdni rob, na skrajnem severozahodnem delu
območja.
– Na parceli namenjeni gradnji velikosti več kot 1000 m2
mora biti najmanj 30 % zelenih površin. |
KRŠ 057, |
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je
treba upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh
območjih.
– V enoti KRŠ 057 se ob Cesti 4. julija in ob LC 191113 načrtuje
dvostranski enosmerni kolesarski pas. Na območju križišča za
Vrbino se odstranijo 3 jumbo panoji.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB v enoti KRŠ 054 je
dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s
področja energetike. |
LES 051 |
Na
vplivnem območju sakralne stavbne dediščine je s posegi
prepovedano spreminjanje urbanistične zasnove naselja, tlorisnih
in višinskih gabaritov stavb zaradi ohranjanja vedut in
dominantnosti spomenika, razen v primerih, ki jih s predhodnim
kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
|
KRŠ 055 |
Na
območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je treba
upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh območjih. |
|
3.2.3 Večstanovanjska gradnja |
|
187. člen |
(KRŠ 061,
KRŠ 062, KRŠ 063, KRŠ 064) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja:
111 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe
12420 Garažne stavbe; samo garaže
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča.
Za
potrebe tri- in večstanovanjskih stavb je dopustna gradnja le
skupnih nadzemnih ali podzemnih garaž.
Na
območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna:
– ureditev zelenih površin (zelenice, parki, drevoredi, brežine)
|
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Dopustna je gradnja tudi:
–
majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave - samo uta in
nadstrešek,
–
samostojno parkirišče.
Gradnja enostavnih in nezahtevnih stavb je dopustna le za
potrebe enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb ter v
območjih začasnih urbanih vrtov.
Gradnja ograj je dopustna tudi za potrebe otroških igrišč.
Gradnja male komunalne čistilne naprave in pretočnih greznic ni
dopustna. |
Dopustne dejavnosti |
V
stavbah so poleg bivanja dopustne dejavnosti:
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI:
62
Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane
dejavnosti,
63
Druge informacijske dejavnosti
(K) FINAČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
64
Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in
dejavnosti pokojninskih
skladov
66
Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI:
68
Poslovanje z nepremičninami
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI:
69
Pravne in računovodske dejavnosti
71
Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in
analiziranje
73
Oglaševanje in raziskovanje trga
74
Druge strokovne in tehnične dejavnosti
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI:
82
Pisarniške in poslovne storitvene dejavnosti
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO:
86
Zdravstvo (vse razen bolnišničnih zdravstvenih dejavnosti)
88
Socialno varstvo brez nastanitve: samo 88.910 Dnevno varstvo
otrok
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI:
95
Popravila računalnikov in izdelkov za široko uporabo
96
Druge storitvene dejavnosti
V
nadstropjih so dejavnosti dopustne le kot samozaposlitev, v
pritličju ali kleti pa je dejavnost dopustna pod pogojem
zagotovitve zadostnih parkirnih površin za potrebe izvajanja
dejavnosti.
Opravljanje dejavnosti je dopustno pod pogoji:
– da dejavnost ne presega predpisanih standardov kakovosti
okolja glede hrupa, onesnaženosti zraka, voda, svetlobnega ali
drugega onesnaževanja.
– zadostno število parkirnih površin za opravljanje dejavnosti.
|
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
Pri večstanovanjskih stavbah in vrstnih hišah do 0,50, pri
enostanovanjskih stavbah do 0,40. |
Tlorisni gabariti |
– V enoti KRŠ 061 so dozidave enostanovanjskih stavb dopustne le
na območju enostanovanjskih stavb med Rozmanovo in Papirniško
ulico do 30 % osnovnega tlorisa stavbe. Med Rozmanovo in
Papirniško ulico so dopustni podolgovati in kvadratni tlorisi v
razmerju stranic od 1:1 do 1:2.
– V enoti KRŠ 063 je dopustna gradnja tri-in večstanovanjske
stavbe ob potoku Žlapovec, velikosti do 450 m2.
Dopustni so podolgovati in kvadratni tlorisi v razmerju stranic
od 1:1 do 1:2. |
Višinski
gabariti / etažnost |
– V enoti KRŠ 061 je višinski gabarit za večstanovanjsko stavbo
med Rozmanovo in Papirniško ulico K+P+2, največ 10 m od kote
obstoječe ceste (Papirniške ulice). Klet mora biti delno ali v
celoti vkopana v zemljo.
– V enoti KRŠ 063 je višinski gabarit K+P+4. Višina enaka višini
obstoječe sosedne večstanovanjske stavbe. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritine |
– V enoti KRŠ 061 so pri stavbah med Rozmanovo in Papirniško
ulico dopustne dvokapne strehe in sestavljene dvokapnice,
enokapne in/ali ravne strehe. Smer slemena je vzporedna z daljšo
stranico stavbe. Naklon enokapnih in dvokapnih streh od 30-40°,
naklon pri sodobno oblikovanih objektih pa do največ 20°.
– V enoti KRŠ 063 so dvokapne strehe, naklon strehe in barva
kritine poenotena z naklonom in barvo obstoječih
večstanovanjskih stavb v enoti. |
Fasade |
– V enoti KRŠ 061 so stavbe med Rozmanovo in Papirniško ulico s
sodobno oblikovane, fasade so enostavno členjene in iz sodobnih
materialov.
– V enoti KRŠ 063 se oblikovanje fasade poenoti s fasadami
sosednjih večstanovanjskih stavb. |
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
– Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo na podlagi
usmeritve grafične priloge Urbanističnega načrta »Elementi
urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in
objektov« tako, da se upošteva število določenih parcel
namenjenih gradnji na posameznih stanovanjskih površinah.
Parcelacija oziroma gradnja nove stavbe je dopustna tudi na
mestih, kjer to ni posebej označeno, če gre za zapolnitev
obstoječe pozidave ob cesti.
– V enotah KRŠ 061 in KRŠ 062 se pri parcelaciji upošteva
koridorje potrebne za ureditev gospodarske javne infrastrukture:
– Pri dvosmernih in enosmernih cestah od osi obstoječe ceste
najmanj 3 m.
– Pri Cankarjevi ulici proti vzhodu od osi obstoječe ceste
širine najmanj 7 m in proti zahodu najmanj 5,5 m.
– Pri Poti na Polšco od osi ceste širine najmanj 4.5 m.
– Pri Cesti 4. julija od osi ceste najmanj 7 m. |
5.
POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Promet |
– Za potrebe tri- in večstanovanjskih stavb je treba zagotoviti
najmanj dve parkirni mesti na stanovanje. Parkirna mesta se
zagotavljajo predvsem v kleteh stavb ali podzemnih garažah, tako
da se ohranjajo zelene površine in zagotavlja večja bivalna
kakovost območja.
– Uredi se obračališče na koncu Rozmanove ulice. |
6.
OSTALI POGOJI |
KRŠ 061, KRŠ 062, KRŠ 063, KRŠ 064 |
Garaže, nadstreški in ute morajo biti enotno oblikovani.
|
KRŠ 061 |
Ob
Cankarjevi cesti se načrtuje enostranska dvosmerna večnamenska
steza, ob Cesti 4. Julija pa dvostranski enosmerni kolesarski
pas. |
KRŠ 063 |
Na
območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi
rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
KRŠ 064 |
– Zaradi prevelike gostote obešank na drogovih javne
razsvetljave na CKŽ se mora število obešank zmanjšati na največ
vsak tretji drog javne razsvetljave.
– Ob CKŽ se načrtuje večnamenska steza. V križišču pri
pokopališču se za kolesarski promet in pešce zgradi podhod pod
CKŽ, kar bo povezalo stanovanjsko območje s športnim centrom.
Na
območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi
rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
|
3.2.4 Večstanovanjska gradnja ob Zdolski cesti |
|
188. člen |
(KRŠ 07)
|
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja:
12420 Garažne stavbe; samo garaže
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča
Na
območju parka (ZP) je dopustna gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene
zelene površine |
Vrste gradenj |
– Novogradnja skupnih garaž za potrebe večstanovanjskih stavb je
dopustna le zahodno od Ulice Slavka Rožanca. Garaže se gradijo v
nadzemni ali podzemni izvedbi.
– Nadzidave stavb za eno etažo so dopustne le vzhodno od Ulice
Slavka Rožanca, na območju dvojčkov, severno in južno od
Delavske ceste. Na celotnem območju vzhodnega dela enote so
dopustne tudi dozidave obstoječih stavb. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Dopustna je gradnja tudi:
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: le uta,
manjša drvarnica in vetrolov. Vetrolov je velikosti do 4 m2,
– Podporni zid višine do 1 m.
Gradnja ograj je dopustna le za potrebe otroških igrišč in
začasnih urbanih vrtov.
Gradnja male komunalne čistilne naprave in nepretočnih greznic
ni dopustna. |
Dopustne dejavnosti |
– V sklopu večstanovanjskih stavb ni dopustno opravljanje
dejavnosti.
– V sklopu stavbe na Delavski ulici 10 je dopustno opravljanje
dejavnosti 85.1 Predšolska vzgoja |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
Do
0,4 |
Tlorisni gabariti |
Dozidave so dopustne le v liniji krajše stranice stavbe.
|
Višinski
gabariti / etažnost |
– Nadzidave vzhodno od Ulice Slavka Rožanca do višine 10 m so
dopustne pod pogojem, da se nadzidata obe stanovanjski enoti
dvojčka.
– Višina garaže je do 4, 5 m. Ute in manjše drvarnice so višine
do 3,5 m. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Tipologija objektov, morfologija pozidave, lega objekta
|
Z
dozidavami in nadzidavami je treba zagotoviti skladnost celotne
podobe stavbe.
Garaže, ute in manjše drvarnice morajo biti od večstanovanjskih
stavb odmaknjene najmanj 4 m. |
Strehe in kritine |
Dovoljene so le dvokapne strehe, enakega naklona, kot je naklon
obstoječe stavbe. |
Fasade |
– Pri rekonstrukcijah in vzdrževanju stavb je treba ohraniti
oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.
– V primeru nadzidave stavb morajo biti fasade horizontalno
členjene. |
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Pri parcelaciji se upošteva koridorje, potrebne za ureditev
gospodarske javne infrastrukture:
– Ob Zdolski cesti, od osi obstoječe ceste na vsako stran, v
širini najmanj 5.5 m. Ob Cesti 4. julija od osi obstoječe ceste,
širine najmanj 7 m. Ob Cankarjevi ulici od osi obstoječe ceste
proti vzhodu 7 m, proti zahodu pa 5.5 m.
– Ob Sremiški cesti za ureditev vozišča in enostranskega
pločnika širine najmanj 4.5 m.
– Pri dvosmernih in enosmernih cestnih povezavah od osi
obstoječe ceste najmanj 3 m. |
5.
UREDITEV OKOLICE OBJEKTA |
Zunanja ureditev |
Podporni zidovi so kamniti, višine do 1,0 m. |
6.
POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Kolesarski promet |
Ob
Zdolski cesti se načrtuje dvostranski enosmerni kolesarski pas,
ob Cankarjevi cesti pa enostranska dvosmerna večnamenska steza.
|
Cestni promet |
Na
cestah LK 192291, LK 192071 in LZ 192341 se uredi enosmerni
promet iz smeri Zdolske ceste in iz smeri Kurirske poti.
|
|
3.2.5 Območja proizvodnih dejavnosti |
|
189. člen
|
(KRŠ 081,
KRŠ 082, KRŠ 084, KRŠ 085, KRŠ 086, KRŠ 087, KRŠ 088, KRŠ 089, KRŠ 0810)
|
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
območju gospodarske cone (IG) in območju površin za
industrijo (IP) je dopustna gradnja:
12112 Gostilne, restavracije in točilnice
12203 Druge poslovne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
1242 Garažne stavbe
125 Industrijske stavbe in skladišča: samo delavnice, montažne
hale, avtomehanične in podobne delavnice, hladilnice in
specializirana skladišča ali pokrite skladiščne površine.
221 Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska
omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
V
enotah KRŠ 081 in KRŠ 088 je dopustna gradnja stavb le za
potrebe izvajanja obstoječih dejavnosti.
V
enoti KRŠ 081 je dopustna tudi gradnja:
2302 Elektrarne in drugi energetski objekti
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje; samo gasilski domovi
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna
gradnja:
121 Gostinske stavbe
122 Poslovne in upravne stavbe
12301 Trgovske stavbe
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti
1242 Garažne stavbe
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo
|
|
Na
površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) je
dopustna gradnja le:
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča (samo hladilnice in
specializirana skladišča ter pokrite skladiščne površine za
potrebe obstoječe dejavnosti)
Na
površinah drugih urejenih zelenih površin (ZD) je
dopustna gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene
zelene površine.
22
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
Na
območju energetske infrastrukture (E) je dopustna
gradnja:
22
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
Na
območju okoljske infrastrukture (O) je dopustna gradnja:
222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski
vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
|
Vrste gradenj |
V
enoti KRŠ 089 je dopustna le rekonstrukcija in sprememba
namembnosti obstoječe stavbe. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Na
območju vseh površin, razen na drugih urejenih zelenih površin
(ZD), je dopustna gradnja tudi:
– samostojnega parkirišča.
Gradnja male komunalne čistilne naprave in pretočnih greznic ni
dopustna. |
Dopustne dejavnosti |
Na
območju gospodarske cone (IG) so dopustne dejavnosti:
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
17.2 Proizvodnja izdelkov iz papirja in kartona
18
Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
22
Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas
25
Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav
26
Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov
33
Popravila in montaža strojev in naprav
(G) TRGOVINA: VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE:
52.1 Skladiščenje
(I) GOSTINSTVO:
56
Dejavnost strežbe jedi in pijač
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
Na
površinah za industrijo (IP) je v enotah KRŠ 081 in KRŠ
088 dopustno izvajanje obstoječih dejavnosti ter:
(D) OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO
V
enoti KRŠ 084 pa so dopustne dejavnosti:
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI vse razen:
19
Proizvodnja koksa in naftnih derivatov
20
Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov
24
Proizvodnja kovin
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE:
52
Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) so dopustne
dejavnosti:
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
45
Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
46
Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili
(I) GOSTINSTVO
56
Dejavnost strežbe jedi in pijač
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
(O) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE
(P) IZOBRAŽEVANJE
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
Na
površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) so
dopustne dejavnosti:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO:
1.24 Gojenje pečkatega in koščičastega sadja
1.3 Predelava in konzerviranje sadja in zelenjave |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
do
0,7. |
Tlorisni gabariti |
Pravokotni ali kvadratni v razmerju stranic od 1:1 do 1:3.
Dopustni so tudi drugačni, odvisno od tehnologije v stavbi. |
Višinski gabariti/etažnost |
– Višine stavb do 15,5 m nad koto obstoječega terena.
– Kota pritličja do 0,5 m nad koto obstoječega terena. V enotah
KRŠ 086 in KRŠ 0810 do 0,5 nad koto ceste. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Lega stavbe |
V
enoti KRŠ 0810 se upošteva gradbena linija, ki je od lokalne
ceste (št. 192055, 192057 in 193591) oddaljena 8 m in od ostalih
internih cest 5 m. |
Strehe in kritina |
– Strehe so dvokapne, ravne ali enokapne, naklona do 20°. V
enoti KRŠ 0810 so dopustne tudi ločne strehe.
– Dopustna je izvedba svetlobnikov v obliki svetlobnih pasov ali
v obliki kupol. Kritina je lahko valovita, profilirana ali ravna
pločevina in tegola. |
Fasade stavb |
– Fasade se oblikuje enostavno. Vidni poudarki so lahko le na
vhodnih fasadah ob vhodu v stavbo. Fasade, ki mejijo na javni
prostor, so še posebej kvalitetno oblikovane. Dopustna je
uporaba različnih fasadnih oblog v vseh svetlih tonih pastelnih
barv. Fasadni elementi so montažne plošče, lahke obloge iz
pločevine, plošče iz pranega betona, obešene fasadne plošče
itd.
– V enoti KRŠ 0810 je treba kvalitetno oblikovati tudi fasade ob
južni in vzhodni strani cone, ob bodoči obvoznici Krško.
|
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Velikost se določi glede na tehnološke zahteve stavbe.
|
5.
UREDITEV OKOLICE OBJEKTA |
Zunanja ureditev |
– Dovozi na parcelo in parkirišča (obračališča) so asfaltirani
in obrobljeni z robniki.
– Ograje so višine do 2,2 m. Postavitev ograj in zasaditev ne
sme ovirati preglednosti izvozov na cesto.
– Z notranje strani kompleksa je obvezna zasaditev ob ograji ali
zunanji meji kompleksa ter zasaditev ob parkiriščih in večjih
platojih. |
6.
OSTALI POGOJI |
KRŠ 081 |
– Na območju tehnološke enote »Proizvodnja celuloze« je zaradi
opustitve proizvodnje v primeru odstranitve obstoječih stavb
treba proste površine sanirati v zelene površine.
– Stavbe za potrebe energetike se gradijo med objektom
brusilnice in rezervoarjem mazuta ter na lesnem prostoru, po
predhodni prestavitvi skladiščnih stavb.
– Ob lokalni cesti LC 191111 se načrtuje enostranska dvosmerna
večnamenska steza.
– Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«.
– Za gradnjo elektrarne in drugih energetskih objektov je treba
izdelati OPPN. |
KRŠ 082 |
– Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«.
– Ob lokalni cesti LC 191111 se načrtuje enostranska dvosmerna
večnamenska steza. |
KRŠ 084 |
– Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorsko izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Ob Potočnici se na visokovodnem nasipu in ob železniški progi
načrtuje večnamenska pot v makadamski izvedbi.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB v enoti KRŠ 054 je
dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s
področja energetike. |
KRŠ 085, KRŠ 088 |
– V enoti KRŠ 085 se ob lokalni cesti LC 191113 načrtuje
dvostranski enosmerni kolesarski pas, ob lokalni cesti LC 191111
pa se načrtuje enostranska dvosmerna večnamenska steza. Ob
Potočnici se na visokovodnem nasipu in ob železniški progi
načrtuje večnamenska pot v makadamski izvedbi.
– V enoti KRŠ 085 je na območju omejene rabe prostora zaradi
jedrskega objekta treba upoštevati določila in pogoje gradnje
objektov na teh območjih.
– V enoti KRŠ 088 se ob Cesti 4. julija načrtuje dvostranski
enosmerni kolesarski pas.
– Na območju arheološkega najdišča na površinah kmetijskih
zemljišč ni dopustno globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča.
– Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora v
enoti KRŠ 085 je treba upoštevati določila iz skupnih prostorsko
izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
člen »zaščita pred poplavami«.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB v enoti KRŠ 054 je
dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s
področja energetike. |
KRŠ 086, KRŠ 087 |
– Na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je
treba upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh
območjih.
– Ob lokalni cesti LC 191113 se zgradi dvostranski enosmerni
kolesarski pas, na južnem delu enot ob Vrbinski cesti pa
enostranska dvosmerna večnamenska steza.
– Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora v enoti
KRŠ 087 je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih
izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
člen »zaščita pred poplavami«.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB v enoti KRŠ 054 je
dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s
področja energetike. |
KRŠ 0810 |
– Varuje se koridor za gradnjo prometne infrastrukture, širine
najmanj:
– 14,20 m ob LC 192055 z obojestranskim pločnikom, z dvosmerno
kolesarsko stezo ter zelenim pasom,
– 10,60 m ob LC 192057 z dvosmerno kolesarsko stezo in
dvostranskim pločnikom,
– 7 m ob LC 193591 in vse ostale interne ceste.
– Zaradi prevelike gostote obešank na drogovih javne
razsvetljave na CKŽ se mora število obešank zmanjšati na največ
vsak tretji drog javne razsvetljave.
– Na območju zelenih površin se ohranja obstoječi drevored.
– Ob CKŽ se načrtuje večnamenska steza, ob lokalni cesti št.
192055 pa enostranska dvosmerna kolesarska steza. Na vzhodnem
delu enote poteka večnamenska pot v smeri proti Žadovinku.
– Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«.
– Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah
v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja
le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja
energetike. |
|
3.2.6 Osrednja območja centralnih dejavnosti |
|
190. člen
|
(KRŠ 091,
KRŠ 092, KRŠ 093, KRŠ 094, KRŠ 095, LES 091, LES 092) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je dopustna
gradnja:
112 Večstanovanjske stavbe
113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
121 Gostinske stavbe
122 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
1242 Garažne stavbe
126 Stavbe splošnega družbenega pomena
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov
1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene
(spomeniki)
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča
Na
stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja:
111 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča
Na
območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna
gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene
zelene površine. |
Vrste gradenj |
V
enotah KRŠ 093, KRŠ 094 gradnja novih stavb ni dopustna,
dopustno je le vzdrževanje, rekonstrukcija ter sprememba
namembnosti obstoječih stavb. V primeru slabega
gradbeno-tehničnega stanja stavbe je dopustna nadomestna
gradnja. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
– V enotah KRŠ 093, KRŠ 094 in LES 091 gradnja nezahtevnih in
enostavnih stavb ni dopustna, razen nadstreška, letne kuhinje
ali manjšega zimskega vrta ob dvoriščni fasadi, velikosti do 20
m2.
– Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je dopustna
gradnja samostojnega parkirišča.
– Pri tri in večstanovanjskih stavbah je dopustna gradnja le
skupne garaže.
– Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja majhne
stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave.
– Gradnja male komunalne čistilne naprave in pretočnih greznic
ni dopustna. |
Dopustne dejavnosti |
Na
osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) so poleg
bivanja dopustne dejavnosti:
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
45
Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
47
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
53
Poštna in kurirska dejavnost
(I) GOSTINSTVO
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
(P) IZOBRAŽEVANJE
85. 5 Drugo izobraževanje in usposabljanje
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO:
86
Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike
zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti
88
Socialno varstvo brez nastanitve
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM,
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
V
enoti LES 091 je poleg navedenih in obstoječih dejavnosti
dopustno izvajati tudi:
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
13
Proizvodnja tekstilij
14
Proizvodnja oblačil
15
Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov
18
Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
32
Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti
33
Popravilo in montaža strojev in naprav
V
enoti KRŠ 093 in KRŠ 094 so poleg dejavnosti, ki so navedene za
območje centralnih dejavnosti (CU) dopustne še:
(O) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE
SOCIALNE VARNOSTI
(P) IZOBRAŽEVANJE
V
enotah KRŠ 093 in KRŠ 094 ni dopustna dejavnost: 45 Trgovina z
motornimi vozili in popravila motornih vozil.
Na
stanovanjskih površinah (SS) so poleg bivanja dopustne
dejavnosti:
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
47
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(I) GOSTINSTVO
56
Dejavnost strežbe jedi in pijač
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI:
62
Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane
dejavnosti,
63
Druge informacijske dejavnosti.
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO:
86
Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike
zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM,
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
V
enoti KRŠ 094 se parkirišča za potrebe opravljanja dejavnosti
uporabljajo v sklopu javnih parkirnih površin. |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
Do
0,7, v enotah KRŠ 093 in KRŠ 094 do 0,9. |
Tlorisni gabariti |
– Pravokotne, kvadratne ali nepravilne oblike.
– Tlorisna površina novih stavb na osrednjem območju centralnih
dejavnosti CU je do 2000 m2,
– V enotah KRŠ 093 in KRŠ 094 se ohranjajo obstoječi tlorisni
gabariti. |
Višinski gabariti/etažnost |
– V enotah KRŠ 093 in KRŠ 094 se ohranjajo višinski gabariti
obstoječih stavb. Višina novih stavb v enoti KRŠ 091 je do 12 m.
V LES 091 je višina stavb ob Cesti krških žrtev do 14 m.
– Garažno stavbo v enotah KRŠ 091 in KRŠ 095 je dopustno graditi
v več etažah, ki so vkopane v zemljo. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina |
– V enotah KRŠ 093 in KRŠ 094 na strehe ni dopustno postavljati
naprave za izkoriščanje sončne energije. Dopustne so le opečne
kritine, opečno rdeče barve.
– V enotah KRŠ 091, KRŠ 092 LES 091 in LES 092 so dopustne tudi
ravne in enokapne strehe. |
Fasade stavb |
– Oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad je
enostavna. Poudarek je na oblikovanju fasade ob javni površini.
Okenske in vratne odprtine so simetrično razporejene. Dopustno
je sodobno oblikovanje (enostavne členitve, uporaba lesa, stekla
in drugih sodobnih materialov).
– V enoti KRŠ 093 in KRŠ 094 se fasade objektov ob Cesti krških
žrtev (staro mestno jedro) ohranjajo v starem trškem
arhitekturnem stilu: finalni omet svetle barve, oblikovan in
dimenzioniran v stilu starega jedra (cokel, pokončne okenske
odprtine, venci), v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji.
– Ob Cesti 4. julij in CKŽ (KRŠ 091, KRŠ 092, KRŠ 095) morajo
biti fasade oblikovane tako, da je poudarek na fasadi proti
javnemu prostoru – cesti. Vhod v objekt mora biti iz glavne
ulične fasade. |
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
– Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo upoštevajoč
grafično prilogo Urbanističnega načrta »Elementi urbanističnega
in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov«. Dopustno je
tudi odstopanje od prikazane parcelacije pod pogojem, da parcela
namenjena gradnji nove stavbe, omogoča nemoteno funkcioniranje
sosednjih stavb. Parcelacija oziroma gradnja nove stavbe je
dopustna tudi na mestih kjer to ni posebej označeno, če gre za
zapolnitev obstoječe pozidave ob cesti. |
5.
POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Promet |
Za
večstanovanjske stavbe je treba zagotoviti najmanj 2 parkirni
mesti na stanovanje. |
6.
OSTALI POGOJI |
KRŠ 091, KRŠ 092 |
– Ob Cesti 4. julija se načrtuje dvostranski enosmerni
kolesarski pas ob cestišču.
– Možna je ureditev brvi čez potok. |
KRŠ 091, KRŠ 092,
KRŠ 093, KRŠ 094,
LES 091, LES 092 |
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na vodovarstvenem območju v enoti KRŠ 093, LES 091 in LES 092
se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo
občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti
soglasje organa, pristojnega za vode. |
KRŠ 093,
KRŠ 094 |
– Na območju naselbinske dediščine je treba upoštevati pogoje
glede namembnosti in vrste posegov v prostor ter pogoje glede
lege, velikosti, oblikovanja objektov in parcelacije navedene v
Skupnih pogojih za celostno ohranjanje kulturne dediščine. Za
vse posege v varovani naselbinski dediščini in v vplivnem
območju kulturnega spomenika, tudi za vzdrževalna dela na
objektih, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
soglasje.
– Posegi na fasadah na območju Zatona EUP KRŠ 094 se izvajajo v
skladu s Strokovno podlago za obnovo fasad na območju Zatona –
Usmeritve za prenovo fasad na območju Zatona, ki so v Prilogi 1
tega odloka.
– Na območju arheološkega najdišča je treba upoštevati
prostorskih izvedbene pogoje glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine.
– Ob CKŽ se načrtuje večnamenska steza od mostu pri HE Krško do
zatona v starem mestnem jedru.
– Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«. |
KRŠ 095 |
Zaradi prevelike gostote obešank na drogovih javne razsvetljave
na CKŽ se mora število obešank zmanjšati na največ vsak tretji
drog javne razsvetljave. Na križišču ob mostu čez Savo se
obstoječe jumbo panoje nadomesti s 3 rolo oziroma roto panoji
ali polovico jumbo panojev na tem območju odstrani. |
LES 091 |
– Ob CKŽ se načrtuje večnamenska steza.
– Zaradi prevelike gostote obešank na drogovih javne
razsvetljave na CKŽ se mora število obešank zmanjšati na največ
vsak tretji drog javne razsvetljave. |
LES 092 |
Na
območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le
objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike.
|
|
3.2.7 Druga območja centralnih dejavnosti |
|
191. člen
|
(KRŠ 101,
KRŠ 102, KRŠ 103, KRŠ 104, KRŠ 105, KRŠ 106, LES 101, LES 102)
|
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna
gradnja:
121 Gostinske stavbe
122 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
1242 Garažne stavbe
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča |
|
V
enoti KRŠ 103 je dopustna gradnja še:
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje; samo gasilski domovi
V
enoti KRŠ 101 je dopustna gradnja le:
121 Gostinske stavbe
122 Poslovne in upravne stavbe
1242 Garažne stavbe
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo
V
enoti KRŠ 102 je dopustna gradnja le:
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine;
samo domovi za starejše osebe, domovi za odvajanje odvisnosti
1242 Garažne stavbe
1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo
V
stavbah je dopustna ureditev stanovanjskih prostorov.
Na
stanovanjskih površinah (SS) gradnja novih stavb ni
dopustna.
Na
površini parka (ZP) je dopustna gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene
zelene površine
Na
območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna
ureditev travnatih površin z urbano opremo ter zasaditev
drevoredov. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna
gradnja tudi:
– samostojno parkirišče
Gradnja majhne stavbe, male komunalne čistilne naprave in
pretočnih greznic ni dopustna. Dopustna je gradnja le varovalnih
ograj. |
Dopustne dejavnosti |
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) so dopustne
dejavnosti:
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
45
Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
47
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
53
Poštna in kurirska dejavnost
(I) GOSTINSTVO
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM,
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
V
enoti KRŠ 101 so dopustne le dejavnosti:
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
53
Poštna in kurirska dejavnost
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
78. Zaposlovalne dejavnosti
79. Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s
potovanji povezane dejavnosti
80. Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
82. Pisarniške in spremljajoče poslovne in storitvene dejavnosti
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
96. Druge storitvene dejavnosti
V
enoti KRŠ 104 je dopustna le dejavnost:
(G) TRGOVINA; VZDRŽAVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
47.4 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z
motornimi gorivi
V
enoti KRŠ 102 so na stanovanjskih površinah (SS) poleg
bivanja dopustne le naslednje dejavnosti:
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI:
62
Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane
dejavnosti
63
Druge informacijske dejavnosti
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI:
69
Pravne in računovodske dejavnosti
71
Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in
analiziranje
Dejavnosti se lahko opravljajo, kot samozaposlitev stanujočih.
|
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
do
0,7. |
Tlorisni gabariti |
Dopustne so pravokotne kvadratne ali nepravilne tlorisne oblike.
Tlorisna površina novih stavb je največ do 1500 m2,
razen na območju KRŠ 103, kjer je dopustna večja tlorisna
zasnova stavbe. |
Višinski gabariti |
– V enoti KRŠ 106 so višinski gabariti novih objektov največ 14
m od kote obstoječega terena.
– Višinski gabariti v enoti KRŠ 101, KRŠ 102, KRŠ 103, KRŠ 105,
LES 101 in LES 102 ne smejo presegati višine najvišjega objekta
zgrajenega v enoti. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Lega stavb |
Odmiki stavb od parcelne meje so najmanj 5 m. |
Strehe in kritina |
Dopustne so dvokapne, ravne ali enokapne strehe. Gradnja napušča
je dopustna do 1 m. Barva kritine se mora ujemati z barvo
kritine sosednjih obstoječih objektov znotraj enote.
|
Fasade stavb |
Oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad mora
biti enostavna. Okenske in vratne odprtine simetrično
razporejene. Dopustno je uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov
(enostavne členitve, uporaba lesa, stekla in drugih sodobnih
materialov). |
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo upoštevajoč
grafično prilogo Urbanističnega načrta »Elementi urbanističnega
in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov«. Dopustno je
tudi odstopanje od prikazane parcelacije pod pogojem, da parcela
namenjena gradnji nove stavbe omogoča nemoteno funkcioniranje
sosednjih stavb. Parcelacija oziroma gradnja nove stavbe je
dopustna tudi na mestih, kjer to ni posebej označeno, če gre za
zapolnitev obstoječe pozidave ob cesti. |
5.
POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Promet |
– Pri gradnji nove stavbe med CKŽ in domom za ostarele je treba
zagotavljati dostop do srednješolskega centra in dostavno pot do
nakupovalnega centra.
– V enoti KRŠ 106, sočasno z gradnjo kompleksa Kmetijske Apoteke
mora biti izveden uvoz/izvoz na cesto Pot na Črnile (ob JZ meji
kompleksa) in tudi del cestne povezave Pot na Črnile od
priključka iz G1-5 v dolžini cca 150 m. |
6.
OSTALI POGOJI |
KRŠ 101
LES 101
LES 102 |
– V enoti KRŠ 101 se ob Cesti 4. julija načrtuje dvostranski
enosmerni kolesarski pas.
– V enoti LES 101 se ob CKŽ načrtuje večnamenska steza.
– V enoti LES 102 se ob Leskovški cesti LK 192053 načrtuje
kolesarska steza. |
KRŠ 102
KRŠ 104
KRŠ 105 |
– V enoti KRŠ 104 je na lokaciji OMV bencinskega servisa
prevelika zgostitev jumbo panojev. Obstoječi jumbo panoji se
morajo razporediti na širše območje oziroma se nadomestiti z
roto ali rolo panoji.
– V enotah KRŠ 102 in KRŠ 104 se ob CKŽ načrtuje večnamenska
steza.
– V enoti KRŠ 105 se ob lokalni cesti LK192055 načrtuje
kolesarska steza, ki se bo navezala na predviden most čez reko
Savo.
– V enoti KRŠ 102 so na območju zdravstvenega doma in doma
upokojencev (CD) ter na zelenih površinah (ZP) dopustni posegi,
ki ne presegajo II. stopnje varstva pred hrupom.
– Na vodovarstvenem območju v enoti KRŠ 102, KRŠ 104 in KRŠ 105
se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo
občinski in državni predpisi. Za posege je potrebno pridobiti
soglasje organa, pristojnega za vode.
– V enoti KRŠ 104 je na območju arheološke dediščine treba
opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in
način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
KRŠ 102,
KRŠ 106,
LES 101 |
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– V enoti KRŠ 106 je treba na območju arheološke dediščine
izvesti sanacijo brežine s kulturnovarstvenimi pogoji pristojne
službe. |
KRŠ 103 |
– Načrtuje se ureditev kolesarske steze po obstoječem pločniku
čez most preko Save in navezava preko Tovarniške ulice na
kolesarsko stezo ob lokalni cesti LC 191111.
– Na mostu čez Savo vse do krožišča na Vidmu, se odstrani
obešanke zaradi negativnega vpliva na vizualno podobo prostora.
– Ob železniški progi je primeren prostor za oglaševanje, kjer
se priporoča postavitev sodobnih veliko ploskovnih izvedb VKO
(rolo in roto panoji).
– Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorsko izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«. |
KRŠ 106
LES 101 |
– V enoti KRŠ 106 se ob CKŽ načrtuje večnamenska steza, ob
Leskovški cesti LK 192053 pa se načrtuje kolesarska steza.
– Zaradi prevelike gostote obešank na drogovih javne
razsvetljave na CKŽ se mora število obešank zmanjšati na največ
vsak tretji drog javne razsvetljave.
– Na vodovarstvenem območju v enoti KRŠ 106 in LES 101 se pri
gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in
državni predpisi. Za posege je potrebno pridobiti soglasje
organa, pristojnega za vode. |
|
3.2.8 Območja kulturne dediščine |
|
192. člen |
(KRŠ 111,
KRŠ 112, KRŠ 113) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov
|
– Gradnja novih stavb ni dopustna. Dopustna je le rekonstrukcija
in vzdrževanje obstoječe gospodarske javne infrastrukture in
javnega dobra.
– Dopustna je gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene
zelene površine
– Na območju kulturne dediščine je prepovedano postavljanje
objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in
podzemno infrastrukturo ter reklamnih panojev razen na podlagi
kulturnovarstvenega soglasja. |
Vrste gradenj |
Dopustna je le prenova obstoječih stavb, odstranitev
stanovanjskih stavb ter rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih
gradbeno inženirskih objektov. |
Dopustne dejavnosti |
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) so dopustne
dejavnosti:
(I) GOSTINSTVO
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
(P) IZOBRAŽEVANJE
Poleg zgoraj navedenih je na površini z objekti za kmetijsko
proizvodnjo (IK) dopustna dejavnost:
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
1102 Proizvodnja vina iz grozdja |
2.
OBLIKOVNI POGOJI |
Fasade stavb |
– Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CD) v EUP KRŠ 113
se ohranja pročelje ter značilni detajli gradu na arkadnem
dvorišču.
– Na površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) se
predvidi prenova in arhitekturna sanacija vzhodne fasade
pristave z vinsko kletjo. |
3.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Parcelacija za gradnjo novih stavb ni dopustna. Dopustna je le
parcelacija za gradnjo parkirišč za potrebe gradu Šrajbarski
turn severno od objekta vinske kleti. |
4.
POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Promet |
Znotraj zaščitenega območja je prepovedna vožnja z motornimi
vozili, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe ter
vožnje po javni cesti. |
5.
OSTALI POGOJI |
Celotno območje |
– Varujejo se kulturne, zgodovinske, arhitekturne,
umetnostne-arheološke in krajinske vrednote v celostni in
neokrnjeni ter izvirni podobi.
– Posegi se podrejajo ohranjanju, sanaciji in prenovi
spomenika.
– Zavarovano območje je namenjeno prezentaciji spomenika,
učno-vzgojnemu delu, znanstveno-raziskovalnemu delu ter kulturni
in muzejski dejavnosti.
– Ureditev javnih vrtov, parkov, trgov in drugih urejenih javnih
površin se izvaja v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji.
– Na območju EUP KRŠ 112 in KRŠ 113 se ohranja gozd in gozdni
rob kot habitat kvalifikacijskih vrst netopirjev (južni
podkovnjak in črtasti medvedek). |
KRŠ 111 |
Pri prenovi stavb in zunanjih ureditvah za potrebe izvajanja
dejavnosti se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji za
registrirano stavbno dediščino in pogoji za vplivno območje
kulturne dediščine. |
KRŠ 112 |
Ohranja se mavzolej z zunanjo ureditvijo. Uredi se peš pot med
gradom in mavzolejem. |
KRŠ 113 |
– Prenovi se grajski park ter hiša na Rostoharjevi ulici 90.
Prenova sledi programom, ki se bodo umeščali na območje s
predhodnim soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje kulturne
dediščine.
– Na varovanem območju vrtno arhitekturne dediščine je znotraj
območja prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega
značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter
nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim
kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod. Prepovedana
je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen
za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe in po javni
cesti.
– Parkirišča za potrebe gradu se uredijo severno od objekta
vinske kleti, severno od obstoječih parkirišč. |
|
3.2.9 Zelene površine |
|
193. člen |
(KRŠ 121,
KRŠ 122, LES 121, LES 122) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
območju površin za oddih rekreacijo in šport (ZS) in območju
športnega centra (BC) je možna gradnja:
2411 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, kot so
nogomet, tenis, košarka, itd
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča in javni vrtovi,
parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in
druge urejene zelene površine
Na
območju pokopališča (ZK) je dopustna gradnja:
24204 Pokopališča
Na
območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je možna
gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni
deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) gradnja novih
stavb ni dopustna.
Na
območju gospodarske cone (IG) veljajo enaki pogoji kot za
enoto KRŠ 0810. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Gradnja stavb ni dopustna.
Dopustna je le postavitev varovalnih ograj. |
Dopustne dejavnosti |
Na območju površin za oddih
rekreacijo in šport (ZS) ter drugih urejenih zelenih
površinah (ZD) in
športnega centra (BC):
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
93
Športne in druge dejavnosti za prosti čas
Na
območju pokopališča (ZK) in drugem območju centralnih dejavnosti
(CD):
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
96.03 Pogrebna dejavnost |
2.
OSTALI POGOJI |
KRŠ 121 |
– Varuje se priobalno zemljišče reke Save, širine 15 m in
ohranja obvodna vegetacija, urejajo dostopi do vode na sonaravni
način z naravnimi materiali. Obstoječa drevesa se ohranja v čim
večji možni meri. Ob zahodni meji enote, ob CKŽ se ohranja
večnamenska pot širine 3 m. Med potjo in reko Savo se uredijo
otroška in druga javna igrišča ter uredijo javne zelene
površine.
– Zaradi prevelike gostote obešank na drogovih javne
razsvetljave na CKŽ se mora število obešank zmanjšati na največ
vsak tretji drog javne razsvetljave.
Na
območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba
upoštevati določila iz skupnih prostorsko izvedbenih pogojev,
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred
poplavami«. |
KRŠ 122 |
– Na območju ribnika Resa je možna ureditev lesenih pomolov.
– Ob Zdolski cesti se zgradi dvostranski enosmerni kolesarski
pas.
– Obstoječa stanovanjska stavba, ne glede na določeno namensko
rabo, ohranja vse pravice, ki so ji bile dodeljene z gradbenim
dovoljenjem. Dopustna je odstranitev objekta, rekonstrukcija ter
vzdrževanje. Dopusti se tudi gradnja majhne stavbe (do 35m2),
pod pogojem, da faktor zazidanosti ne presega 0,4. |
LES 121 |
– Ob meji pokopališča se zasadi zeleni pas z avtohtonimi vrstami
drevja in grmovnic kot vizualna bariera.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
|
LES 122 |
– Na območju arheološkega najdišča je treba upoštevati
prostorske izvedbene pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine.
