Na
podlagi 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 22. člena
Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 30/17) je Mestni
svet Mestne občine Kranj na 31. seji dne 18. 10. 2017 sprejel
|
|
O D L O
K |
o
spremembah in dopolnitvah občinskega lokacijskega načrta območja Br 1 –
Britof jug |
1. člen
|
(1) V
skladu z Odlokom o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega
plana za območje Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 76/03, 32/04
in 22/06 – popr. in 33/10) je bil leta 2010 sprejet Odlok o občinskem
lokacijskem načrtu območja Br 1 – Britof jug (Uradni list RS,
št. 85/10). |
(2) S
tem odlokom se v skladu z Odlokom o strateškem prostorskem načrtu Mestne
občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14) in Odlokom o izvedbenem
prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 9/16,
63/16, 20/17-1, 20/17-2) sprejmejo spremembe in dopolnitve Občinskega
lokacijskega načrta Br 1 – Britof jug (v nadaljevanju: OLN).
|
2. člen
|
(1) Predmet sprememb in dopolnitev OLN je racionalizacija površin, ki
niso namenjene gradnji. Gre za javne odprte zelene površine in površine
za cestno in obcestno infrastrukturo oziroma interne dostope ter
posledično spremembe in prilagoditve parcelne strukture zemljišč.
|
(2) Spremembe in dopolnitve se nanašajo na: |
– zmanjšanje površin za cestno in obcestno infrastrukturo, |
– ukinitev območij zelenih površin za javno rabo, |
– povečanje parcel namenjenih gradnji, |
– prilagoditev lege objektov spremenjenemu parcelnemu stanju,
|
– sprememba števila parkirnih mest, |
– uskladitev tekstualnega in grafičnega dela in |
– uskladitev z Občinskim prostorskim načrtom Mestne občine Kranj.
|
3. člen
|
V
2. člen se doda točka C, ki se glasi: |
»C
Priloge: |
1. Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov. |
2. Prikaz stanja prostora. |
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPPN. |
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora. |
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN. |
6. Povzetek za javnost. |
7. Okoljsko poročilo, oziroma Odločba, iz katere je razvidno, da
okoljsko poročilo ni potrebno.« |
V
4. členu se: |
– prvi
odstavek v celoti spremeni in se glasi: »Ureditveno območje OLN se
nahaja v enoti urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) Br 6/1 in Br 6/2«,
|
– v
drugem odstavku črta parcelna št. 812 in dodata parcelni št. 812/1 in
812/2. |
4. člen
|
Besedilo
6. člena se v celoti spremeni in se glasi: |
»Umestitev načrtovane gradnje sledi planskim usmeritvam. Območje je
razdeljeno na tri območja stanovanjske stavbne strukture (funkcionalna
celota A, B in C), območje infrastrukture (I) in območje zelenih površin
(Z). |
(1) Funkcionalna celota stanovanjske stavbne strukture A (FCA) na
severovzhodnem delu območja urejanja je razdeljena na štiri kareje, in
sicer: |
– KARE
A1 (funkcionalna enota) |
Funkcionalna enota A1 ima določenih deset parcel, od tega devet
namenjenih gradnji, na eni pa se nahaja obstoječ pomožni zidan objekt.
Na devetih parcelah je načrtovana gradnja petih prostostoječih stavb in
dveh stanovanjskih dvojčkov. |
– KARE
A2 |
Funkcionalna enota A2 ima določenih sedem parcel, namenjenih gradnji, na
katerih je načrtovana gradnja šestih prostostoječih stanovanjskih stavb,
sedma stanovanjska stavba na zemljiški parceli 811/3, k.o. Britof, pa se
v celoti ureja po veljavnem občinskem prostorskem aktu. |
– KARE
A3 |
Funkcionalna enota A3 ima določenih šest parcel, namenjenih gradnji, na
kateri je načrtovana gradnja šestih prostostoječih stanovanjskih stavb.
|
– KARE
A4 |
Znotraj
funkcionalne enote A4 je načrtovana gradnja stavbe v nizu s sedmimi
stanovanjskimi enotami. Vsaka enota v nizu ima določeno svojo parcelo,
namenjeno gradnji. |
(2) Funkcionalna celota stanovanjske stavbne strukture B (FCB) v
osrednjem delu območja urejanja je razdeljena na tri kareje, in sicer:
|
– KARE
B1 (funkcionalna enota) |
Funkcionalna enota B1 ima določenih pet parcel, namenjenih gradnji, na
katerih je načrtovana gradnja petih prostostoječih stanovanjskih stavb.