– Ob cesti CKŽ ni dopustno postavljati objektov za oglaševanje.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja
le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja
energetike.
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
|
|
3.2.10 Kmetijske površine |
|
194. člen
|
(KRŠ 131,
KRŠ 132, KRŠ 133, LES 13) |
(1) Na
kmetijskih površinah veljajo enaki pogoji kot so določeni v točki 3.1.18
Ostali odprti prostor, člen »najboljša in druga kmetijska zemljišča«. |
(2) Na
območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora na območju EUP KRŠ
131, KRŠ 132 in KRŠ 133 je treba upoštevati določila iz skupnih
prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. |
|
3.2.11 Varovalni gozd |
|
195. člen
|
(KRŠ 141,
KRŠ 142) |
(1) Na
območju varovalnega gozda veljajo enaki pogoji kot poglavju »3.
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji« točka »3.1.17. Varovalni gozd«. |
(2) Na
območju varovalnih gozdov se ohranjajo in vzdržujejo obstoječe ceste in
pešpoti ter obstoječi objekti gospodarske javne infrastrukture. |
(3) Obstoječe stavbe na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) in
stanovanjskih površin (SS) je možno vzdrževati in rekonstruirati.
Dopustna je gradnja nadomestnih stavb. V vplivnem območju cerkve sv.
Rozalije se ohranja režim varstva naselbinske dediščine. |
(4) Na
območju naselbinske dediščine je treba upoštevati pogoje glede
namembnosti in vrste posegov v prostor ter pogoje glede lege, velikosti,
oblikovanja objektov in parcelacije ter pogoje za območje arheološkega
najdišča navedene v členu »celostno ohranjanje kulturne dediščine«. |
(5) EUP
142 - v vplivnem območju kulturnega spomenika je prepovedano
postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z
nadzemno ali podzemno infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le
izjemoma na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti
ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega
soglasja. |
(6) Na
območju varovalnega gozda v enoti KRŠ 142 je prepovedano graditi
deponije komunalnih, industrijskih in kakršnih koli drugih odpadkov.
Prepovedano je izvajati transport nevarnih in škodljivih snovi, razen
kurilnega olja in plina za gospodinjstva. |
(7) Na
varovanem območju profane stavbne dediščine je treba ohranjati
komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na okolico (pripadajoči
odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in
oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin), prostorski kontekst,
pojavnost in celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v
okolici značilnostim stavbne dediščine). |
|
3.2.12 Železniška infrastruktura |
|
196. člen |
(KRŠ 151,
KRŠ 152) |
(1) Na
površinah železnic (PŽ) je dopustna gradnja: |
– 211
Ceste |
– 212
Železniške proge |
– 214
Mostovi, viadukti, predori in podhodi |
(2) V
enoti KRŠ 152 je poleg zgoraj navedenih objektov dopustna gradnja: |
– 12410
Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij |
(3) Dopustna je gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: |
– samostojnega parkirišča. |
Ni
dopustna gradnja: |
– male
komunalne čistilne naprave, |
– nepretočne greznice, |
– pomola
in |
– športnega igrišča na prostem. |
(4) Na
območju železniške postaje je primeren prostor za oglaševanje, kjer se
postavi sodobne veliko ploskovne izvedbe VKO (rolo in roto panoji). Na
točkah vstopa in izstopa potnikov ter v osrednjem prostoru pa se postavi
svetlobne vitrine (city light), ki poleg oglaševalske nosijo tudi
precejšnjo ambientalno vrednost in s tem pozitivno vplivajo na vizualno
podobo mestnega prostora. |
(5) Na
območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov
PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških
izkopavanj. |
|
3.2.13 Športni center |
|
197. člen
|
(KRŠ 16)
|
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
površini športnega centra (BC) je dopustna gradnja:
1265 Stavbe za šport
24110 Športna igrišča
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Dopustna je gradnja tudi:
– Samostojno parkirišče
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo in namakanje; samo
vodni zbiralnik in zbiralnik za gašenje požara
Gradnja garaže, male komunalne čistilne naprave in pretočnih
greznic ni dopustna. Dopustna je gradnja le varovalnih ograj.
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti:
(G) TRGOVINA; vzdrževanje in popravila motornih vozil
45
Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
47.64 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s športno
opremo
(I) GOSTINSTVO
56
Dejavnost strežbe jedi in pijač
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
70
Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno svetovanje
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
77.11 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
77.21 Dajanje športne opreme v najem in zakup
82
Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti
(P) IZOBRAŽEVANJE
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
86.22 Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost,
86.9 Druge dejavnost za zdravje, 86.901 Alternativne oblike
zdravljenja, 86.909 Druge zdravstvene dejavnosti
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
93
Športne in druge dejavnosti za prosti čas: vse razen Dejavnost
zabaviščnih parkov, 93.291 Dejavnost marin in 93.292 Dejavnost
smučarskih centrov
(S) DRUGE DEJAVNOSTI |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
Do
0,7 |
Tlorisni gabariti |
Prilagojeni obstoječim stavbam in potrebam dejavnosti. |
Višinski gabariti/etažnost |
Prilagojeni obstoječim stavbam in potrebam dejavnosti.
|
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Tipologija objektov, morfologija pozidave, lega objekta
|
– Nove stavbe se locira južno od stavbe stadiona, na mestu
obstoječih delavnic, do lokacije obstoječih že urejenih
parkirnih površin, upoštevajoč gradbeno linijo obstoječe stavbe
stadiona. Novo stavbo severno od stavbe stadiona se locira na
mestu obstoječe zemeljske tribune. Stavba je lahko dvonamenska,
za potrebe tribun stadiona in pridobitev prostorov za športna
društva.
– Stavbo za potrebe tenisa, s tenis igriščem, tribunami in
prostori za potrebe kluba se locira ob centralnem vhodu, na
južno tribuno stadiona. Južno in vzhodno od stavbe za potrebe
tenisa se uredijo odprta ali zaprta tenis igrišča. |
Strehe in kritina |
Svobodno oblikovano. |
Fasade stavb |
Svobodno oblikovane. |
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Pri določitvi parcel namenjenih gradnji je treba upoštevati
komunalno energetski koridor ob reki Savi. |
5.
OSTALI POGOJI |
Prometna ureditev |
Ohranja se koridor za večnamensko pot. |
Poplavna varnost |
Na
območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba
upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev,
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred
poplavami«. |
|
3.2.14 Usmeritve za izdelavo OPPN |
|
198. člen |
(KRŠ 031,
KRŠ 032, KRŠ 033, KRŠ 034, KRŠ 035, KRŠ 036, KRŠ 037, KRŠ 038, KRŠ 039,
KRŠ 0310, LES 031, LES 032, LES 033) |
OZNAKA EUP |
IME EUP |
USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN |
KRŠ 031 |
Delavsko naselje vzhodno od Sremiške ceste |
– Dopustna je gradnja tri-in večstanovanjskih stavb, z višinskim
gabaritom do največ K+P+2. Maksimalna višina stavb je 12 metrov,
merjeno od kote urejenega terena do najvišje točke stavbe. Na
območju večstanovanjskih stavb se uredi vsaj 20 % skupnih
zelenih površin, obvezna je ureditev otroškega igrišča. Skozi
območje, ali ob njegovi severozahodni meji, je možna ureditev
povezovalne ceste z navezavo na Sremiško cesto. V pritličnem
delu večstanovanjskih stavb je dopustno opravljanje obstoječe
dejavnosti (priprava hrane), ni pa dopustno izvajanje gostinske
dejavnosti.
– Severno od obstoječe gozdne ceste je dopustna gradnja vila
blokov, z največ 6 stanovanjskih enot, gabariti do K+P+1+M
(delno ali popolnoma vkopana klet).
– Lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti
gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč
pod enakimi pogoji, kot doslej. Poseg v gozd mora biti tako
izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in
na tleh. Po končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe
nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih
poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v
delu, kjer je gozd, treba vzpostaviti v prvotno stanje.
|
KRŠ 032 |
Poslovno stanovanjska gradnja ob Cesti 4. julija in Zdolski
cesti |
– Načrtuje se prenova tako, da enostanovanjske stavb nadomestijo
z večstanovanjsko pozidavo. Ob ulici 4. julija se vzpostavi nov
javni prostor-trg in nova fasada mesta. V pritličja se umeščajo
dejavnosti, v višje etaže pa stanovanja. Maksimalna višina stavb
je 15 m. Faktor zazidanosti je do 0,8.
– Ob Cesti 4. Julija in Zdolski cesti se načrtuje ureditev
dvostranskega enosmernega kolesarskega pasu. |
KRŠ 033 |
Stanovanjsko območje Stara vas v Krškem |
– Načrtuje se gradnja enostanovanjskih ali večstanovanjskih
stavb. Maksimalna višina stavb je (K) + P +2. Stavbe morajo biti
tipološko poenotene (višina, fasade, strehe).
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
KRŠ 034 |
Območje med tovarno Šumi in Potočnico |
– Na površini za industrijo (IP) se načrtujejo stavbe, namenjene
industrijskim in proizvodnim ter spremljajočim storitvenim ter
servisnim dejavnostim.
– Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) se načrtuje
gradnja stavb namenjenih trgovskim, oskrbnim in storitvenim
dejavnostim. V zgornjih etažah je dopustno bivanje.
– Na površinah za oddih rekreacijo in šport (ZS) se ohranjajo
obstoječa športna igrišča in gradijo nova. Ob meji se načrtuje
zasaditev grmovnic in drevja.
– Na stanovanjski površini (SS) se načrtuje gradnja
enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb.
– Ob železniški progi se ohranja zeleni pas, širine najmanj 5 m,
ki se gosto zasadi z avtohtonim drevjem in grmičevjem
(protihrupna in vizualna bariera). Pri načrtovanju pozidave je
treba upoštevati vpliv hrupa železniškega prometa.
– Ob Cesti 4. julija se varuje koridor za ureditev dvostranskega
enosmernega kolesarskega pasu.
– Na območju arheološke dediščine je treba v postopku OPPN
opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in
način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
KRŠ 035 |
Območje med Potočnico in cesto za NEK |
– Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) se načrtuje
gradnja stavb za izvajanje storitvenih dejavnosti.
– Ob železniški progi se ohranja zeleni pas, širine najmanj 5 m,
ki se gosto zasadi z avtohtonim drevjem in grmičevjem
(protihrupna in vizualna bariera). Pri načrtovanju pozidave je
treba upoštevati vpliv hrupa železniškega prometa.
– Ob Cesti 4. julija se varuje koridor za ureditev dvostranskega
enosmernega kolesarskega pasu.
– Na območju arheološke dediščine je treba v postopku OPPN
opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in
način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na območju je treba upoštevati varovalne pasove energetske
infrastrukture. |
KRŠ 036 |
Območje bazena Videm |
– Na površini CD-druga območja centralnih dejavnosti se načrtuje
gradnja večnamenske stavbe (bazenskega kompleksa) s
spremljajočimi dejavnostmi, brez bivanja. V sklopu površine je
treba poleg zagotovitve pogojev za tekmovalno plavanje
zagotoviti tudi pogoje za organizacijo športno-rekreacijskih
dejavnosti in vsebin za preživljanje prostega časa.
– Na površini je dopustno načrtovati tudi stavbe za potrebe
izvajanja dejavnosti zaščite in reševanja v primeru požarov in
nesreč, storitvenih, trgovskih, oskrbnih ter servisnih
dejavnosti. |
KRŠ 037 |
Poslovni center Žadovinek ob novem mostu čez Savo |
– Načrtuje se gradnja stavbe namenjene poslovnim, oskrbnim in
storitvenim dejavnostim.
– Stavbo se zaradi lokacije ob krožišču obvoznice in ob vhodu v
mesto oblikuje reprezentančno- vogalno arhitekturo, kot mestno
fasado.
– Višina stavbe je največ (3K) + P +9. Faktor zazidanosti do
0,7.
– Z vidika prometne ureditve je treba upoštevati načrtovano
krožno prometno povezavo iz četrtega krožnega kraka proti severu
iz mostu Žadovinek, znotraj cone, vse do križišča pri Merkurju.
– Na območju arheološke dediščine je treba v postopku OPPN
opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in
način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v
prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je
treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
KRŠ 038,
KRŠ 039 |
Gospodarska cona zahodno od NEK |
– Območje gospodarske cone (IG) se nameni obrtnim, skladiščnim,
prometnim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim.
– Faktor zazidanosti je do 0,7. Osnovne stavbe se oblikuje kot
kubuse pravilnih geometrijskih oblik. Fasade so sodobno
oblikovane, v smeri obvoznice Krško – Brežice, pa posebej
kvalitetno oblikovane.
– Gradnja objektov in umešanje dejavnosti je dopustno
upoštevajoč pogoje navedene v Uredbi o območjih omejene rabe
prostora zaradi jedrskega objekta ter pogoje smernic Uprave RS
za jedrsko varnost. |
KRŠ 0310 |
Poslovna cona Vrbina vzhod 2 |
– Območje gospodarske cone (IG) se nameni obrtnim, skladiščnim,
prometnim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim.
– Faktor zazidanosti je do 0,7. Osnovne stavbe se oblikuje kot
kubuse pravilnih geometrijskih oblik. Fasade so sodobno
oblikovane, v smeri obvoznice Krško – Brežice, pa posebej
kvalitetno oblikovane.
– Gradnja objektov in umešanje dejavnosti je dopustno
upoštevajoč pogoje navedene v Uredbi o območjih omejene rabe
prostora zaradi jedrskega objekta ter pogoje smernic Uprave RS
za jedrsko varnost.
– Na območju je treba upoštevati varovalne pasove energetske
infrastrukture.
– Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«. |
KRŠ 0311 |
Ureditev dela območja na Vidmu (umestitev stanovanjsko
poslovnega objekta) |
Na
stanovanjskih površinah-SS in drugem območju centralnih
dejavnosti-CD se načrtuje gradnja stanovanjsko poslovne stavbe
(trgovina v pritličju + 3 nadstropja s stanovanjskimi enotami) z
vsemi pripadajočimi prometnimi in infrastrukturnimi ureditvami,
potrebnimi za realizacijo novega objekta, kakor tudi ureditvami
potrebnimi za zagotavljanje kvalitete bivanja obstoječe
stanovanjske soseske. |
LES 031 |
Obvozna cesta Leskovec pri Krškem |
– Načrtuje se gradnja obvozne ceste Leskovec pri Krškem. Posegi
na območju Natura 2000 in vodotoka morajo biti skladni s
pristojnima službama za varstvo narave in upravljanje z vodami.
– Zagotoviti je treba tehnične ukrepe, da izvedba nove ceste ne
bo spremenila hidroloških značilnosti območja v katerega
posega.
– V fazi načrtovanja se preveri potreba izdelave zaščitne
ograje, ter prehodov za ljudi, živali in stroje.
– Ob trasi ceste se ne predvidi objektov namenjenih
osvetljevanju ceste.
– Dela se izvedejo v času od sredine julija do sredine
februarja, ko so tla suha in kompaktna. Na tak način se ohranja
obstoječo konfiguracijo terena v katerega bo vpeta trasa ceste,
prav tako pa se z deli izogne časovnemu obdobju sezonske
migracije dvoživk.
– Z namenom izogibanja povozu dvoživk v času njihove sezonske
selitve na mrestišča, naj se vzdolž celotne trase nove ceste
predvidi podhode za dvoživke. Na južnem delu predvidne obvozne
ceste je treba urediti podhode za dvoživke, saj se le slabih 100
metrov stran nahaja vodno telo zaraslo z rogozjem, sitčevjem in
črno jelšo, do katerega se iz gozdnega prostora selijo dvoživke
v času mrestitve. Podhode za dvoživke je treba umestiti tudi v
osrednjem delu predvidene trase ceste, in sicer na območju
mokrotne doline potoka Graben ter na severnem delu trase, do
priključka na krožišče v Leskovcu pri Krškem.
– Z namenom pravilne izvedbe ukrepov za dvoživke, se k detajlnim
rešitvam projektne dokumentacije vključi strokovnjaka za
dvoživke že v fazi načrtovanja in izvedbe ukrepov, saj bo na tak
način zagotovljena pravilna funkcionalnost podhodov.
– Na območju ohranjanja narave in različnih habitatov se v času
izdelave OPPN preveri ali območje uporablja divjad za svoje
prehode. Na podlagi teh podatkov se predvidi ustrezne ukrepe za
varovanje divjadi pred morebitnimi povozi.
– Na varovanem območju HT kvalifikacijskih vrst Leskovškega
potoka, se na mestih prečkanj potoka za ureditev brežin potoka
ne uporablja beton, ampak se potok uredi sonaravno s kamni,
lesom, prodom. Zagotovi se tudi naravno sestavo dna s prodom,
peskom, kamni. Obrežno vegetacijo se ohranja oziroma zasadi na
novo. Potoka se ne onesnažuje z izpusti toksičnih snovi.
– Za vse posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda je
treba upoštevati naslednje ukrepe:
– Lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti
gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč
pod enakimi pogoji, kot doslej.
– Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena
minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh.
– Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe
nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih
poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v
delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.
|
LES 032 |
Stanovanjske površine Gmajna 3 |
Načrtuje se gradnja stanovanjskih objektov z ureditvijo površin
za njihovo nemoteno funkcioniranje, ureditev zelenih površin,
gradnja ustrezne prometne, komunalne, energetske in druge
infrastrukture potrebne za novo sosesko, gradnja dela obvozne
ceste ter prestavitev javne poti. |
LES 033 |
Stanovanjske površine Veniše |
– Poleg stanovanjske gradnje je treba določiti pogoje za
urbanistično in oblikovno sanacijo celotnega območja. Do
izdelave OPPN so dopustne le dozidave obstoječih stavb do največ
20 % osnovnega tlorisa. Dozidave se načrtuje tako, da se
ohranja gospodarski dostop do kmetijskih zemljišč širine najmanj
3 m.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
LES 034 |
Stanovanjske površine Gmajna ob gozdu |
Na
območju se načrtuje gradnja enostanovanjskih stavb in gradbeno
inženirskih objektov za njihove potrebe. Parcele namenjene
gradnji se načrtuje velikosti od 500 do 1000 m2.
Parcela namenjana prometno komunalnem koridorju mora biti širine
najmanj 7 m. |
|
3.3 Podrobnejši
prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Brestanica |
|
199. člen
|
(enote
urejanja na območju urbanističnega načrta Brestanica ter način urejanja
prostora) |
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA
EUP IN NAČIN UREJANJA |
IME EUP |
OZNAKA EUP |
01
– veljavni državni prostorski akt |
Državni lokacijski načrt za hidroelektrarno Krško |
HEK 014, HEK 015, HEK 016 |
02
- veljavni občinski prostorski akti |
Ureditveni načrt Brestanica - trg |
BRE 021, BRE 022 |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
prostorsko ureditev skupnega pomena: območje Termoelektrarne
Brestanica |
BRE 023 |
Ureditveni načrt »pokopališče Brestanica« |
BRE 024, BRE 025 |
Zazidalni načrt Dorc - Brestanica |
BRE 026 |
Zazidalni načrt obrtna cona Brestanica – sejmišče |
BRE 027 |
03
– predvideni občinski podrobni prostorski načrt – OPPN
|
Poslovno stanovanjsko območje južno od šolskega kompleksa v
Brestanici |
BRE 031 |
Pokopališče Brestanica - širitev |
BRE 032 |
Stanovanjske površine Lamberšca |
BRE 033 |
Stanovanjske površine Gorica vzhod |
BRE 034 |
04
- PIP stanovanjska gradnja |
Stanovanjske površine ob Cankarjevi cesti |
BRE 041 |
Stanovanjske površine Jetrna sela |
BRE 042 |
Stanovanjske površine kmetije Kunej |
BRE 043 |
Stanovanjske površine vzhodno od naselja Dorc |
BRE 044 |
Stanovanjske površine Dorc |
BRE 045 |
Stanovanjske površine jugozahodno od osnovne šole Adama
Bohoriča |
BRE 046 |
Stanovanjske površine vzdolž Šolske ulice |
BRE 047 |
Stanovanjske površine Gorica |
BRE 048 |
Stanovanjske površine Lovska cesta |
BRE 0410 |
Stanovanjske površine vzdolž Šolske ulice |
BRE 0411 |
05
– PIP gospodarska cona |
Gospodarska cona severno od termoelektrarne |
BRE 051 |
Poslovna cona severno od Duropack-Tespack-a |
BRE 052 |
06
– PIP osrednja območja centralnih dejavnosti |
Območje med Senovskim potokom in regionalno cesto |
BRE 061 |
Območje ob izlivu Lamberšce |
BRE 062 |
Poslovna cona vzhodno od Duropack-Tespack-a |
BRE 063 |
07
– PIP območja kulturne dediščine |
Ožje območje gradu Rajhenburg |
BRE 071 |
Širše območje gradu Rajhenburg |
BRE 072 |
08
– PIP mineralne surovine |
Kamnolom Brestanica - vzhod |
BRE 081 |
Kamnolom Brestanica - zahod |
BRE 082 |
09
– PIP varovalni gozd in območje kulturne dediščine |
Varovalni gozd ob gradu Rajhenburg |
BRE 09 |
10
– PIP šolsko - športni center |
Šolski in športni kompleks Brestanica |
BRE 10 |
|
3.3.1 Stanovanjska gradnja |
|
200. člen
|
(BRE 041,
BRE 042, BRE 043, BRE 044, BRE 045, BRE 046, BRE 047, BRE 048, BRE 0410,
BRE 0411) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
stanovanjskih površinah (SS)
je dopustna gradnja:
111 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča
Na
površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS)
je dopustna gradnja:
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste;
22
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
24110 Športna igrišča (samo igrišča za športe na prostem, kot
so: nogomet, tenis, košarka, baseball) 24122 Drugi gradbeni
inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, zelenice,
piknik površine in druge urejene zelene površine
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni
drugje (ograje, oporni zid, škarpa)
Na
območju drugih urejenih zelenih površin (ZD)
je dopustna gradnja:
22
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene
zelene površine |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Na
stanovanjskih površinah (SS)
je dopustna gradnja tudi:
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– samostojno parkirišče,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
samo: vodni zbiralnik, bazen za kopanje, za gašenje požara,
grajen ribnik, okrasni bazen. |
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti znotraj stanovanjskih površin (SS) so:
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI:
62
Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane
dejavnosti
63
Druge informacijske dejavnosti
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI:
69
Pravne in računovodske dejavnosti
71
Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in
analiziranje
73
Oglaševanje in raziskovanje trga
74
Druge strokovne in tehnične dejavnosti
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI:
77.22 Dajanje videokaset in plošč v najem
82
Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti.
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO:
86.23 Zobozdravstvena dejavnost
86.9 Druge dejavnost za zdravje
88.91 Dnevno varstvo otrok
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI:
93.29 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas
(S) DRUGE DEJAVNOSTI:
vse razen 96.03 Pogrebna dejavnost
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM,
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
Dejavnosti se lahko opravljajo, kot samozaposlitev stanujočih in
še 1 zaposlen (skupaj z največ dvema zaposlenima), z
zagotovitvijo strank po naročilu (različno časovno obdobje) ter
vsaj 1 PM za zaposlenega in 1 PM za stranke.
Ob
državni cesti (Cesta prvih borcev) je poleg zgoraj navedenih
dejavnosti dopustno opravljati še dejavnosti:
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
47
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(I) GOSTINSTVO
56
Dejavnost strežbe jedi in pijač
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
58
Založništvo
59
Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi
60
Radijska in televizijska dejavnost
(K) FINAČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
64
Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in
dejavnosti pokojninskih skladov
65
Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov,
razen obvezne socialne varnosti
66
Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI:
68
Poslovanje z nepremičninami
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE DEJAVNOSTI
79
Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s
potovanji povezane dejavnosti
80
Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
81
Dejavnost oskrbe stavb in okolice
Na
površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS) so dopustne
dejavnosti:
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
– 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas |
2.
OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritine |
Nove stanovanjske stavbe:
– dvokapnica, naklon od 35° - 45°. |
Fasade |
Ob
Cesti prvih borcev se v enotah BRE 041 in BRE 043 fasade
oblikujejo kvalitetno (barvni poudarki, arhitekturni členi,
sodobni materiali). |
3.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
– Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo na podlagi
usmeritve grafične priloge Urbanističnega načrta »Elementi
urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in
objektov« tako, da se upošteva število določenih parcel
namenjenih gradnji na posameznih stanovanjskih površinah.
Dopustna je parcelacija tudi za potrebe gradnje nove stavbe, če
gre za zapolnitev obstoječe pozidave ob cesti, pod pogojem, da
je parcela namenjena gradnji velikosti najmanj 600 m2. |
4.
OSTALI POGOJI |
BRE 041 |
Na
severozahodu enote se varuje koridor nekdanje ozkotirne rudniške
železnice (širine 4m), za ureditev večnamenske poti in umestitev
gospodarske javne infrastrukture. |
BRE 042 |
Za
gradnjo na poplavnem območju Senovskega potoka, ki je razvidno
iz prikaza stanja prostora, je treba upoštevati poplavno
študijo. |
BRE 043
BRE 044 |
– Poleg stanovanjskih stavb je dopustna gradnja tudi:
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe ter dopustno izvajanje
dejavnosti:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO; 01 Kmetijska
proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve.
– Za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti je dopustna tudi
gradnja nezahtevnih in enostavnih stavb kot je to določeno v
točki »3.1.10 Površine razpršene poselitve za pretežno
stanovanjsko gradnjo in površine kmetije (As, Ak)«.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
BRE 045 |
Lega objektov:
– Odmik med stanovanjskimi stavbami je najmanj 7,0 m. Odmik
nezahtevnih in enostavnih stavb od sosednjih zemljišč je najmanj
2,0 m, ostalih objektov pa 0,5 m. S soglasjem soseda je dopustna
ureditev tudi na meji parcele.
– Gradbena linija: ob ulici Na Dorcu na zahodu 4,0 m, na vzhodu
pa 7,0 m; ob Likarjevi ulici na zahodu 3,0 m in vzhodu - 6,0 m;
ob Vrtni cesti na zahodu 3,0 m in vzhodu - 6,0 m; na parc. št.
374/2 k. o. Brestanica je gradbena linija lahko v nadaljevanju
sosednje hiše na parc. št. 371/11 k. o. Brestanica.
– Regulacijska linija: je 1,0 m od vozišča ceste.
– Gradbena meja: za stanovanjske hiše znaša 3m od parcelne meje;
za nezahtevne in enostavne stavbe zanaša 2m od parcele soseda;
Tako stanovanjske stavbe kot nezahtevne in enostavne stavbe so
lahko postavljene zunaj gradbene meje ob soglasju soseda.
– Delež odprtih bivalnih površin zanaša 0,3.
Streha:
– 35-42°, pri dozidavah mora biti usklajen z obstoječo
stanovanjsko stavbo (pri ravnih strehah je do 8°).
– Pri nezahtevnih in enostavnih stavbah mora biti enaka kot na
obstoječem stanovanjskem objektu na isti parceli.
Zunanja ureditev:
– peš površine na parceli so tlakovane.
– škarpe so kamnite, višine do 1,0 m.
– ograje so v obliki žive meje, ali žičnate, višine do 1,5 m.
Pri posegih je treba upoštevati varovalni pas prenosnega
plinovoda.
Na
območju arheološke dediščine
je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena
obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
BRE 046, BRE 047 |
– Pri posegih je treba upoštevati varovalni pas prenosnega
plinovoda.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je v enoti BRE 047
dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s
področja energetike. |
BRE 048 |
– Varuje se koridor nekdanje ozkotirne rudniške železnice
(širine 4m), za ureditev večnamenske steze in umestitev
gospodarske javne infrastrukture.
– Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) se
ohranja kvalitetna drevesna vegetacija. Na travniških površinah
je dopustno parkovno urejanje s pripadajočo urbano
infrastrukturo in opremo. Dopustna je ureditev pešpoti,
sankališča, otroškega igrišča ter zasaditev parkovnih dreves.
Pešpoti se uredijo v peščeni izvedbi.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja
le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja
energetike. |
|
3.3.2 Gospodarska cona |
|
201. člen
|
(BRE 051,
BRE 052) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
območju gospodarske cone (IG)
je dopustna gradnja:
121 Gostinske stavbe
12203 Druge poslovne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
1242 Garažne stavbe
125 Industrijske stavbe in skladišča: samo delavnice, montažne
hale, avtomehanične in podobne delavnice, hladilnice in
specializirana skladišča ali pokrite skladiščne površine
221 Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska
omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
Na
območju drugih urejenih zelenih površin (ZD)
gradnja stavb ni dopustna. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Na
območju gospodarske cone (IG)
dopustna gradnja tudi:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: samo lopa,
uta, nadstrešek, vetrolov,
– samostojno parkirišče. |
Dopustne dejavnosti |
Na
območju gospodarske cone (IG)
so dopustne naslednja dejavnosti:
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI:
10.3 Predelava in konzerviranje sadja in zelenjave
14
Proizvodnja oblačil
18
Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
22
Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas
25.1 Proizvodnja gradbenih kovinskih izdelkov
25.7 Proizvodnja jedilnega pribora, ključavnic, okovje, orodja
26
Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov
27.5 Proizvodnja gospodinjskih naprav
32
Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti
33
Popravilo in montaža strojev in naprav
(F) GRADBENIŠTVO:
41
Gradnja stavb
(G) TRGOVINA: VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
52
Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti
(I) GOSTINSTVO
56
Dejavnost strežbe jedi in pijač
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
Navedene dejavnosti možno opravljati pod naslednjimi pogoji:
– da dejavnost sodi v III. območje varstva pred hrupom (50-60
dBa) in ne presega predpisanih standardov kakovosti okolja,
glede onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega
onesnaževanja.
– dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, ki zagotavlja
potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta,
parkirišča ter manipulativne površine potrebne za opravljanje
dejavnosti morajo biti urejene v sklopu parcele namenjene
gradnji. |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
do
0,7. |
Višinski gabariti / etažnost |
Do
višine obstoječega višjega objekta. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Lega objekta |
Stavbe morajo biti od meje s stanovanjskim območjem oddaljene
najmanj 7 m. |
Strehe in kritina |
Ravne ali enokapne strehe. Dovoljena je postavitev naprav za
izkoriščanje sončne energije. |
Fasade |
Ob
Cesti prvih borcev se fasade oblikujejo kvalitetno (barvni
poudarki, arhitekturni členi, sodobni materiali). |
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Parcele so prosto oblikovane glede na razpoložljiv prostor in
dejavnost ter so v skladu z grafično prilogo Urbanističnega
načrta »Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
območij in objektov«. Dopustno je tudi odstopanje od prikazane
parcelacije pod pogojem, da parcela namenjena gradnji nove
stavbe omogoča nemoteno funkcioniranje sosednjih stavb ter da je
velikosti najmanj 600 m2 . |
5.
UREDITEV OKOLICE OBJEKTA |
Zunanja ureditev |
– Podporni zidovi so kamniti, višine do 1,0 m.
– Ograje so višine do 2,2 m.
– Skladiščenje materialov se uredi v objektu, ureditev odprtega
skladišča je možna za objektom, ni pa dovoljena ob cesti –
ulici. |
6.
OSTALI POGOJI |
BRE 051,
BRE 052 |
– Ob regionalni cesti je možna postavitev 2-3 jumbo panojev oz.
rolo ali roto panojev. Pri tem je potrebno upoštevati sosednji
pas zemljišča (koridor ozkotirne železnice), ki je v območju
kulturne dediščine in je neprimeren za postavljanje vizualno
komunikacijskih objektov (VKO).
– Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna
ureditev zelenice.
– V enoti BRE 051 je treba:
– na severni strani na meji s stanovanjskimi površinami varovati
zeleni pas širine najmanj 5 m, kjer se izvede gosta zasaditev z
avtohtonim drevjem,
– varovati koridor ozkotirne rudniške železnice (širine 4 m) za
ureditev večnamenske steze pri posegih upoštevati varovalni pas
prenosnega plinovoda naveden v 127. členu tega odloka,
– na območju arheološke dediščine opraviti PAR. Na osnovi
rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– V enoti BRE 052 se varuje koridor za ureditev večnamenske poti
na trasi nekdanje ozkotirne železniške proge. |
|
3.3.3 Osrednja območja centralnih dejavnosti |
|
202. člen
|
(BRE 061,
BRE 062, BRE 063) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
območju osrednjih centralnih dejavnosti (CU)
je dopustna gradnja:
111 Enostanovanjske stavbe
112 Večstanovanjske stavbe
121 Gostinske stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
1242 Garažne stavbe
126 Stavbe splošnega družbenega pomena
2141 Mostovi in viadukti
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča
Na
območju parka (ZP)
je dopustna gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas, samo otroška in druga javna igrišča |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Na
območju osrednjih centralnih dejavnosti (CU) je dopustna
gradnja tudi:
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– samostojno parkirišče. |
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti poleg bivanja znotraj (CU)
so:
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL:
45
Trgovina z motornimi vozili in popravili vozil,
47
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(I) GOSTINSTVO
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI:
69
Pravne in računovodske dejavnosti
70
Dejavnost uprav podjetji, podjetniško in poslovno svetovanje
71
Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in
analiziranje
73
Oglaševanje in raziskovanje trga
74
Druge strokovne in tehnične dejavnosti
75
Veterinarstvo
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
(P) IZOBRAŽEVANJE
85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje
85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO:
86
Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike
zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti
88
socialno varstvo brez nastanitve
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM,
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
Navedene dejavnosti je možno opravljati pod pogoji:
– dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, ki zagotavlja
potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta,
– parkirišča ter manipulativne površine potrebne za opravljanje
dejavnosti morajo biti urejene v sklopu parcele namenjene
gradnji. |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
Do
0,6. |
Tlorisni gabariti |
V
EUP BRE 061 so tlorisni gabariti pravokotne ali kvadratne
oblike. |
Višinski gabariti/etažnost |
V
enoti BRE 061 južno od parka (ZP), višinski gabarit novih stavb
ne sme presegati višine najvišje stavbe v enoti. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina |
V
enoti BRE 061 so dopustne tudi ravne ali enokapne strehe.
|
Fasade |
Ob
Cesti prvih borcev se fasade oblikujejo svobodno in kvalitetno
(barvni poudarki, arhitekturni členi, sodobni materiali).
|
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
V
enoti BRE 063 se parcele namenjene gradnji novih stavb določijo
na podlagi usmeritve grafične priloge Urbanističnega načrta
»Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij
in objektov«. Dopustno je tudi odstopanje od prikazane
parcelacije pod pogojem, da parcela namenjena gradnji nove
stavbe omogoča nemoteno funkcioniranje sosednjih stavb ter da je
velikosti najmanj 600 m2 . |
5.
OSTALI POGOJI |
BRE 061 |
– Ob regionalni cesti je možna postavitev 2-3 jumbo panojev oz.
rolo ali roto panojev.
– Južno od parka (ZP) se dogradi cesta od križišča regionalne
ceste preko Senovskega potoka. Za gradnjo ceste od potoka do
pokopališča se varuje koridor širine najmanj 10 m.
– Pri načrtovanju je treba upoštevati varovalni pas prenosnega
plinovoda kot je določen v 127. členu tega odloka in varovalni
pas 110 kV kablovodov, ki potekajo iz smeri TEB.
– Na območju parka (ZP) je dopustna ureditev zelenih površin
(zelenice, parki, ter 110kV kablovoda.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja
le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja
energetike. |
BRE 063 |
Nove stavbe se locira kot obcestna linijska pozidava.
|
|
3.3.4 Območja kulturne dediščine |
|
203. člen
|
(BRE 071,
BRE 072) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste gradenj |
– Dopustna je le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti, vzdrževanje stavb in nadomestna gradnja na mestu
obstoječe, enakega tlorisnega in višinskega gabarita. Dopustna
je rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih gradbeno inženirskih
objektov. |
Vrste objektov |
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD)
gradnja novih stavb ni dopustna.
Na
območju parka (ZP) in drugem območju centralnih dejavnosti (CD)
je dopustna gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas, samo javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge
urejene površine |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
– Na območju stanovanjskih stavb je dopustna le gradnja garaže,
velikosti do 35 m2 in majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave v skladu s kulturnovarastvenimi pogoji. |
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti poleg bivanja na drugem območju
centralnih dejavnosti (CD) so:
(I) GOSTINSTVO
(P) IZOBRAŽEVANJE
(Q) ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
90. Kulturne in razvedrilne dejavnosti
91. Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne
dejavnosti |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
Do
0,6. |
Tlorisni gabariti |
Ohranjajo se tlorisni gabariti obstoječih stavb. |
Višinski gabariti/etažnost |
Ohranjajo se višinski gabariti obstoječih stavb. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina |
V
skladu s kulturnovarstvenimi pogoji. |
Fasade |
V
skladu s kulturnovarstvenimi pogoji. |
4.
OSTALI POGOJI |
BRE 071,
BRE 072 |
– Na območju gozdnih zemljišč (G) se gozd uredi tako, da se
odstraniti drevesa in grmovno podrast v skladu z
gozdnogospodarskim načrtom ter v skladu s kulturnovarstvenimi
pogoji.
– Na varovanem območju sakralne stavbne dediščine je v zemeljske
plasti dopustno posegati le pooblaščenim osebam ob predhodnem
pisnem dovoljenju pristojne OE ZVKDS. Prepovedano je tudi
postavljanje novih objektov trajnega ali začasnega značaja,
vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter reklamnimi
panoji, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem
odobri pristojni zavod. |
BRE 072 |
– Na
površini parka (ZP) se na mestu nekdanjega krožnega
počivališča oziroma razgledišča ponovno uredi razgledna ploščad.
Ohranja se peščena pot med nekdanjim grajskim vrtom in
pokopališkim prostorom s križem. Ob poti se ponovno zasadi
drevored divjih kostanjev. Na mestu nekdanjega pokopališča se
uredi park.
– Na
kmetijski površini (K2), med peščeno potjo in javno cesto se
ohranja kmetijska raba površin s posameznimi drevesi. Na
kmetijski površini (K2) je dopustna gradnja objektov gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra za potrebe izvajanja
dejavnosti (ureditev ceste, travnatih parkirišč, poti).
Parkirišča je dopustno urediti le v travnati izvedbi vzdolž
obstoječe ceste.
– Na
površini nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) so dopustni
le sanacijski posegi pred erozijo.
– Za vse posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda je
treba upoštevati naslednje ukrepe:
– Lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti
gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč
pod enakimi pogoji, kot doslej.
– Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena
minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh.
– Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe
nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih
poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v
delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja
le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja
energetike. |
|
3.3.5 Mineralne surovine |
|
204. člen
|
(BRE 081,
BRE 082) |
Površine
obstoječih nelegalnih kopov se sanira tako, da se zavaruje objekte pred
erozijo. V sklopu sanacije se izvede zasaditev ali zazelenitev z
avtohtono vegetacijo v največji možni meri. Zaradi izvedbe sanacijskih
del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi
predhodno pridobljene rudarske pravice. Gozdni rob okrog nelegalnega
kopa se varuje in ohranja. |
|
3.3.6 Varovalni gozd in območje kulturne dediščine |
|
205. člen
|
(BRE 09)
|
(1) Na
območju gozdnih zemljišč (G) oziroma površini varovalnega gozda je
gospodarjenje z gozdom dovoljeno na podlagi gozdnogospodarskih načrtov.
V varovalnih gozdovih niso dopustni posegi v podtalje ali vegetacijo,
kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne
zarasti ali spodbudilo erozijske ukrepe. Posegi, ki niso povezani z
gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne vplivajo negativno na
funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd,
se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga
izda pristojni organ za gozdarstvo. |
(2) Na
drugih urejenih zelenih površinah (ZD) ob regionalni cesti se uredi
zelenica kot vstopna točka v naselje. |
(3) Za
vzdrževalna in sanacijska dela je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
|
3.3.7 Šolsko-športni center |
|
206. člen
|
(BRE 10)
|
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
območju športnega centra (BC) in drugem območju centralnih
dejavnosti (CD) so dopustne gradnje:
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
1265 Stavbe za šport
2411 Športna igrišča
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča.
Poleg navedenega so na drugem območju centralnih dejavnosti
(CD) dovoljene tudi stavbe:
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
|
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Na
območju je dopustna gradnja tudi:
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave. |
Dopustne dejavnosti |
(I) GOSTINSTVO
(P) IZOBRAŽEVANJE
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
862 Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
93
Športne in druge dejavnosti za prosti čas |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
Do
0,6. |
Tlorisni gabariti |
Se
prilagajajo potrebam dejavnosti. |
Višinski gabariti/etažnost |
Se
prilagajajo potrebam dejavnosti. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina |
Dopustne so tudi ravne in enokapne strehe. |
Fasade stavb |
Svobodno oblikovane ((barvni poudarki, arhitekturni členi,
sodobni materiali). |
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Glede na potrebe posamezne dejavnosti. |
5.
POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Promet |
Obstoječa mestna oziroma krajevna cesta 193341 se v enoti BRE 10
po zgraditvi nove povezovalne ceste preko Senovskega potoka od
križišča »Kunej«, spremeni v interno dovozno pot in peš cono.
|
Plin |
Pri posegih je treba upoštevati varovalni pas prenosnega
plinovoda kot je določen v 127. členu tega odloka. |
|
3.3.8 Usmeritve za izdelavo OPPN |
|
207. člen
|
(BRE 031,
BRE 032, BRE 033, BRE 034) |
OZNAKA EUP |
IME EUP |
USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN |
BRE 031 |
Poslovno stanovanjsko območje južno od šolskega kompleksa v
Brestanici |
– Na stanovanjskih površinah (SS) se načrtuje gradnja
enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb. Na osrednjem območju
centralnih dejavnosti (CU) se načrtuje gradnja večstanovanjskih
stavb ter stavb za trgovske, oskrbne, storitvene izobraževalne
in kulturne dejavnosti.
– Stavbe se nizajo linearno v smeri doline in oblikuje sodobno z
ravnimi ali enokapnimi strehami, tipološko poenoteno na celotnem
območju.
– Ob Senovskem potoku se varuje priobalno zemljišče in varovalni
pas vodotoka, kot zeleni pas širine 5 m. Ohranja se obvodna
vegetacija, urejajo pešpoti in dostopi do vode, na sonaravni
način z naravnimi materiali ter gradijo peš brvi.
– Energetsko oskrbo se predvidi z zemeljskim plinom.
– Pri načrtovanju je treba upoštevati varovalni pas prenosnega
plinovoda.
– Na območju je treba upoštevati varovalne pasove energetske
infrastrukture. |
BRE 032 |
Pokopališče Brestanica - širitev |
– Na območju pokopališča (ZK) se načrtuje širitev površin
namenjenih za pokop in spominu na mrtve ali parkovne površine.
– Na območju arheološke dediščine je treba v postopku OPPN
opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in
način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na območju je treba upoštevati varovalne pasove energetske
infrastrukture. |
BRE 033 |
Stanovanjske površine Lamberšca |
– Na stanovanjskih površinah (SS) se načrtuje gradnja
enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb. Višina
enostanovanjskih stavb je do K+P+1+M, večstanovanjskih pa do
K+P+2+M. Kota pritličja je največ 0,6 m nad koto obstoječega
terena. Širina parcele namenjene prometno infrastrukturnem
koridorju je najmanj 7m.
– Na površini cest (PC) se načrtuje povezovalna cesta do
bodočega pokopališča.
– Pri načrtovanju je treba upoštevati varovalni pas prenosnega
plinovoda.
– Po ureditvi vodnega zadrževalnika se obrežje zasadi z
avtohtono vegetacijo. Varuje se priobalno zemljišče.
– Upošteva se koridor 110 kV kablovoda. |
BRE 034 |
Stanovanjske površine Gorica vzhod |
– Na območju je treba načrtovati prometno in gospodarsko javno
infrastrukturo ter gradnjo enostanovanjskih stavb.
– Stavbe na območju je treba oblikovati enotno. |
|
3.4 Podrobnejši
prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Senovo |
|
208. člen
|
(enote
urejanja na območju urbanističnega načrta Senovo ter način urejanja
prostora) |
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA
EUP IN NAČIN UREJANJA |
IME EUP |
OZNAKA EUP |
02
– veljavni prostorski akti |
Ureditveni načrt Senovo |
SEN 021 |
Ureditveni načrt pokopališče Senovo |
SEN 022 |
Zazidalni načrt stanovanjsko naselje Senovo – Dovško |
SEN 023 |
03
– predvideni občinski podrobni prostorski načrt-OPPN |
Stanovanjska površina pod Čičovim vrhom na Senovem |
SEN 032 |
Poslovna cona vzhodno od regionalne ceste in severno od Metalne
na Senovem |
SEN 033 |
Poslovna cona južno do Metalne na Senovem |
SEN 034 |
Območje energetike na Jalovišču |
SEN 035 |
04
– PIP stanovanjska gradnja |
Stanovanjska površina zahodno od kmetije Hlebec |
SEN 041 |
Stanovanjska površina ob Rudarski in Šercerjevi ulici
|
SEN 042 |
Stanovanjska površina in gozdne površine ob cesti za Mali Kamen |
SEN 043 |
Stanovanjska površina ob Partizanski ulici-zahod s kmetijskimi
površinami |
SEN 044 |
Stanovanjska površina nad rudniško kantino |
SEN 045 |
Stanovanjska površina Senovo-vzhod |
SEN 046 |
Stanovanjska površina Lisca |
SEN 047 |
Stanovanjska površina ob cesti za Gače |
SEN 048 |
Stanovanjska površina Dovško |
SEN 049 |
Stanovanjska površina ob Kajuhovi cesti |
SEN 0410 |
Stanovanjska površina zahodno od Ceste bratov Zorko |
SEN 0411 |
Stanovanjska površina ob cesti Bratov Zorko |
SEN 0412 |
Stanovanjska površina Cankarjeva cesta |
SEN 0413 |
Stanovanjska površina ob Partizanski ulici na Senovem |
SEN 0414 |
05
– PIP večstanovanjska gradnja |
Večstanovanjska površina kolonija |
SEN 051 |
Večstanovanjska površina ob Dovškem potoku |
SEN 052 |
06
– PIP območja proizvodnih dejavnosti |
Območje gospodarske cone Ravne |
SEN 061 |
Območje Metalne |
SEN 062 |
07
– PIP centralne dejavnosti |
Območje novega vrtca |
SEN 071 |
Poslovno stanovanjska cona Senovo |
SEN 072 |
08
– PIP zelene površine za oddih rekreacijo in šport |
Športno rekreacijsko območje Jalovišče |
SEN 081 |
Športno rekreacijsko območje med Jetrnim selom in Senovim |
SEN 082 |
09
– PIP športni center |
Športni center Senovo |
SEN 09 |
|
3.4.1 Stanovanjska gradnja |
|
209. člen
|
(SEN 041,
SEN 042, SEN 043, SEN 044, SEN 045, SEN 046, SEN 047, SEN 048, SEN 049,
SEN 0410, SEN 0411, SEN 0412, SEN 0413) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
območju stanovanjskih površin (SS) je dopustna gradnja:
111 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča.
V
EUP SEN 047 je v jugozahodnem delu enote dopustna gradnja:
1122 Tri- in večstanovanjskih stavb. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Na
stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja tudi:
– majhne stavbe,
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave.
Na
območju osrednjih centralnih dejavnosti (CU) je poleg
stavb, ki so dopustne na stanovanjskih površinah (SS), dopustna
gradnja naslednjih objektov:
– samostojno parkirišče. |
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti znotraj stanovanjskih površin (SS) so:
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
62
Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane
dejavnosti
63
Druge informacijske dejavnosti.
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI:
69
Pravne in računovodske dejavnosti
71
Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in
analiziranje
73
Oglaševanje in raziskovanje trga
74
Druge strokovne in tehnične dejavnosti
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI:
77.22 Dajanje videokaset in plošč v najem
82
Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO:
86.23 Zobozdravstvena dejavnost
86.9 Druge dejavnost za zdravje
88.91 Dnevno varstvo otrok
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI:
93.29 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas
(S) DRUGE DEJAVNOSTI: vse razen 96.03 Pogrebna dejavnost
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM,
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
Dejavnosti se lahko opravljajo, kot samozaposlitev stanujočih in
še 1 zaposlen (skupaj z največ dvema zaposlenima), z
zagotovitvijo strank po naročilu (različno časovno obdobje) ter
vsaj 1 PM za zaposlenega in 1 PM za stranke.
Poleg dejavnosti, ki so dopustne na stanovanjskih površinah je
možno na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU)
opravljati tudi naslednje dejavnosti:
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
47
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(I) GOSTINSTVO
56
Dejavnost strežbe jedi in pijač
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
58
Založništvo
59
Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi
60
Radijska in televizijska dejavnost
(K) FINAČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
65
Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov,
razen obvezne socialne varnosti
66
Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE DEJAVNOSTI
79
Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s
potovanji povezane dejavnosti
80
Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
81
Dejavnost oskrbe stavb in okolice
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) so dovoljene:
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
13
Proizvodnja tekstilij
14
Proizvodnja oblačil
15
Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN PORAVILA MOTORNIH VOZIL
46
Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili
47
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
77
Dajanje v najem in zakup
(P) IZOBRAŽEVANJE
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
(S) DRUGE DEJAVNOSTI |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
Do
0,5. |
Tlorisni gabariti |
V
enoti SEN 047 so podolgovate tlorisne oblike v razmerju stranic
1:1,5 do 1:2. |
Višinski
gabariti/ etažnost |
– stavbe se višinsko prilagajajo višini obstoječih sosednjih
stavb, ne smejo pa presegati višino stavbe določeno v skupnih
pogojih.
– v enoti SEN 047 je pri tri – in večstanovanjskih objektih
dopusten višinski gabarit K+P+2+M, višina slemena strehe od kote
urejenega terena je do 15 m. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina |
Dvokapnica, naklon od 35° - 45°. |
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo na podlagi
usmeritve grafične priloge Urbanističnega načrta »Elementi
urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in
objektov« tako, da se upošteva število določenih parcel
namenjenih gradnji na posameznih stanovanjskih površinah. V
enoti SEN 047 na jugozahodnem delu pri tri in večstanovanjskih
stavbah je možna tudi sprememba velikosti parcele namenjene
gradnji. Dopustna je parcelacija tudi za potrebe gradnje nove
stavbe, če gre za zapolnitev obstoječe pozidave ob cesti, pod
pogojem, da je parcela namenjena gradnji velikosti najmanj 600 m2. |
5.
OSTALI POGOJI |
SEN 042 |
Na
južnem robu stavbnega zemljišča, severno od Belskega potoka se
iz zahodne in vzhodne strani uredi dovozna pot, za potrebe
stanovanjske gradnje. |
SEN 043 |
Na
jugovzhodnem delu enote so dopustni posegi, ki ne presegajo II.
stopnje varstva pred hrupom. |
SEN 044 |
Varuje se koridor nekdanje ozkotirne rudniške železnice (širine
4 m), za ureditev večnamenske poti in umestitev gospodarske
javne infrastrukture. |
SEN 045 |
Od
Cesti Kozjanskega odreda se izvede sanacija oziroma zamenjava
konstrukcije vizualno komunikacijskih objektov z enako funkcijo
(VKO). |
SEN 047 |
Za
potrebe izgradnje dostopne ceste do nove stanovanjske pozidave
se izvede rekonstrukcija dela obstoječe ceste LZ 193061 in
križišča na regionalni cesti. Ob načrtovani cesti se načrtuje
enostranski pločnik za pešce. Nova cesta se načrtuje od
transformatorske postaje zgrajene ob cesti LZ 193061 do
Tomšičeve ulice. Na jugozahodnem delu enote je pri tri in
večstanovanjskih stavbah dopustna postavitev nadstreškov za
avtomobile iz prefabriciranih elementov. Garaže in nadstreške je
dopustno graditi le v nizu pod pogojem, da so enotno oblikovani.
|
SEN 0412 |
– Na območju je dopustna gradnja najmanj 10 novih
enostanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov za
njihove potrebe. Stanovanjske stavbe se locira vzporedno s
prometno površino določeno ob potoku. Etažnost stavb je P+M.
Dopustna je tudi gradnja kleti, pod pogojem, da je klet vkopana.
Kota pritličja je največ 0,5 m nad koto obstoječega terena.
Parcele namenjene gradnji se načrtuje velikosti od 800 do 1500 m2.
Prometno komunalni koridor mora biti širine najmanj 9 m.
– Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za gradnjo novih stavb
je treba izdelati predhodno preveritev za celotno območje EUP,
ki bo celovito reševala prostorsko zasnovo območja ter prometno
in gospodarsko javno infrastrukturo.
– Ob načrtovani stanovanjski cesti se načrtuje ureditev
večnamenske poti.
– Pred gradnjami na območju poplav Senovskega potoka, razvidnih
v Prikazu stanja prostora je treba zaradi premajhne pretočne
odprtine premostitve zamenjati mostno konstrukcijo pri
»Bagariju«, na dovozni poti do objekta, na podlagi projekta
"Dovški potok, Urejanje Dovškega potoka v območju obrtne cone v
Senovem, št, proj. 1916, dec. 2007, VGP Novo mesto«.
– Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«. |
|
210. člen
|
(SEN 0414)
|
Na območju
EUP SEN 0414 so podrobni PIP prikazani v grafični prilogi št. 2.2.5
»Podrobni prostorski izvedbeni pogoji« Stanovanjska površina ob
Partizanski ulici na Senovem grafike od A1do A2, ki so sestavni del
izvedbenega dela OPN. |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste stavb in gradbeno-inženirskih objektov |
Na
stanovanjski površini je dopustna gradnja:
1110 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste
2220 Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski
vodi in distribucijska komunikacijska omrežja |
Dopustne dejavnosti |
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic
10.720 Proizvodnja prepečenca in piškotov ter proizvodnja
trajnega peciva in slaščic
18
Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
58
Založništvo
62
Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane
dejavnosti;
63
Druge informacijske dejavnosti
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
66
Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
69
Pravne in računovodske dejavnosti
71
Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in
analiziranje
73
Oglaševanje in raziskovanje trga
74
Druge strokovne in tehnične dejavnosti
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNSOTI
82
Pisarniške in poslovne storitvene dejavnosti
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
86.2 Zunaj
bolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost
86.9 Druge dejavnosti za zdravje
88.91 Dnevno varstvo
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
90.030 Umetniško ustvarjanje |
|
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
95
Popravilo računalnikov in izdelkov za široko rabo
96.02 Frizerska, kozmetična in pedikerska dejavnost
96.03 Pogrebna dejavnost
96.04 Dejavnost za nego telesa
96.09 Druge storitvene dejavnosti, drugje razvrščene
Pogoji za izvajanje dejavnosti:
– dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, ki zagotavlja
potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta;
– parkirišča, potrebna za opravljanje dejavnosti morajo biti
zagotovljena na parceli namenjeni gradnji ali v neposredni
bližini (sosednja parcela);
– negativni vplivi na bivanje in bivalno okolje ne smejo biti
povečani (povečana stopnja hrupa in drugih emisij), glede na
obstoječe obremenitve;
– da je za opravljanje dejavnosti namenjene največ 50 % neto
tlorisne površine stanovanjske stavbe;
– da je predvidena samozaposlitev stanujočih in največ dva
zaposlena (skupaj največ tri zaposlena) ter urejena parkirna
mesta za potrebe dejavnosti v skladu z veljavnimi predpisi.
|
Dopustne gradnje |
– novogradnje, dozidave in nadzidave,
– rekonstrukcije objektov,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
Spodbuja se energetsko varčna gradnja in namestitev naprav za
rabo obnovljivih virov energije. |
Dopustni nezahtevni in enostavni objekti |
– majhna stavba: nezahteven objekt do 35 m2. Sem
spada: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva,
savna, fitnes, zimski vrt;
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: enostaven
objekt do 20 m2. Sem spada: lopa, uta, nadstrešek,
manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši
zimski vrt in vetrolov;
– pomožni objekt v javni rabi: nezahteven objekt:
Gradbenoinženirski objekti: višina nad 3,5 m do vključno 10 m;
enostaven objekt: stavbe: površina do vključno 40 m2;
– gradbenoinženirski objekti: višina do vključno 3,5 m; Pomožni
cestni objekti: vsi.
Sem spada: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica,
sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v
parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem
igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno
spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula),
pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni
snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos; Sem ne spada:
urbana oprema, npr. premična klop, smetnjak, senčnik, premično
igralo, premična sanitarna enota (ni objekt), javna razsvetljava
kot del cestnega telesa vodnjaki in vodometi (po pogojih za
vodomet) ter objekti za oglaševanje;
– ograja: samo enostaven objekt, višina do vključno 1,5 m, ki
so: varovalna ograja, sosedska ograja, igriščna ograja,
protihrupna ograja ;
– podporni zid: konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki
preprečuje premik zemljine, nezahteven in enostaven objekt, -
višinska razlika med zemljiščem do 1 m;
– rezervoar: objekt, povezan s tlemi ali vkopan, s priključki in
z inštalacijami), enostaven - rezervoarji za vodo, prostornine
do vključno 100 m3;
– vodnjak, vodomet: enostaven - višina do vključno 5 m, globina
do vključno 30 m;
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja: enostaven – vsi. Sem spada: priključek na
cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture
(elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za
oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode,
priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska
omrežja) ;
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne: enostaven –
vse.
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje:
samo enostaven - Prostornina razlivne vode do vključno 250 m3.
–
Bazen: prostornina do vključno 60 m3. Sem spada:
grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode,
vodni zbiralnik, bazen za kopanje, za gašenje požara, grajen
ribnik, okrasni bazen;
– pomožni komunalni objekt: enostaven – vsi. Sem spada: pomožni
vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek,
hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob,
ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska
postaje, ekološki otok. |
2.
LEGA OBJEKTOV |
Odmiki in orientiranost objektov |
Daljša stranica stavb je vzporedna s Partizansko cesto. Pri
lociranju stavb je treba upoštevati mejo prikazano v grafični
prilogi. |
3.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
Do
0.4 za skupno površino vseh stavb. |
Tlorisni gabariti |
Objekti morajo biti podolgovate tlorisne oblike. Maksimalni
tlorisni gabarit je omejen z gradbeno mejo prikazano v grafični
prilogi. Znotraj gradbene meje je dopustno dodajanje in
odvzemanje volumnov na osnovni tloris (L, T oblike, itd.).
|
Višinski gabariti |
Dopustna je etažnost K+P+M, P+M. Kolenčni zid je največ 0.8 m.
Kota pritličja 30-50 cm nad koto obstoječega terena na zahodni
strani objekta. |
4.
NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI |
Nezahtevne
in
enostavne stavbe |
– Na parceli namenjeni gradnji se lahko postavi največ eno
stavbo iste vrste ali več stavb različnih vrst. Stavbe se
postavljajo samostojno kot posamična stavba ali so prislonjene k
osnovni stavbi in so statično ter gradbenotehnično samostojne.
Nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo tudi izven
gradbene meje.
– Majhne stavbe in majhno stavbo kot dopolnitev obstoječe
pozidave ni dopustno umestiti med osnovno stavbo in prometno
komunalni koridor - javno dovozno cesto (Partizansko cesto).
Izjema je le vetrolov pred vhodom, nadstrešek in garaža.
– Nadstrešek in garažo je dopustno locirati le tako, da ne
zakrijejo čelne fasade (fasada ob Partizanski cesti)
stanovanjske stavbe in se postavijo kot samostojni objekt lahko
tudi iz predfabriciranih elementov.
– Stavbe morajo biti od sosednje parcelne meje odmaknjene
najmanj 1.5 m. V primeru, da se soseda odločita za gradnjo
skupnih stavb, je njihova postavitev možna na parcelno mejo.
– Stavbe morajo biti od javne ceste odmaknjene najmanj 5 m in od
Senovskega potoka najmanj 5 m. Lopa, uta, nadstrešek, drvarnica,
pokrita skladišča za lesna goriva in senčnica so lesene izvedbe.
Nezahtevne in enostavne stavbe morajo biti oblikovno skladne z
osnovno stavbo (stanovanjsko stavbo).
– Dopustne so tudi ravne in enokapne strehe naklona do 10
stopinj. |
Ograje |
Ograja je visoka največ 1,5 m je transparentna z uporabo lesa,
kovine, betona ali kamna. Višina zidanega dela ograje okrog
parcel je največ 0,6 m. Odmik ograj od parcelne meje mora biti
najmanj 0.5 m. V soglasju z mejašem jo je dopustno postaviti
tudi na parcelno mejo. Ograje morajo biti od roba cestnega
telesa odmaknjene najmanj 1m in ne smejo posegati v območje
preglednosti ceste. |
Podporni zidovi |
– Podporni zidovi morajo biti kamniti, leseni ali reliefno
obdelani in zazelenjeni. Odmik od parcelne meje je najmanj 0.5
m.
– V primeru gradnje ob cesti, je treba pridobiti soglasje
upravljavca. |
Objekt za oglaševanje |
Objektov za oglaševanje ni dovoljeno umeščati na fasade stavb in
ob cestnih priključkih, kjer bi lahko ovirali preglednost.
|
5.
OBLIKOVNI POGOJI |
Tipologija objektov |
Dovoljena je gradnja samostoječih hiš in stanovanjskih dvojčkov.
|
Strehe |
– Dopustne so dvokapne strehe. Naklon strehe je dopusten od
35-40 stopinj. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo
stranico objekta.