|
– KARE
B2 |
Funkcionalna enota B2 ima določenih deset parcel, namenjenih gradnji, na
katerih je načrtovana gradnja desetih prostostoječih stanovanjskih
stavb. |
– KARE
B3 |
Funkcionalna enota B3 ima določenih 16 parcel, namenjenih gradnji, na
katerih je načrtovana gradnja sedmih prostostoječih stanovanjskih stavb,
gradnja dveh stanovanjskih dvojčkov in gradnja treh hiš v nizu; na dveh
parcelah, se nahajata obstoječi stanovanjski hiši. Pred gradnjo
stanovanjskih stavb je treba pomožne objekte odstraniti. |
(3) Funkcionalna celota stanovanjske stavbne strukture C (FCC) na
jugozahodnem delu območja urejanja je razdeljena na pet karejev, in
sicer: |
– KARE
C1 (funkcionalna enota) |
Funkcionalna enota C1 ima določene tri parcele, namenjene gradnji, na
kateri je načrtovana gradnja treh prostostoječih stanovanjskih stavb.
Parcela namenjena gradnji S1, na kateri je načrtovana ureditev zasebnega
vrta k stavbi na parceli C1/1, sega na območje varovalnega pasu
plinovoda. |
– KARE
C2 |
Funkcionalna enota C2 ima določenih šest parcel, namenjenih gradnji, na
katerih je načrtovana gradnja šestih prostostoječih stanovanjskih stavb.
Parceli, namenjeni gradnji, S2 in S3, na katerih je načrtovana ureditev
zasebnih vrtov k stavbam na parceli C2/1 in C2/4, segata na območje
varovalnega pasu plinovoda. |
– KARE
C3 |
Funkcionalna enota C3 ima določene tri parcele, namenjene gradnji, na
katerih je načrtovana gradnja treh prostostoječih stanovanjskih stavb.
Parcela, namenjena gradnji, S4, na kateri je načrtovana ureditev
zasebnega vrta k stavbi na parceli C3/1, sega na območje varovalnega
pasu plinovoda. |
– KARE
C4 |
Znotraj
funkcionalne enote C4 je načrtovana gradnja stavbe v nizu s sedmimi
stanovanjskimi enotami. Vsaki stanovanjski enoti je določena svoja
parcela, namenjena gradnji. |
– KARE
C5 |
Znotraj
funkcionalne enote C5 je načrtovana gradnja stavbe v nizu s sedmimi
stanovanjskimi enotami. Vsaki stanovanjski enoti je določena svoja
parcela, namenjena gradnji. Pred gradnjo je treba odstraniti obstoječi
kozolec. |
Območje
C6 sega na območje varovalnega pasu plinovoda in pripada tangiranim
objektom – hišam v nizu funkcionalne enote C4 in funkcionalne enote C5.
|
(3a) Na
celotnem območju OLN je dopustna gradnja in postavitev naslednjih vrst
nezahtevnih in enostavnih objektov: |
– grajena spominska obeležja, spomeniki, kipi, križi, kapelice,
|
– pomožni cestni objekti, |
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja, |
– kolesarske, peš-, gozdne in podobne poti, |
– pomožni komunalni objekti, |
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
|
Na
parcelah, namenjenih gradnji prostostoječih stanovanjskih stavb
obstoječih stanovanjskih hiš, dvojčkov in hiš v nizu, je dovoljena še
gradnja in postavitev naslednjih vrst nezahtevnih in enostavnih
objektov: |
– majhne
stavbe (razen na parcelah dvojčkov in hiš v nizu), |
– majhne
stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov), |
– pomožni objekti v javni rabi, |
– ograje, |
– oporni
zid, |
– rezervoarji, |
– vodnjaki, vodometi, |
– samostojna parkirišča, |
– športno igrišče na prostem, |
– bazen
za kopanje, grajeni ribniki, okrasni bazeni, |
– objekti za oglaševanje, |
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, |
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
|
Končnim
nizom so na bočni fasadi dovoljene tudi gradnje pritličnih steklenjakov
in garaž. |
Obstoječe stanovanjske hiše je dovoljeno odstraniti, prenavljati in
vzdrževati ter na mestu prej odstranjenih stavb zgraditi nove
stanovanjske stavbe tipa a. |
Obstoječ
pomožni zidan objekt je dovoljeno odstraniti, prenavljati in vzdrževati.