– Na delu strehe (do 40 %) je možna izvedba enokapnih in ravnih
streh. Frčade so enakega naklona kot osnovna streha. Polkrožne
frčade niso dopustne. Frčade na eni strehi so enotno oblikovane.
Kritine so opečnate, sive ali rjave barve. Uporaba
reflektirajočih kritin ni dopustna. |
Fasade |
Prevladovati morajo naravni materiali, kot so: omet, les, kamen,
dopustna je tudi uporaba stekla. Dovoljene so bele fasade ali
fasade svetlih neintenzivnih barvnih tonov. Neintenzivni barvni
toni so vsi odtenki barv z deležem barvne pigmentacije v beli
osnovi manj kot 20 %. |
6.
UREDITEV OKOLICE OBJEKTA |
Pogoji glede ureditve |
– Pri zasaditvah se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne
vrste listavcev in grmičevje. Nove zasaditve ne smejo ovirati
prometne varnosti oziroma preglednosti.
– Varuje in ohranja se vegetacija obrečnega pasu ob Senovskem
potoku.
– Vzorec zasaditve površin ob cestah, je potrebno prilagoditi
pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in
priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme.
– Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi
brežinami. V primeru premostitve z opornimi zidovi so ti
zazelenjeni.
– Manipulativne in parkirne površine so dopustne asfaltirane ali
tlakovane. |
7.
KMETIJSKE POVRŠINE |
Pogoji glede urejanja |
Ohranjajo se kmetijske površine na skrajnem severu obravnavanega
območja. |
8.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Pri določitvi parcel, namenjenih gradnji je treba upoštevati:
– do vsake parcele, namenjene gradnji mora biti zagotovljen
dostop z javne ceste;
– parcele namenjene gradnji so velikosti od 800 do 1700 m2.
Parcelacija se izvaja v skladu z grafično prilogo. |
9.
POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
Splošni pogoji |
– Pri priključevanju je treba upoštevati projektne pogoje,
podane v smernicah.
– Na območju strokovne podlage je obvezna priključitev na
vodovodno, kanalizacijsko, elektroenergetsko in cestno omrežje.
– Pred izdelavo projektne dokumentacije je treba od posameznih
upravljavcev pridobiti podatke za projektiranje komunalne in
prometne infrastrukture.
– Za priključitev objekta na gospodarsko javno infrastrukturo se
pridobi soglasje. |
Priključevanje na elektroenergetsko omrežje |
– Električna energija za predvidene objekte je na razpolago na
nizko napetostnih zbiralnicah v transformatorski postaji 20/0,4
kV Senovo restavracija. Priključitev objektov se ureja preko NN
omrežja in samostoječih priključnih elektro merilnih omaric.
– Spodbuja se energetsko varčna gradnja in namestitev naprav za
rabo obnovljivih virov energije. Dopustna je postavitev in
vgradnja nebleščečih naprav za izkoriščenje sončne energije na
strehah stavb, v skladu s pogoji ter soglasji pristojnih
soglasodajalcev. |
Priključitev na prometno omrežje |
Vsi objekti morajo imeti urejen dovoz do javne ceste. Dovozi in
priključki na javno cesto, morajo biti urejeni tako, da ne
ovirajo prometa. Zagotovljena mora biti preglednost cestnih
priključkov na obstoječo in rekonstruirano cesto. Izvedeni
morajo biti v skladu s pogoji upravljavca. Za priključitev na
cestno omrežje je treba pridobiti soglasje pristojnega
upravljavca. |
Priključitev na plinovodno omrežje |
Objekti se priključujejo na plinovodno omrežje po pogojih
upravljavca. |
Priključitev na vodovodno omrežje |
Vse novogradnje se priključijo na vodovodno omrežje iz
priključnega vodovoda. Priključek se izvede iz obstoječega
vodovoda PE 125, ki poteka po Rudarski ulici.
Priključitev na javno vodovodno omrežje je možno samo v primeru,
ko hidravlične in tlačne razmere na javnem vodovodnem omrežju
dopuščajo priključitev novih uporabnikov. V nasprotnem primeru
je potrebna rekonstrukcija vodovodnega omrežja. Priključitve se
izvajajo v skladu s pogoji upravljavca. |
Priključitev na kanalizacijsko omrežje |
Komunalne odpadne vode iz novih objektov se odvajajo v
kanalizacijski sistem Senovo-Brestanica, ki se zaključi na
čistilni napravi Brestanica.
V
primeru nezadostnih kapacitet so potrebna dograjevanja oziroma
rekonstrukcije vodov. Priključitve se izvajajo v skladu s pogoji
upravljavca. |
Odpadki |
– Komunalne odpadke je treba zbirati v tipskih posodah. Zbirno
mesto mora biti urejeno v skladu s predpisi s področja urejanja
prostora in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko
tehničnim pogojem. Urejeno mora biti v sklopu parcele, namenjene
gradnji in ne sme ovirati prometa na javni cesti. Lokacija
odjemnega prostora se mora nahajati ob transportni poti
smetarskega vozila.
– Na območju je ob Partizanski ulici površina za ekološki otok
za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. |
Komunikacijska infrastruktura |
Priključevanje se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi.
Priključitev se izvede iz obstoječe trase, ki potek zahodno od
območja po koridorju rudniške proge ter iz trase zgrajene na
Partizanski cesti. |
10. GRADNJA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA
JAVNEGA DOBRA |
Splošni pogoji |
– Pri gradnji je treba upoštevati projektne pogoje, podane v
smernicah.
– Dovoljene so gradnje, rekonstrukcije, prenove in odstranitve
infrastrukture ter vzdrževalna dela. Trase omrežij
infrastrukture je treba medsebojno uskladiti in združevati v
skupne koridorje. Potekati morajo tako, da omogočajo
priključitev posameznih porabnikov.
– Omrežja komunikacijske in elektroenergetske infrastrukture, je
potrebno graditi v podzemni izvedbi.
– Omrežja in jaške komunalne opreme je treba na javnih cestah
umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako,
da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.
– Na celotnem poteku trase mora biti zagotovljena dostopnost do
objektov komunalne opreme.
– Nadzemne komunalne in energetske naprave (trafo postaje, itd.)
je potrebno umeščati tako, da niso vizualno izpostavljene.
Postavitve teh objektov v območjih varstva kulturne dediščine
niso dopustne. Upoštevati odpravo arhitektonskih ovir za
invalide. |
Vodovodno omrežje |
– Za priključitev novih objektov na obstoječe vodovodno omrežje
se načrtuje izgradnja nove trase vodovoda ob Partizanski ulici.
– Vodovodno omrežje mora, poleg oskrbe s pitno vodo,
zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom podzemnih
in nadzemnih hidrantov. Hidrante je treba praviloma umeščati na
ustreznih medsebojnih razdaljah in zunaj javnih povoznih ali
pohodnih površin. |
Kanalizacijsko omrežje (fekalna in padavinska kanalizacija)
|
– Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu,
in sicer za komunalne odpadne vode ter za padavinske vode.
Kanalizacijski sistem za padavinsko odpadno vodo ne sme biti
priključen na mešani sistem.
– Za odvod padavinske vode se načrtuje izgradnja padavinske
kanalizacije.
– Padavinsko vodo se lahko odvaja v rezervoarje padavinske vode
in se jo ponovno uporablja za sanitarno vodo, za zalivanje
vrtov, zelenic, pranje avtomobilov in podobno. Viške padavinske
vode se odvaja v padavinsko kanalizacijo.
– Padavinske vode s cestnih površin (Partizanske ulice) se preko
lovilca olj odvaja v načrtovano padavinsko kanalizacijo. |
Omrežje zemeljskega plina |
Novi objekti se priključijo na omrežje zemeljskega plina, ki se
zgradi v podzemni izvedbi vzdolž vzhodne meje obravnavanega
območja strokovnih podlag. |
Elektroenergetsko omrežje |
Trasa nizko napetostnega omrežja s samostoječimi priključnimi
elektro merilnimi omaricami se zgradi ob Partizanski cesti. |
Komunikacijska infrastruktura |
Trasa širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij za
priključitev novih stavb poteka ob Partizanski cesti. |
Prometna ureditev |
– Za rekonstrukcijo Partizanske ceste se varuje prometno
komunalni koridor minimalne širine 7,0 m z vsemi komunalnimi
vodi ter enostranskim pločnikom (cesta 5,50 m in pločnik 1,50
m).
– V sklopu parcel, namenjenih gradnji individualnih
stanovanjskih objektov, je potrebno zagotoviti vsaj 2 parkirni
mesti ter obračališče na parceli.
– Manipulativne površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in
urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno
cesto. Uredijo se na podlagi soglasja organa, pristojnega za
promet, ali upravljavca ceste.
– Urgentni in intervencijski dovozi do parcel namenjenih
gradnji, morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno
preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč. |
11. VAROVALNI PASOVI IN KORIDORJI GOSPODARSKE JAVNE
INFRASTRUKTURE |
Splošni pogoji |
– Za gradnjo in vzdrževanje objektov in naprav v varovalnih
pasovih prometne, okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture, je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje
upravljavca posamezne infrastrukture.
– Pri vseh posegih je treba obstoječe vode ustrezno zaščititi in
po potrebi preurediti. Pred začetkom izvajanja del, je
investitor dolžan pravočasno obvestiti upravljavce tangirane
gospodarske javne infrastrukture.
– Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa
ni dovoljena. |
Vodovodno omrežje |
– Na trasi javnega vodovoda oziroma v njegovem varovalnem pasu
je prepovedano postavljati vse vrste gradbenih objektov ter
saditi sadna ali okrasna drevesa in drugih trajnih nasadov.
– Ravno tako je v varovalnem pasu vodovoda prepovedano dodajati
ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanje ali
zniževanje globine vodovoda od predpisane. V nasprotnem primeru
je investitor dolžan prestaviti javni vodovod na svoje stroške.
– Zemeljska dela v zaščitnem pasu komunalnih vodov, širine 1,50
m levo in desno od komunalnih vodov, se izvajajo pod nadzorom
pooblaščenega predstavnika upravljavca komunalne javne
infrastrukture, ter ob upoštevanju njegovih navodil, pri čemer
morajo biti zemeljska dela pri križanju z vodovodom izvedena
ročno. |
Kanalizacijsko omrežje |
– Na trasi javne kanalizacije oz. v njenem varovalnem pasu je
prepovedano postavljati vse vrste gradbenih objektov ter saditi
sadna ali okrasna drevesa in drugih trajnih nasadov, oziroma se
dela izvajajo v skladu s pogoji upravljavca GJI.
– Ravno tako je v varovalnem pasu kanalizacije prepovedano
dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico
zviševanja ali zniževanja globine kanalizacije od predpisane. V
nasprotnem primeru je investitor dolžan prestaviti javno
kanalizacijo na svoje stroške. |
Elektroenergetsko omrežje |
– Obstoječe SN 20 kV kablovode, NN kablovode in NN nadzemno
omrežje, je potrebno upoštevati kot omejitvene faktorje pri
načrtovanju in gradnji novih objektov in pripadajoče komunalne
infrastrukture.
– Pri delih v bližini el. vodov in naprav, je potrebno
upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise. Zaradi tega
je treba omejiti doseg gradbenih strojev in njihovih delov tako,
da ni možno približevanje istih v bližino el. voda na razdaljo
manjšo od 3 m.
– V bližini el. kablov so dovoljeni samo ročni izkopi, ki morajo
biti pod strokovnim nadzorom upravljavca. |
Omrežje zemeljskega plina |
Za
poseganja v varovalne pasove plinovodov je treba pridobiti
pogoje in soglasja sistemskega operaterja omrežja zemeljskega
plina. V varovalnem pasu vseh plinovodov se dela lahko izvajajo
le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom sistemskega
operaterja. |
Komunikacijska infrastruktura |
Varovani pas širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij
znaša na vsako stran od osi voda 1 m. |
Varovalni koridor rudniške železnice |
Ohranja se koridor rudniške železnice za potrebe kolesarjev,
pešcev in infrastrukture. |
12. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, OKOLJA, VARSTVO PRED NARAVNIMI
IN DRUGIMI NESREČAMI, VAROVANJE ZDRAVJA |
Kulturna dediščina |
– Na območju strokovne podlage je evidentiran en objekt kulturne
dediščine, in sicer trasa senovske rudniške železnice.
– Pri poseganju v koridor železnice se posegi izvajajo skladno s
kulturnovarstvenimi pogoji. |
Varstvo okolja |
– Na obravnavanem območju so dopustne le tiste dejavnosti, ki
skladno z veljavnimi predpisi ne povzročajo večjih obremenitev
okolja in ne presegajo dovoljene ravni hrupa za stanovanjsko
območje.
– Gradnja objektov in rekonstrukcije so dopustne, če nov poseg
ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
|
Požar |
Pri načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se
upošteva prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo
varstvo pred požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba
zagotoviti: odmike od meje parcel, odmike med objekti in požarne
ločitve med objekti, prometne in manipulacijske poti, površine
za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za
gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi.
|
Potres |
Objekti morajo biti projektirani in protipotresno grajeni v
skladu s pogoji, ki veljajo za 8. stopnjo potresne intenzitete
po lestvici MSK-64 in ob upoštevanju projektnega pospeška tal. |
Elektromagnetno sevanje |
Gradnja objektov in naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir
elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja,
ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju.
Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektromagnetnih vodov in
naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega
sevanja in hrupa. |
Svetlobno onesnaženje |
Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za
zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi
s področja svetlobnega onesnaženja okolja. |
Zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z
osončenjem |
– Pri vseh novih gradnjah morajo biti zagotovljeni elementi
naravne osvetlitve bivalnih in delovnih prostorov, v skladu z
veljavnimi predpisi.
– Pri gradnji stanovanjskih stavb je treba upoštevati merila za
osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s
predpisi in tem odlokom. Pri stanovanjskih prostorih (bivalna
kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba zagotoviti
minimalni čas osončenja z direktno sončno svetlobo, ki znaša:
– dne 21. 12. – najmanj 1 uro,
– dne 21. 3., 21. 6. in 21. 9. – najmanj 3 ure. |
13. DOPUSTNA ODSTOPANJA |
Pri infrastrukturnih ureditvah je možno odstopanje potekov
predvidenih tras, lokacij in zmogljivosti, v kolikor se pojavijo
utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše
tehnološke oziroma ekonomske rešitve, ob upoštevanju vseh
varstvenih ukrepov in pogojev, ki so določeni za posamezne vode
s strani upravljalcev gospodarske javne službe. |
|
3.4.2 Večstanovanjska gradnja |
|
211. člen
|
(SEN 051,
SEN 052) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Dopustna je gradnja:
112 Večstanovanjske stavbe
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Na
stanovanjskih površinah (SS) in osrednjem območju centralnih
dejavnosti (CU) so dovoljeni tudi:
– majhne stavbe
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave
– samostojno parkirišče |
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti znotraj stanovanjskih površinah (SS), poleg
bivanja so:
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI:
62
Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane
dejavnosti
63
Druge informacijske dejavnosti
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI:
64
Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in
dejavnosti pokojninskih
Skladov
66
Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI:
68
Poslovanje z nepremičninami
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI:
69
Pravne in računovodske dejavnosti
71
Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in
analiziranje
73
Oglaševanje in raziskovanje trga
74
Druge strokovne in tehnične dejavnosti
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI:
82
Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO:
88
Socialno varstvo brez nastanitve: dnevno varstvo otrok,
dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
95
Popravilo računalnikov in izdelkov za široko rabo;
96
Druge storitvene dejavnosti
Na
območju osrednjih centralnih dejavnosti (CU) so poleg
dejavnosti, ki so dovoljene na stanovanjskih površinah (SS),
dopustne tudi naslednje dejavnosti:
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
47
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(I) GOSTINSTVO
56
Dejavnost strežbe jedi in pijač
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
58
Založništvo
59
Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi
60
Radijska in televizijska dejavnost
(K) FINAČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
65
Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov,
razen obvezne socialne varnosti
66
Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE DEJAVNOSTI
79
Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s
potovanji povezane dejavnosti
80
Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
Navedene dejavnosti je možno opravljati pod pogoji:
– dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, ki zagotavlja
potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta,
– parkirišča ter manipulativne površine morajo biti urejene v
sklopu parcele namenjene gradnji
– da dejavnost ne presega predpisanih standardov kakovosti
okolja glede hrupa, onesnaženosti zraka, voda, svetlobnega ali
drugega onesnaževanja
Dejavnosti je dopustno izvajati le v pritličnih ali kletnih
prostorih. |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
Do
0,5. |
Tlorisni gabariti |
– Ohranjajo se obstoječi tlorisni gabariti stavb, brez možnosti
dodajanja dodatnih volumnov.
– Na podolgovato tlorisno obliko novih stavb ni dopustno
dodajanje dodatnih volumnov.
– Največji tlorisni gabarit je 450 m2. |
Višinski
gabariti/ etažnost |
– Stavbe se višinsko prilagajajo višini obstoječe sosednje
stavbe in ne smejo izstopati iz silhuete naselja.
– Največ do P+3+M nad koto obstoječega terena, možna je gradnja
tudi kletne etaže. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina |
Streha:
– simetrična dvokapnica, naklon od 35° - 45°.
Kritine:
– opečna ali betonska, opečno-rdeče barve. |
Fasade |
– Zaglajen zidarski omet, pokončne okenske odprtine, simetrično
razporejene.
– Dopustno je kombiniranje največ dveh fasadnih barv.
|
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Parcele so v skladu z grafično prilogo Urbanističnega načrta
Senovo »Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
območij in objektov«. Dopustne so spremembe parcelacije pod
pogojem, da se ohrani število parcel za gradnjo. |
5.
OSTALI POGOJI |
SEN 051, 052 |
– Dopustna je postavitev nadstreškov za avtomobile iz
predfabriciranih elementov. Garaže in nadstreške je dopustno
graditi le v nizu, pod pogojem, da so enotno oblikovani.
– Ohranjajo se gozdni otoki po dejanski rabi
zemljišč.
– Ob Cesti Kozjanskega odreda se izvede sanacija oziroma
zamenjava konstrukcije vizualno komunikacijskih objektov z enako
funkcijo (VKO
– Ob Kajuhovi ulici se v največji možni meri ohranjajo vrtovi za
urbano vrtnarjenje. |
|
|
|
|
3.4.3 Območja proizvodnih dejavnosti |
|
212. člen
|
(SEN 061,
SEN 062) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
območju gospodarske cone (IG) je dopustna gradnja:
1242 Garažne stavbe
125 Industrijske stavbe in skladišča: samo delavnice, montažne
hale, tiskarne, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice,
hladilnice in specializirana skladišča in pokrite skladiščne
površine
12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo
Na
površini za industrijo (IP) je dopustna gradnja:
1242 Garažne stavbe
125 Industrijske stavbe in skladišča
Na
stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja:
111 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča |
Vrste gradenj |
Na
površini za turizem (BT) je dopustna le rekonstrukcija,
vzdrževanje in sprememba namembnosti obstoječe rudniške stavbe
za potrebe gostinskih in turističnih dejavnosti. Gradnja novih
stavb ni dopustna. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Na
območju gospodarske cone (IG) in površini za
industrijo (IP) je dopustna gradnja tudi:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: samo lopa,
uta, nadstrešek, vetrolov,
– samostojno parkirišče.
Na
površini za turizem (BT) je dopustna gradnja:
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– samostojno parkirišče.
Na
stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja enakih
objektov kot v EUP za stanovanjske površine. |
Dopustne dejavnosti |
Na
območju gospodarske cone (IG) in površini za
industrijo (IP) so dopustne dejavnosti:
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
16
Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute,
slame in protja, razen pohištva
18
Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
25
Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav
26
Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov
27
Proizvodnja električnih naprav
28
Proizvodnja drugih strojev in naprav
29
Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic
30
Proizvodnja drugih vozil in plovil
31
Proizvodnja pohištva
33
Popravila in montaža strojev in naprav |
|
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE:
52.1 Skladiščenje
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
77
Dajanje v najem in zakup
Na
površini za turizem (BT) so dopustne dejavnosti:
(I) GOSTINSTVO
65
Dejavnost strežbe jedi in pijač
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
90
Kulturne in razvedrilne dejavnosti
91
Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne
dejavnosti
Na
stanovanjskih površinah (SS) je dopustno izvajanje enakih
dejavnosti in pod istimi pogoji kot v EUP za stanovanjske
površine. |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
Do
0,7. |
Višinski gabariti/etažnost |
Na
površini gospodarske cone (IG) in površini za industrijo (IP):
višina novih stavb ne sme presegati višine obstoječih stavb. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina |
Na
površini gospodarske cone (IG) in površini za industrijo (IP) so
dopustne ravne ali enokapne strehe. |
Fasade stavb |
– Fasade so svobodno in enostavno oblikovane, podrejene so
funkciji in tehnologiji stavbe.
– V enoti SEN 062 se obcestne fasade oblikuje kvalitetno (barvni
poudarki, arhitekturni členi, sodobni materiali). |
4.
OSTALI POGOJI |
SEN 061 |
– Varuje se koridor nekdanje ozkotirne rudniške železnice, za
ureditev večnamenske poti in umestitev gospodarske javne
infrastrukture.
– Na varovanem območju profane stavbne dediščine, ki je bila
odstranjena (nekdanja rudniška železnica), je treba ob
predvideni kolesarski progi ohranjati komunikacijsko in
infrastrukturno navezavo na okolico - pripadajoči odprti prostor
z niveleto površin.
– Ob Belskem potoku 5 m levo in desno od vodnega zemljišča
gradnja javne infrastrukture ni dopustna.
– Med območjem gospodarske cone in območjem za turizem se uredi
zeleni pas, kjer se zasadi avtohtono drevje. Zeleni pas se uredi
tudi na meji med območjem za turizem in stanovanjskimi
površinami. |
SEN 062 |
Na
površini ceste (PC) se prometne ureditve na območju regionalne
ceste načrtujejo v skladu z Idejno zasnovo za ureditev
regionalne ceste R2-422/133 Podsreda-Senovo-Brestanica od km
12+550 do km 13+200, (izdelal GPI Novo mesto, november 2008). |
|
3.4.4 Centralne dejavnosti |
|
213. člen
|
(SEN 071,
SEN 072) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je dopustna
gradnja:
111 Enostanovanjske stavbe
112 Večstanovanjske stavbe
121 Gostinske stavbe
122 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
125 Industrijske stavbe in skladišča: samo delavnice, montažne
hale, avtomehanične in podobne delavnice, hladilnice in
specializirana skladišča ali pokrite skladiščne površine.
126 Stavbe splošnega družbenega pomena
2141 Mostovi in viadukti
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna
gradnja:
112 Večstanovanjske stavbe
122 Poslovne in upravne stavbe
126 Stavbe splošnega družbenega pomena
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča
Na
stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja:
1110 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča
Na
drugih urejenih zelenih površinah (ZD) je dopustna
gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene
zelene površine. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Dopustna je gradnja tudi:
– majhna stavba ,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje.
Na
drugih urejenih zelenih površinah (ZD) je dopustna
gradnja:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, samo uta.
|
Dopustne dejavnosti |
– Poleg bivanja so na osrednjem območju centralnih dejavnosti
(CU) dopustne dejavnosti:
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI:
vse razen 19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov, 20
Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, 24 Proizvodnja kovin
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
45
Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
47
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
52
Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti
53
Poštna in kurirska dejavnost
(I) GOSTINSTVO
56
Dejavnost strežbe jedi in pijač
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI:
vse razen 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI:
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO:
86
Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike
zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM;
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
Na
osrednjem območju centralnih dejavnosti (CD) so dopustne
dejavnosti :
(O) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE, DEJAVNOST SOCIALNE
VARNOSTI
(P) IZOBRAŽEVANJE
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO:
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
Na
stanovanjskih površinah (SS) so poleg bivanja dopustne
dejavnosti:
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
47
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(I) GOSTINSTVO
56
Dejavnost strežbe jedi in pijač
58
Založništvo
59
Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi
60
Radijska in televizijska dejavnost
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI:
62
Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane
dejavnosti,
63
Druge informacijske dejavnosti.
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI:
64
Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in
dejavnosti pokojninskih skladov
65
Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov,
razen obvezne socialne varnosti
66
Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI:
68
Poslovanje z nepremičninami
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI:
69
Pravne in računovodske dejavnosti
71
Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in
analiziranje
73
Oglaševanje in raziskovanje trga
74
Druge strokovne in tehnične dejavnosti
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI:
77
Dajanje v najem in zakup
79
Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s
potovanji povezane dejavnosti
80
Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
81
Dejavnost oskrbe stavb in okolice
82
Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO:
86
Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike
zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti
88
Socialno varstvo brez nastanitve: dnevno varstvo otrok,
dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI:
93
Športne in druge dejavnosti za prosti čas: vse razen dejavnost
zabaviščnih parkov, marin in smučarskih centrov
(S) DRUGE DEJAVNOSTI |
|
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM,
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
Dejavnosti je dopustno opravljati le pod pogoji:
– da dejavnost ne presega predpisanih standardov kakovosti
okolja glede hrupa, onesnaženosti zraka, voda, svetlobnega ali
drugega onesnaževanja,
– da je dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, ki zagotavlja
potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta,
parkirišča ter manipulativne površine potrebne za opravljanje
dejavnosti morajo biti urejene v sklopu parcele namenjene
gradnji. |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
Do
0,7. |
Tlorisni gabariti |
V
enoti SEN 072 je dopustno združevanje stavb v obcestne nize.
Velikost stavb na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU)
je do 1400 m2. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina |
V
enoti SEN 072 so dopustne tudi ravne strehe. |
Fasade stavb |
Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (uporaba sodobnih
materialov, enostavne členitve). |
4.
OSTALI POGOJI |
SEN 071 |
Na
drugih urejenih zelenih površinah je dopustna ureditev učilnic v
naravi in ureditev vrtov. |
SEN 072 |
– Na površini ceste (PC) se prometne ureditve na območju
regionalne ceste načrtujejo v skladu z Idejno zasnovo za
ureditev regionalne ceste R2-422/133 Podsreda-Senovo-Brestanica
od km 12+550 do km 13+200, (izdelal GPI Novo mesto, november
2008).
– Zgradi se cesta z mostom čez Senovski potok.
– Načrtuje se ureditev lokalne ceste ter ureditev večnamenske
poti in umestitev gospodarske javne infrastrukture na levem
bregu Senovskega potoka. Do ureditve večnamenske poti po desnem
bregu potoka, kolesarski promet poteka ob Titovi cesti.
– Na območju HT vodnih in obvodnih organizmov se obrežna
vegetacija ohranja, hidrološke razmere potoka se ne spreminja.
– Pred gradnjami na območju poplav Senovskega potoka, razvidnih
v Prikazu stanja prostora je treba zaradi premajhne pretočne
odprtine premostitve zamenjati mostno konstrukcijo pri
»Bagariju«, na dovozni poti do objekta, na podlagi projekta
»Dovški potok, Urejanje Dovškega potoka v območju obrtne cone v
Senovem, št, proj. 1916, dec. 2007, VGP Novo mesto«.
– Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorski izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«. |
|
3.4.5 Zelene površine za oddih, rekreacijo in šport |
|
214. člen
|
(SEN 081,
SEN 082) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
površinah za oddih rekreacijo in šport (ZS) je dopustna gradnja:
24110 Športna igrišča, vse razen površin za avtomobilske,
motoristične, kolesarske ali konjske dirke
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča
V
enoti SEN 082 je poleg navedenih objektov dopustna tudi gradnja:
2141 Mostovi in viadukti (most čez Senovski potok)
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja:
1265 Stavbe za šport
V
enoti SEN 082 se ohranja obstoječ gozd. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja
tudi:
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave. |
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti na območju zelenih površin (ZS) in
centralnih dejavnosti (CD):
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
93
Športne in druge dejavnosti za prosti čas
V
stavbi za šport je dopustno tudi izvajanje:
(I) GOSTINSTVO
56
Dejavnost strežbe jedi in pijač |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
Do
0,7. |
Tlorisni gabariti |
Stavba za šport je tlorisne velikosti do 150 m2.
|
Višinski gabariti/etažnost |
Pritličje, višine do 7 m. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina |
Sodobno oblikovanje. |
Fasade stavb |
Sodobno oblikovanje. |
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Parcele se prosto oblikujejo glede na razpoložljiv prostor in
potrebe dejavnosti. |
5.
OSTALI POGOJI |
SEN 081 |
– Na robu površine za oddih rekreacijo in šport (ZS) se
vzpostavi zeleni pas širine 5m, ki se zasadi z avtohtonim
drevjem in grmičevjem.
– Pred gradnjo objektov je zaradi gradnje na nasutem terenu
treba izdelati geotehnično poročilo.
– Varuje se koridor ozkotirne rudniške železnice za ureditev
večnamenske poti. |
SEN 082 |
– Ob desnem bregu Senovskega potoka se na površini cest (PC)
načrtuje nova cestna povezava za lokalni cestni promet med
Jetrnim selom in trgovskim centrom Spar na Senovem. Od novega
mostu čez potok v smeri severa se uredi večnamenska steza za
kolesarje in pešce.
– Na območju ostalih prometnih površin (PO) se varuje koridor
nekdanje ozkotirne rudniške železnice (širine 4 m), za ureditev
večnamenske oz. kolesarske poti in umestitev gospodarske javne
infrastrukture.
– Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je
treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih
pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen
»zaščita pred poplavami«. |
|
3.4.6 Športni center |
|
215. člen
|
(SEN 09)
|
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna
gradnja:
12112 Gostilne, restavracije in točilnice
1265 Stavbe za šport
2411 Športna igrišča
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča
Na
območju športnega centra (BC) je dopustna gradnja le:
2411 Športna igrišča
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD), in območju
športnega centra (BC)
je
dopustna gradnja tudi:
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– samostojno parkirišče,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje.
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti na
drugem območju centralnih
dejavnosti (CD):
(I) GOSTINSTVO
(P) IZOBRAŽEVANJE
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
86.9 Druge dejavnost za zdravje, 86.901 Alternativne oblike
zdravljenja, 86.909 Druge dejavnosti
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
93
Športne in druge dejavnosti za prosti čas: vse razen Dejavnost
zabaviščnih parkov, 93.291 Dejavnost marin in 93.292 Dejavnost
smučarskih centrov
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustno tudi
bivanje. |
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor |
Do
0,7. |
Tlorisni gabariti |
Pri športnih objektih, pa se tlorisni gabariti prilagodijo vrsti
dejavnosti. |
Višinski gabariti/etažnost |
Se
prilagajajo potrebam dejavnosti. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina |
Sodobno oblikovanje. Dopustne so tudi ravne strehe. |
Fasade stavb |
Sodobno oblikovane. |
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Parcelacija ob javnih površinah se izvaja tako, da se varuje
koridor za rekonstrukcijo ceste in ureditev pločnika ter potrebe
gradnje gospodarske infrastrukture. |
5.
OSTALI POGOJI |
SEN 09 |
Uredi se pešpot ob potoku in uredijo peš brvi čez potok. |
|
3.4.7 Usmeritve za izdelavo OPPN |
|
216. člen |
(SEN 032,
SEN 033, SEN 034, SEN 035) |
OZNAKA EUP |
IME EUP |
USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN |
SEN 032 |
Stanovanjska površina pod Čičovim vrhom na Senovem |
Na
območju se načrtuje gradnja enostanovanjskih ali
dvostanovanjskih stavb. |
SEN 033 |
Poslovna cona vzhodno od regionalne ceste in severno od Metalne
na Senovem |
– Na območju se načrtuje gradnja stavb za trgovske, oskrbne,
storitvene in kulturne dejavnosti z možnostjo bivanja.
– Ob Titovi cesti se varuje koridor, širine 2,5 m za umestitev
večnamenske steze oziroma kolesarske steze in zeleni pas, širine
3 m, kjer se zasadi avtohtona drevesna vegetacija. |
SEN 034 |
Poslovna cona južno od Metalne na Senovem |
– Na območju se načrtuje gradnja stavb za trgovske, oskrbne in
storitvene dejavnosti. Pri načrtovanju se na površini cest (PC)
upoštevajo prometne ureditve določene z idejno zasnovo za
ureditev regionalne ceste R2-422/133 Podsreda-Senovo-Brestanica
od km 12+550 do km 13+200( izdelal GPI Novo mesto, november
2008).
– Ob regionalni cesti se odstrani obstoječe jumbo panoje, ker
negativno vplivajo na vizualno podobo prostora in kvarijo pogled
na naravno krajino. Vzdolž regionalne ceste se uredi zeleni pas,
širine 5 m. Zasadi se avtohtona vegetacija. |
SEN 035 |
Območje energetike (E) na Jalovišču |
– Načrtovana je gradnja energetskih objektov: sončne elektrarne
in drugih objektov namenjenih proizvodnji energentov iz lesa
(biomasa). Na območju je dopustna gradnja tudi stavb za
rastlinsko pridelavo.
– Območje se nameni: odlaganju hlodovine in lesene mase; razrezu
ter shranjevanju lesa; izdelavi lesenih sekancev in peletov;
gojenju zelenjave in okrasnih rastlin v rastlinjaku; proizvodnji
toplotne energije za daljinsko ogrevanje naselja in rastlinjakov
s kotlarno in dodatnimi strešnimi kolektorji; proizvodnji
električne energije kot stranski produkt v kotlarni in s pomočjo
strešnih fotovoltaičnih modulov. Objekti se namenijo
shranjevanju razrezanega lesa, lesne biomase, rastlinjakom,
delavnici, garaži, kotlarni in upravi. Na območju se načrtuje
tudi lastna vrtina za tehnološko vodo.
– Stavbe se locirajo vzporedno s terenom v več platojih, ki se
višinsko prilagodijo obstoječemu terenu. Višina stavb je do 8m
od kote urejenega terena. Strehe so simetrične dvokapnice,
naklona 35 stopinj. Dopustne so tudi ravne strehe pod pogojem,
da je enotno oblikovanje na območju celotne enote.
– Ob robu območja se vzpostavi zeleni pas, ki se zasadi z
avtohtonim drevjem in grmičevjem.
– Dostop do območja se uredi iz lokalne ceste št. 191031 in iz
vzhodne smeri.
– V fazi izdelave OPPN je zaradi gradnje na nasutem terenu treba
izdelati geološko geomehansko poročilo. |
|
3.5 Podrobnejši
prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Podbočje |
|
217. člen
|
(enote
urejanja na območju urbanističnega načrta Podbočje ter način urejanja
prostora) |
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA
EUP IN NAČIN UREJANJA |
IME EUP |
OZNAKA EUP |
02
– veljavni občinski prostorski akt |
Ureditveni načrt za naselje Podbočje |
POD 02 |
03
– predvideni občinski podrobni prostorski načrt-OPPN |
Poslovna cona Podbočje |
POD 031 |
Stanovanjske površine Podbočje |
POD 032 |
04
– PIP stanovanjska gradnja |
Stanovanjska površina na vzhodu naselja |
POD 04 |
|
3.5.1 Stanovanjska gradnja |
|
218. člen
|
(POD 04)
|
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
stanovanjskih površinah (SS)
je dopustna gradnja:
111 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi,
parki, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene
površine)
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni
drugje (samo ograje, oporni zid, škarpa)
Na
območju kmetije je poleg stanovanjskih stavb dopustna gradnja
tudi 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Dopustna je gradnja tudi naslednjih nezahtevnih in enostavnih
objektov:
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
samo: vodni zbiralnik, bazen za kopanje, za gašenje požara,
grajen ribnik, okrasni bazen,
– objekt za rejo živali,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt,
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost .
|
Dopustne dejavnosti |
– Dopustne dejavnosti:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
01
Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve
03
Ribištvo in gojenje vodnih organizmov
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
10
Proizvodnja živil
11
Proizvodnja pijač
13
Proizvodnja tekstilij
14
Proizvodnja oblačil
16
Obdelava in predelava lesa
17
Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja
18
Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
|
|
(F) GRADBENIŠTVO
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
53
Poštna in kurirska dejavnost
(I) GOSTINSTVO
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
65
Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov,
razen obvezne socialne varnosti
66
Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI;
vse razen 72 Znanstvena in raziskovalna dejavnost
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI:
77
Dajanje v najem in zakup
79
Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s
potovanji povezane dejavnosti
80
Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
81
Dejavnost oskrbe stavb in okolice
82
Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti
(P) IZOBRAŽEVANJE
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
86
Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike
zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti
88
Socialno varstvo brez nastanitve: dnevno varstvo otrok,
dejavnost invalidskih podjetij, dejavnost humanitarnih in
dobrodelnih organizacij
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
90
Kulturne in razvedrilne dejavnosti
91
Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne
dejavnosti
93
Športne in druge dejavnosti za prosti čas
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM;
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
V
stavbah je dopustno izvajati dejavnosti do 50 % neto tlorisne
površine stanovanjske stavbe pod naslednjimi pogoji:
– parkirišča ter manipulativne površine potrebne za opravljanje
dejavnosti morajo biti urejene v sklopu parcele namenjene
gradnji,
– dejavnosti sodijo v III. območje varstva pred hrupom (50-60
dBa),
– dejavnosti ne presegajo predpisanih standardov kakovosti
okolja, glede onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega
onesnaževanja,
– za njih ni treba izdelati presoje vplivov na okolje.
|
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
do
0,7 |
Višinski
gabariti/etažnost |
– P+M. Klet je možno zgraditi pod pogojem, da je v celoti
vkopana v zemljo, največ 0,4 m nad koto najvišjega obstoječega
terena ob stavbi.
– Višina slemena je največ 8,5 m nad koto najnižjega urejenega
terena ob stavbi. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritine |
Simetrične dvokapnice, naklona 35-45°. |
|
3.5.2 Usmeritve za izdelavo OPPN |
|
219. člen
|
(POD 031,
POD 032) |
OZNAKA EUP |
IME EUP |
USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN |
POD 031 |
Poslovna cona Podbočje |
– Na drugo območje centralnih dejavnosti (CD) se umeščajo
oskrbne, storitvene, servisne ter obrtne dejavnosti. V objektih
je dopustno urediti tudi stanovanja. Stavbe se načrtujejo
pravokotne tlorisne zasnove. Maksimalna višina stavb je do 11 m
(P+M). Možna je členitev v tlorisu in na fasadi. Strehe so
simetrične dvokapnice z naklonom 33-45°. Kolenčni zid do 1,0 m.
– Na območju cone se ob južni, vzhodni in zahodni meji uredi
zeleni pas s skupinami visokoraslega avtohtonega drevja s čimer
se zagotovi čim manjšo vidno izpostavljenost novega kompleksa. |
POD 032 |
Stanovanjske površine Podbočje |
– Na stanovanjskih površinah (SS) se načrtuje gradnja
enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb.
– Zasnova območja mora slediti tipologiji naselja. Arhitektura
stanovanjskih stavb naj povzema elemente tradicionalne vaške
arhitekture.
– Odmik stavb od meje gozda po namenski rabi površin je najmanj
25 m. |
|
3.6 Podrobnejši
prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Raka |
|
220. člen
|
(enote
urejanja na območju urbanističnega načrta Raka ter način urejanja
prostora) |
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA
EUP IN NAČIN UREJANJA |
IME EUP |
OZNAKA EUP |
02
- veljavni občinski prostorski akti |
Ureditveni načrt za naselje Raka |
RAK 02 |
03
– predvideni občinski podrobni prostorski načrt-OPPN |
Stanovanjska površina severno od
gradu na Raki |
RAK 03 |
04
- PIP stanovanjska gradnja |
Stanovanjske površine z gozdom ob severni in zahodni meji
naselja |
RAK 041 |
Stanovanjska površina južno do pokopališča |
RAK 042 |
Stanovanjska površina južno od župnišča |
RAK 043 |
Stanovanjska površina ob cesti za Smednik |
RAK 044 |
Stanovanjska površina ob cesti za Sela |
RAK 045 |
Stanovanjska površina severno od centra naselja |
RAK 046 |
|
Stanovanjska površina v jugozahodnem delu naselja |
RAK 047 |
05
– PIP drugo območje centralnih dejavnosti |
Drugo območje centralnih dejavnosti na severu naselja
|
RAK 05 |
06
– PIP zelene površine |
Območje pokopališča Raka |
RAK 06 |
07
– PIP gozdne površine |
Območje gozda okrog grajskega kompleksa |
RAK 07 |
|
3.6.1 Stanovanjska gradnja |
|
221. člen
|
(RAK 041,
RAK 042, RAK 043, RAK 044, RAK 045, RAK 046, RAK 047) |
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
stanovanjskih površinah (SS)
je dopustna gradnja:
111 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi,
parki, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene
površine)
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni
drugje (samo ograje, oporni zid, škarpa).
Na
območju kmetije je poleg stanovanjskih stavb dopustna gradnja
tudi 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Na
stanovanjskih površinah (SS)
je dopustna gradnja tudi naslednjih nezahtevnih in enostavnih
objektov:
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– samostojno parkirišče,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
samo: vodni zbiralnik, bazen za kopanje, za gašenje požara,
grajen ribnik, okrasni bazen,
– objekt za rejo živali,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt,
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost.