|
(4) Območje infrastrukture – I je namenjeno prometni, energetski in
komunalni infrastrukturi (FCI). |
(5) Območje robnih zelenih površin – Z (FCZ) |
– Za
podenote Z5/1, Z5/2, Z5/3, Z5/4 veljajo merila in pogoji občinskega
prostorskega akta. |
(6) Rezervat regionalne ceste – IZ (FCIZ) |
– Znotraj funkcionalne enote, ki leži ob regionalni cesti in se deli na
podenote IZ1, IZ2 in IZ3, je načrtovana ureditev protihrupne bariere in
spremljajočega prometnega programa. |
(7) Kot
zelenice se opredeli območje ob 7PM ob cesti F v funkcionalni enoti A in
območje, ki ga nadrejeni akt opredeljuje kot površino cest in je
namenjeno zagotavljanju prostora za gradnjo krožišča.« |
5. člen
|
V
7. členu se: |
– drugi
odstavek spremeni tako, da se glasi: »V obstoječih in načrtovanih
stanovanjskih stavbah, razen v funkcionalnih enoti A4, ter v stavbah v
nizu v funkcionalni enoti B3, C4 in C5 so dopustne poslovne dejavnosti
(do trije zaposleni), ki ne povzročajo prekomernega obremenjevanja s
hrupom, motenj v bivalnem okolju in ne smejo presegati 30 % skupne
površine stavbe ter pod pogojem, da je možno za dejavnost zagotoviti
potrebno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce na parceli,
namenjeni gradnji. Dejavnosti, ki potrebujejo parkirišča za tovorna
vozila, dostavna vozila in gradbene stroje, niso dovoljene.«
|
– v
tretjem odstavku med »A4« in »C4« vrine oznaka: »B3«, |
– dodata
nova dva odstavka, ki se glasita: |
»Novi
predmeti ali podaljški obstoječih predmetov ne smejo segati nad konično
omejitveno ravnino (440 m.n.v), razen če so zakriti z drugimi, enako
visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija
dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti
zračnega prometa.« |
»Pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno
pridobiti ustrezno soglasje Agencije za civilno letalstvo RS, k lokaciji
oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je treba označiti in
zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.«. |
6. člen
|
V
8. členu se: |
– besedilo tretjega odstavka prve točke črta in se v celoti nadomesti z
besedilom: »Tlorisni gabarit posamezne stavbe v nizu (razgiban tloris –
glej grafični del) oziroma dimenzije stanovanjske enote so 7,5 m × 17,0
m (tip b).«; |
– za
drugim odstavkom druge točke doda odstavek, ki se glasi: »Tlorisni
gabarit posamezne stavbe v nizu (razgiban tloris – glej grafični del)
oziroma dimenzije stanovanjske enote so 7,5 m × 17,0 m (tip b).«;
|
– besedilo drugega odstavka tretje točke 8. člena črta in se v celoti
nadomesti z besedilom: »Tlorisni gabarit posameznih stavb v nizu
(razgiban tloris) oziroma dimenzije stanovanjske enote so 7,5 m × 17,0 m
(tip b).«. |
7. člen
|
V
9. členu se: |
– v prvi
alinei tretje točke, za besedo »lahko« doda: »dvokapne, ali«,
|
– v
tretji točki doda tretja alinea, ki se glasi: »tloris je lahko razgiban,
vendar enotno za celoten niz; dopustno je odvzemanje volumnov po
nadstropjih.«, |
– v
četrti točki namesto izraza »pomožnih objektov za lastne potrebe«
uporabi izraz »nezahtevnih in enostavnih objektov« in črta besedilo »za
oblikovanje« na koncu stavka. |
8. člen
|
10. člen
se v celoti spremeni tako, da se glasi: |
»(1)
Lega stavb na zemljišču je določena s koordinatno točko, ki jo je pri
umeščanju treba upoštevati; točke so navedene v Prilogi 5 tega
prostorskega akta. Načrtovane stavbe morajo slediti naslednjim
regulacijskim linijam: |
– gradbena linija: je črta, na katero mora biti postavljena fasada
objekta in je določena v grafičnem prikazu. |
– gradbena meja: je črta, določena v grafičnem prikazu, ki označuje
skrajno mejo, do katere lahko seže objekt (stavba) na parceli, namenjeni
gradnji (nasproti javnim ali sosednjim zemljiškim parcelam). Objekt na
nivoju urejenega terena ne sme segati preko gradbene meje. |
– obcestna gradbena linija: je črta, določena v grafičnem prikazu, ki
označuje skrajno mejo, do katere lahko seže objekt (stavba) na parceli
ob regionalni cesti. |
(2) Stavbe so od posestnih meja odmaknjene 4,0 m, manjši odmiki so možni
v primeru istega lastništva, ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča,
zaradi upoštevanja regulacijskih linij ter ob upoštevanju
požarnovarstvenih zahtev. |
(3) Načrtovane stavbe so od prometnic pri uvozih na parcelo, namenjeno
gradnji, odmaknjene min. 5,0 m. |
(4) Medposestne ograje so, s soglasjem lastnikov zemljišč, postavljene
praviloma na meje parcel, namenjenih gradnji, oziroma so postavljene do
meje parcele, namenjene gradnji. Z višino in lego ograje ob cestah se ne
sme posegati v polje preglednosti. Ograje in žive meje, morajo biti od
roba cestnega sveta odmaknjene najmanj 0,5 m.« |
9. člen
|
11. člen
se v celoti spremeni tako, da se glasi: |
»(1) Za
zunanje ureditve parcel, namenjenih gradnji stanovanjske stavbne
strukture, veljajo naslednja določila: |
– dopustna je poljubna ureditev parkirnih, manipulativnih in zelenih
površin, odvisno od potreb in razpoložljivega prostora na parceli;
|
– v
okviru vsake parcele, namenjeni gradnji, je treba zagotoviti minimalno
30 % odprtih bivalnih površin, kar ne velja za stavbe v nizu;
|
– za
posamezno stanovanjsko enoto je treba zagotoviti min. 2 parkirni mesti
(v stavbi ali zunaj) na parceli, namenjeni gradnji; |
– peš
dostopi, manipulativne in parkirne površine morajo biti utrjeni, v
protiprašni izvedbi in od zelenic ločeni z robniki; |
– padavinske vode s streh stavb se ponika v ponikovalnice; |
– padavinske vode z utrjenih površin se predhodno očiščene vodi v
meteorno kanalizacijo; |
– parcele, namenjene gradnji, so lahko ograjene; medposestne ograje ne
smejo presegati višine 1,2 m, lahko so žične, lesene, kovinske, iz
naravnega kamna, kombinirane ali žive meje (masivne polnostenske ograje
niso dovoljene), višine ograj ob promenticah morajo zagotavljati
pregledni trikotnik; |
– atriji
posameznih stanovanjskih enot so med seboj ločeni z ograjami višine 1,20
m (lesena ograja ali žive meje); |
– vstopna in uvozna vrata na parcelo, namenjeno gradnji, se morajo
odpirati proti parceli, namenjeni gradnji, in ne proti cesti; prav tako
morajo biti parkirne in manipulativne površine z ustreznimi odmiki
fizično ločene od cestnega sveta, manipulativne površine ob parkiriščih
pa dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje
vozil na javno cesto; |
– po
končani gradnji je treba odstraniti provizorije; |
– odvečni gradbeni material in izkopani material je treba odpeljati na
ustrezno deponijo, okolico pa hortikulturno urediti. |
(2) Ureditve funkcionalne celote IZ (FCIZ) |
Ob
regionalni cesti so površine IZ1, IZ2, IZ3 namenjene protihrupni barieri
ter spremljajočemu prometnem programu. |
(3) Robne zelene površine |
Pas na
severnem delu (Z5/1, Z5/2, Z5/3 in Z5/4) je namenjen površinam
stanovanjske stavbne strukture, ki se nahajajo izven območja urejanja.«
|
10. člen
|
V
12. členu se: |
– spremeni ime člena tako, da se glasi: »parcele, namenjene gradnji«,
|
– prvi
odstavek spremeni tako, da se glasi: |
»Velikost in oblika parcel, namenjenih gradnji, je določena z
zakoličbenimi točkami parcel in razvidna iz grafičnega dela načrta
parcelacije; točke so navedene v Prilogi 5 tega prostorskega akta.«
|
– doda
drugi odstavek, ki se glasi: |
»Parcela
se na terenu določi ob upoštevanju kakovosti obstoječih podatkov in v
okviru dopustnih odstopanj, ki jih določajo predpisi s področja
evidentiranja nepremičnin.« |
11. člen
|
13. člen
se spremeni tako, da se: |
– v
prvem odstavku črta besedilo: »Na mestu priključevanja ima regionalna
cesta že izvedeno razširjeno vozišče, zato bo potrebna le sprememba
talne in vertikalne signalizacije.« |
– v
drugem odstavku črta besedilo: »(dvosmerno kolesarsko stezo in dvosmerni
hodnik za pešce)« |
– se
doda tretji odstavek, ki se glasi: |
»Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju državne
ceste zunaj naselja je prepovedano.« |
12. člen
|
14. člen
se v celoti spremeni in se glasi: |
»(1)
Notranje prometno urejanja območja temelji na krožnem sistemu cest.