Stavbe ni dopustno postavljati med javno dovozno cesto in
osnovno stavbo. Izjema je le vetrolov pred vhodom in nadstrešek.
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
01
Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve
03 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
10
Proizvodnja živil
11
Proizvodnja pijač
13
Proizvodnja tekstilij
14
Proizvodnja oblačil
16
Obdelava in predelava lesa
17
Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja
18
Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
(F) GRADBENIŠTVO
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
53
Poštna in kurirska dejavnost
(I) GOSTINSTVO
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
65
Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov,
razen obvezne socialne varnosti
66
Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI;
vse razen 72 Znanstvena in raziskovalna dejavnost
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI:
77
Dajanje v najem in zakup
79
Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s
potovanji povezane dejavnosti
80
Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
81
Dejavnost oskrbe stavb in okolice
82
Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti.
(P) IZOBRAŽEVANJE
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
86
Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike
zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti
88
Socialno varstvo brez nastanitve: dnevno varstvo otrok,
dejavnost invalidskih podjetij, dejavnost humanitarnih in
dobrodelnih organizacij
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
90
Kulturne in razvedrilne dejavnosti
91
Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne
dejavnosti
93
Športne in druge dejavnosti za prosti čas
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM;
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
V
stavbah, na stanovanjskih površinah (SS) je dopustno izvajati
dejavnosti do 50 % neto tlorisne površine stanovanjske stavbe
pod naslednjimi pogoji:
– parkirišča ter manipulativne površine potrebne za opravljanje
dejavnosti morajo biti urejene v sklopu parcele namenjene
gradnji,
– dejavnosti sodijo v III. območje varstva pred hrupom (50-60
dBa),
– dejavnosti ne presegajo predpisanih standardov kakovosti
okolja, glede onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega
onesnaževanja,
– za njih ni treba izdelati presoje vplivov na okolje.
|
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
od
0,7 |
Tlorisni gabariti |
Na
osnovni tloris je dopustno dodajati volumne (L in T oblike), do
največ 20 % osnovnega tlorisa. |
Višinski
gabariti/ etažnost |
V
enoti RAK 046 je etažnost največ K+P+M. Višina kolenčnega zida
je največ 0,40 m. Višina slemena je največ 8,5 m nad koto
najnižjega obstoječega terena ob stavbi. |
3.
OBLIKOVNI POGOJI |
Tipologija objektov, morfologija pozidave, lega objekta |
– Stanovanjske stavbe se locirajo v gradbeni liniji, ki je
vzporedna s cesto.
– V enoti RAK 041 se na stanovanjski površini v severnem delu
naselja stanovanjske stavbe locirajo z daljšo stranico vzporedno
z javno potjo št. 694051 in vzporedno s krajšo stranico ob javni
poti št. 694054. |
Strehe in kritina |
Naklon 40 do 45 stopinj. |
4.
POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji |
Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo upoštevajoč
grafično prilogo Urbanističnega načrta »Elementi urbanističnega
in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov« tako, da se
upošteva število določenih parcel namenjenih gradnji na
posameznih stanovanjskih površinah. |
5.
OSTALI POGOJI |
RAK 041 |
Na
območju arheološkega najdišča je treba upoštevati prostorske
izvedbene pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
Pred posegi je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR
bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških
izkopavanj. |
RAK 044 |
– Upoštevati je treba vplivno območje kulturne dediščine, tako
da se posegi in dejavnosti prilagajajo celotnemu ohranjanju
dediščine.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja
le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja
energetike.
– Dopustna je legalizacija stavb v primeru, da manjši del stavbe
sega izven stavbnega zemljišča. Dele stavb izven stavbnega
zemljišča je dopustno legalizirati pod pogojem, da s tem
soglašajo pristojni organi, na katerih varstvene režime ali
varovalne pasove se posega in upravljavci gospodarske javne
infrastrukture. |
|
3.6.2 Drugo območje centralnih dejavnosti |
|
222. člen
|
(RAK 05)
|
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD)
je
dopustno postavljati:
12112 Gostilne, restavracije in točilnice
12203 Druge poslovne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
125 Industrijske stavbe in skladišča: samo delavnice, montažne
hale, hladilnice in specializirana skladišča ali pokrite
skladiščne površine
Na
stanovanjskih površinah (SS)
je dopustna gradnja:
1110 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD)
je dopustna gradnja tudi:
– samostojno parkirišče
Na
stanovanjskih površinah (SS)
je dopustna gradnja tudi:
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave |
Dopustne dejavnosti |
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD)
je dopustno izvajanje obstoječih dejavnosti in umeščanje novih:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
01
Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
10
Proizvodnja živil
11
Proizvodnja pijač
13
Proizvodnja tekstilij
14
Proizvodnja oblačil
16
Obdelava in predelava lesa
17
Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja
18
Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
(F) GRADBENIŠTVO
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
53
Poštna in kurirska dejavnost
(I) GOSTINSTVO
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
65
Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov,
razen obvezne socialne varnosti
66
Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI;
vse razen 72 Znanstvena in raziskovalna dejavnost |
|
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI:
77
Dajanje v najem in zakup
79
Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s
potovanji povezane dejavnosti
80
Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
81
Dejavnost oskrbe stavb in okolice
82
Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti.
(P) IZOBRAŽEVANJE
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
86
Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike
zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti
88
Socialno varstvo brez nastanitve: dnevno varstvo otrok,
dejavnost invalidskih podjetij, dejavnost humanitarnih in
dobrodelnih organizacij
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
90
Kulturne in razvedrilne dejavnosti
91
Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne
dejavnosti
93
Športne in druge dejavnosti za prosti čas
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM;
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
V
stavbah, na stanovanjskih površinah (SS) je dopustno
izvajati dejavnosti do 50 % neto tlorisne površine stanovanjske
stavbe pod naslednjimi pogoji:
– parkirišča ter manipulativne površine potrebne za opravljanje
dejavnosti morajo biti urejene v sklopu parcele namenjene
gradnji,
– dejavnosti sodijo v III. območje varstva pred hrupom (50-60
dBa),
– dejavnosti ne presegajo predpisanih standardov kakovosti
okolja, glede onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega
onesnaževanja,
– za njih ni treba izdelati presoje vplivov na okolje.
|
2.
VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti |
Do
0,7. |
|
3.6.3 Zelene površine |
|
223. člen
|
(RAK 06)
|
1.
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov |
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna
gradnja:
1272 Obredne stavbe
Na
površinah pokopališč (ZK)
se urejajo pokopališča s potmi in pripadajočimi zelenimi pasovi,
kjer se lahko gradijo:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene
zelene površine |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov |
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD)
gradnja nezahtevnih in enostavnih stavb ni dopustna.
Na
območju pokopališča (ZK) je dopustna gradnja tudi:
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe dejavnosti |
Dopustne dejavnosti |
Na
drugem območju centralnih dejavnosti (CD) ter površini
pokopališča (ZK) je dopustno izvajati:
96.03 Pogrebna dejavnost
94.91 Dejavnost verskih organizacij
Poleg pogrebne dejavnosti so dopustne tudi spremljajoče
dejavnosti. |
2.
OSTALI POGOJI |
RAK 06 |
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na
osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih
zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Pri širitvi pokopališča se na meji s stanovanjskimi površinami
varuje zeleni pas širine najmanj 10 m, ki se zasadi z drevjem in
grmičevjem in uredi kot park. Ob javni poti, ob vzhodni meji je
možna izgradnja pokopališkega zida, ki mora biti reliefno
obdelan in zasajen s plezalkami. |
|
3.6.4 Gozdne površine |
|
224. člen
|
(RAK 07)
|
(1) Ohranjajo se obstoječe gozdne površine (G). Na drugem območju
centralnih dejavnosti (CD) veljajo enaka določila in pogoji, kot so
določeni v enoti RAK 2 »Ureditveni načrt za naselje Raka«, za območje
gradu. Na stanovanjski površini (SS) veljajo pogoji določeni za
stanovanjsko gradnjo. Na območju parka (ZP) se uredijo parkovne
površine, javni vrtovi, piknik površine in druge urejene zelene
površine. |
(2) V
vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja nepozidanost odprtega
prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora. Prepovedano je
postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z
nadzemno ali podzemno infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le
izjemoma na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti
ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega
soglasja. |
(3) Na
območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov
PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških
izkopavanj. |
(4) Na
območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov,
ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. |
|
3.6.5 Usmeritve za izdelavo OPPN |
|
225. člen
|
(RAK 03)
|
OZNAKA EUP |
IME EUP |
USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN |
RAK 03 |
Stanovanjska površina severno od gradu na Raki |
– Na stanovanjski površini (SS) se načrtuje gradnja
enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb. V primeru gradnje
večstanovanjskih stavb te imajo do štiri stanovanjske enote –
zasnova vila blok. V pritličja stavb je možno umeščati oskrbne
in storitvene dejavnosti. Pri oblikovanju se uporabijo tipični
arhitekturni elementi. Pri načrtovanju se upošteva čim
optimalnejša izraba prostora. Predvidene stavbe je dopustno tudi
sodobno oblikovati z elementi tipične arhitekture za to območje.
Višina stavb je največ P+2. Stavbe se oblikujejo enotno
(gabariti, etažnost, fasada, streha …).
– Na območju je treba upoštevati varovalne pasove energetske
infrastrukture. |
|
4 Kartografski del izvedbenega dela OPN |
|
226. člen
|
(kartografski del izvedbenega dela OPN) |
– 221 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste
|
M
1:50000 |
– 222 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in
ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture |
M
1:50000 |
– 223 Prikaz območij enot urejanja prostora in podrobnejše
namenske rabe prostora |
M
1:5000 |
– 224 Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture |
M
1:5000 |
– 225 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji |
|
A
- EUP SEN 0414 |
M
1:1000 |
B
- EUP SLV 07 |
M
1:500 |
C
- EUP LES 045 |
M
1:500 |
D
- EUP LES 046 |
M
1:500 |
E
- EUP VEV 091 |
M
1:2500 |
F
- EUP SME 08 |
M
1:1000 |
G
- EUP LES 044 |
M
1:1000 |
H
- EUP VEV 092 |
M
1:500 |
|
IV. POSEBNE DOLOČBE |
|
227. člen
|
(meddržavna meja) |
Določbe
tega odloka in njegove grafične podlage v ničemer ne prejudicirajo
končnega poteka kopenske meje med Republiko Slovenijo in Republiko
Hrvaško na zadevnem območju. |
|
228. člen
|
(dokončanje postopkov pridobitve gradbenega dovoljenja) |
Gradbeno
dovoljenje se lahko izda na podlagi dosedanjih veljavnih aktov, če je
vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena pred začetkom veljavnosti
odloka OPN. |
|
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
229. člen
|
(prenehanje veljavnosti prostorskih sestavin planskega akta občine)
|
S
sprejemom OPN prenehajo veljati Prostorske sestavine dolgoročnega plana
Občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega
družbenega plana Občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 2000, za
območje občine Krško (Uradni list SRS, št. 7/90 in Uradni list RS, št.
38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99,
10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02,116/02 in 79/04). |
|
230. člen
|
(prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih načrtov)
|
Z dne
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni
načrti: |
– Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Krško (Uradni list RS,
št. 75/96, 73/00, 101/01, 15/05, 25/06, 77/08, 74/10 in 55/13), |
– Odlok o
prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v
občini Krško (Uradni list RS št. 41/94), |
– Odlok o
prostorsko ureditvenih pogojih ob Tomšičevi ulici na Senovem (Uradni
list RS št. 4/97), |
– Odlok o
prostorsko ureditvenih pogojih Metalne - TOZD TGO Senovo (Uradni list
SRS, št. 12/88 in Uradni list RS št. 62/01), |
– Odlok o
prostorsko ureditvenih pogojih Športni center Grič I (Uradni list RS št.
37/96), |
– Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih Industrijska cona Vrbina (Uradni list RS
št. 7/01 in 102/07), |
– Odlok o
prostorsko ureditvenih pogojih tovarne Videm Krško (Uradni list RS št.
2/92, 114/06 in 42/10), |
– Odlok o
prostorsko ureditvenih pogojih Rudnik Senovo I. (Uradni list RS št.
21/97), |
– Odlok o
prostorsko ureditvenih pogojih Lisca Senovo (Uradni list RS št. 4/97), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu Športno-rekreacijski center v Spodnjem Starem Gradu
(Uradni list RS št. 96/00), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu obrtne cone Leskovec (Uradni list SRS št. 22/88 in
Uradni list RS št. 54/95, 59/97, 71/02, 125/04, 91/05 in 114/06), |
– Odlok o
sprejetju določenih zazidalnih načrtov – zazidalni načrt za stanovanjsko
sosesko ob Zdolski cesti (Skupščinski dolenjski list št. 7/72 in Uradni
list RS št. 62/01), |
– Odlok o
potrditvi zazidalnih načrtov za Krško, Brestanico in Senovo (Uradni
vestnik Celje št. 26/66 in Skupščinski dolenjski list št. 23/75 in
Uradni list RS št. 8/89, 62/01 in 57/12), |
– Odlok o
sprejetju določenih dopolnilnih zazidalnih načrtov (Skupščinski
dolenjski list št. 19/81 in Uradni list RS št. 62/01), |
– Odlok o
zazidavi ob cesti Brestanica - Senovo na Senovem - južni del
(Skupščinski dolenjski list št. 1/79 in Uradni list RS št. 62/01), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu Območje poslovnega kompleksa za avtoprevozništvo
(Uradni list RS št. 36/00, 57/06 in 67/06), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu - razširjeno ureditveno območje naselja Brod (Uradni
list RS št. 26/99), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu poslovno - stanovanjsko območje Jamšek, Zdole (Uradni
list RS št. 62/98), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu poslovno stanovanjske gradnje v Leskovcu (Uradni list
RS št. 37/96), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu za poslovne objekte v Stari vasi (Uradni list RS št.
49/00), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu stanovanjska gradnja v Koprivnici (Uradni list RS št.
33/94), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu Polšca - vzhod (Uradni list RS št. 63/93), |
– Odlok o
lokacijskem načrtu plinifikacije mesta Krško I. faza (Uradni list RS št.
4/96), |
– Odlok o
lokacijskem načrtu kabelske televizije Krško (Uradni list SRS št.
34/88), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu "Stanovanjske hiše - Pleterje" (Uradni list RS št.
4/97), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu Bencinski servis Križaj (Uradni list RS št. 49/00). |
|
231. člen
|
(veljavni
prostorski izvedbeni načrti) |
Z dne
uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji prostorski
izvedbeni načrti: |
– Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu staro jedro Leskovec pri Krškem
(Uradni list RS št. 71/14), |
– Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega
pomena: območje Termoelektrarne Brestanica (Uradni list RS št. 73/12), |
– Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Poslovno cono Drnovo - vzhod
(Uradni list RS št. 116/08), |
– Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev dela starega mestnega
jedra Krško (umestitev knjižnice) (Uradni list RS št. 84/09), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu za naselje Dolenja vas (Uradni list RS št. 8/98,
62/01, 14/06, 32/09 in 74/10), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu za naselje Raka (Uradni list RS št. 24/01, 71/01,
49/06, 119/07 in 74/10), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu - Asfaltna baza Drnovo (Uradni list RS št. 69/99,
57/06 in 28/13), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu Senovo (Uradni list RS št. 58/06 in 80/06), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu Staro mestno jedro II - Krško (Uradni list RS št.
63/93 in 39/05), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu ožjih ureditvenih območij III., IV., in V.
zgodovinskega jedra Krško (Skupščinski dolenjski list št. 8/86 in Uradni
list RS št. 63/93, 62/01, 84/09 in 23/15), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu za naselje Videm v Krškem (Uradni list RS št. 24/01,
71/01, 74/10, 62/11 in 71/14), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu Zdole (Uradni list RS št. 88/04 in 56/14), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu pokopališče Senovo (Uradni list RS št. 70/97), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list SRS št. 48/87
in Uradni list RS št. 59/97), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu Pokopališče Krško (Uradni list RS št. 12/95), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu "pokopališče Brestanica" (Uradni list RS št. 8/92), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu Brestanica - trg (Uradni list RS št. 6/96 in 67/06), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu gramoznice Stari Grad (Skupščinski dolenjski list št.
20/85 in Uradni list RS št. 30/04 in 21/08), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu Videm - Polšca (Uradni list RS št. 118/05), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu obrtna cona Brestanica - sejmišče (Uradni list SRS št.
30/88 in Uradni list RS št. 62/01), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu za turistični kompleks na Sremiču (Uradni list RS št.
71/02), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu za del stanovanjskega območja Kremen (Uradni list RS
št. 8/99 in 16/99-popravek), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu Območje poslovnega kompleksa za gradbeno dejavnost na
Drnovem (Uradni list RS št. 90/02), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu Stanovanjsko - poslovnega območja Komočar (Uradni list
RS št. 67/98), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu "Stanovanjsko naselje Senovo - Dovško" (Uradni list RS
št. 4/97), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu stanovanjske gradnje ob ulici Anke Salmič v Leskovcu
(Uradni list RS št. 37/96 in 105/10), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu obrtna cona "Videm" (Uradni list RS št. 6/96 in
49/00), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu Žlapovec (Uradni list RS št. 15/93 in 109/04), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu stanovanjsko območje Črnile - Leskovec (Uradni list RS
št. 117/00 in 105/10), |
– Odlok o
sprejetju določenih zazidalnih načrtov – zazidalni načrt za del naselja
Narpl (Skupščinski dolenjski list št. 7/72 in Uradni list RS št. 72/11), |
– Odlok o
lokacijskem načrtu za romsko naselje »Kerinov Grm« (Uradni list RS št.
39/05, 22/09 in 47/10), |
– Odlok o
lokacijskem načrtu parkirišča NE Krško (Uradni list RS št. 59/97), |
– Odlok o
lokacijskem načrtu plinovod za Posavje in Dolenjsko skozi občino Krško
(Uradni list SRS št. 29/89). |
|
232. člen
|
(prostorski izvedbeni načrti, ki se razveljavijo v delu)
|
(1) Z dnem
uveljavitve tega odloka veljajo na območju opredeljene EUP deli
naslednjih prostorskih izvedbenih načrtov: |
– Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Kompleks Krka Krško« (Uradni
list RS št. 53/09), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu staro mestno jedro Videm (Uradni list RS št. 16/02 in
74/10), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu Spodnji Grič II (Uradni list SRS št. 9/87 in Uradni
list RS št. 60/95, 69/95, 84/98, 19/08, 74/10 in 20/12), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu Industrijska cona Žadovinek (Skupščinski dolenjski
list št. 12/85 in Uradni list RS št. 4/97, 73/00, 38/06, 70/07, 24/08 in
47/10), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu dela mesta Krško (Skupščinski dolenjski list št.
20/70, 2/76, 31/77, 7/80 in Uradni list RS št. 62/01, 98/05, 49/06,
67/06, 59/07, 74/10 in 20/11), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu namakanja Kalce - Naklo (Uradni list RS št. 75/00), |
– Odlok o
zazidalnem načrtu Dorc - Brestanica (Uradni list RS št. 24/91 in
141/04), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu Ravno peskokop (Uradni list RS št. 6/91), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu za naselje Podbočje (Uradni list RS št. 68/97 in
74/10), |
– Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Obrtna cona MDB - jug« (Uradni
list RS št. 22/09), |
– Odlok o
lokacijskem načrtu Centralna čistilna naprava Brestanica (Uradni list RS
št. 6/02), |
– Odlok o
lokacijskem načrtu razdelilne trafo postaje 400/110 kV Krško z razpletom
daljnovodov (Uradni list SRS št. 31/87, 36/87 in 34/88), |
– Odlok o
lokacijskem načrtu prečna povezava glavne ceste G1/5 (prej M 10/3) z
regionalno cesto R 1/220 (prej R-362), kot preložitev obstoječe
regionalne ceste skozi Krško - prva faza - most (Uradni list RS št.
84/98), |
(2) Deli
prostorskih izvedbenih načrtov izven opredeljene EUP v grafičnem delu se
razveljavijo. |
|
233. člen
|
(hramba
OPN) |
(1) OPN
občine Krško je izdelan v digitalni obliki in tiskan v petih izvodih v
analogni obliki. |
(2) OPN
občine Krško v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled na
sedežu Občine Krško. |
|
234. člen |
(nadzorstvo) |
Nadzor nad
OPN občine Krško opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
235. člen
|
(veljavnost OPN) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
3505-25/2008-O502 |
Krško,
dne 16. julija 2015 |
|
|
Župan |
Občine Krško |
mag. Miran Stanko l.r. |
|
|