|
(2) GLAVNA ZBIRNA CESTA (A) IN JUŽNA ZBIRNA CESTA (B) se na vzhodu
priključujeta na državno (regionalno) cesto, na zahodu se navezuje na
obstoječo prometnico naselja Britof, ki se, do ureditve neustreznega
cestnega omrežja v obstoječem naselju Britof, zapre za motorni promet
(cestna zapora). Cesti (A) in (B) se ob priključitvi na regionalno cesto
razširita, sicer imata predviden karakteristični profil: bankina levo in
desno širine vsaka 0,5 m, obojestranski pločnik vsak širine 1,5 m in
vozišče skupne širine 5,5 m. |
(3) SEVERNA KROŽNA CESTA (C) predstavlja krožno cestno povezavo v
območju A, ki se odcepi od glavne zbirne ceste (A) in se v naslednjem
križišču ponovno priključi nanjo. Cesta (C) ima predviden
karakteristični profil: bankina levo in desno širine vsaka 0,5 m,
enostranski pločnik širine 1,5 m in vozišče skupne širine 5 m.
|
(4) ZAHODNA PREČNA CESTA (E) medsebojno povezuje glavno zbirno cesto (A)
in južno zbirno cesto (B). Cesta (E) ima predviden karakteristični
profil: bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m, enostranski pločnik
širine 1,5 m in vozišče skupne širine 5 m. |
(5) OSREDNJA PREČNA CESTA (D) medsebojno povezuje glavno zbirno cesto
(A) in južno zbirno cesto (B). Na južnem delu pri Transformatorski
postaji se načrtuje ekološki otok in 4 PM. Cesta (D) ima predviden
karakteristični profil: bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m,
enostranski pločnik širine 1,5 m in vozišče skupne širine 5 m.
|
(6) CESTA (F) se odcepi od severne krožne ceste (C) in se zaključi s 7
PM namenjenih območju A4. Cesta (F) ima predviden karakteristični
profil: bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m, ter vozišče skupne
širine 4 m. |
(7) CESTA (G) se odcepi od severne krožne ceste (C) in se slepo
zaključi. Cesta (G) ima predviden karakteristični profil: bankina levo
in desno vsaka širine 0,5 m ter vozišče skupne širine 4 m. |
(8) CESTA (H) se odcepi od glavne zbirne ceste (A) in se slepo zaključi
v območju A1. Cesta (H) ima predviden karakteristični profil: bankina
levo in desno vsaka širine 0,5 m ter vozišče skupne širine 4 m.
|
(9) CESTA (I) se odcepi od glavne zbirne ceste (A) in se slepo zaključi
v območju B3. Cesta (I) ima predviden karakteristični profil: bankina
levo in desno vsaka širine 0,5 m ter vozišče skupne širine 4 m.
|
(10) CESTA (J) se odcepi od južne zbirne ceste (B) in se slepo zaključi
v območju B3. Cesta (J) ima predviden karakteristični profil: bankina
levo in desno vsaka širine 0,5 m ter vozišče skupne širine 4 m.
|
(11) CESTA (K) se odcepi od južne zbirne ceste (B) in se zaključi s
13+16 PM, namenjenih območju C4 in C5. Cesta (K) ima predviden
karakteristični profil: bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m ter
vozišče skupne širine 4 m. |
(12) CESTA (L) se odcepi od južne zbirne ceste (B) in se slepo zaključi
v območju C3 in C2. Cesta (L) ima predviden karakteristični profil:
bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m ter vozišče skupne širine 4 m.
|
(13) CESTA (M) se odcepi od južne zbirne ceste (B) in se slepo zaključi
v območju C2 in C1. Cesta (M) ima predviden karakteristični profil:
bankina levo in desno vsaka širine 0,5 m ter vozišče skupne širine 4 m.
|
(14) Od
ceste F preko parcele 7, odseka A4, funkcionalne celote stanovanjske
stavbne strukture A (FCA) je dopustno neposredno dostopati do parcele
št. 438/5 k.o. Britof. Pri tem se ne smejo poslabšati pogoji rabe
parcele namenjene gradnji 7, odseka A4. Za namen uporabe dostopne poti
lastniki ustrezno medsebojno uredijo lastninsko oziroma drugo pravico
rabe tega dela zemljišča. |
(15) Vse
notranje prometnice so dvosmerne. |
(16) Za
prometno infrastrukturo veljajo naslednja določila: |
– vse
ceste morajo biti izvedene v asfaltni izvedbi; |
– vozne
površine so zaključene z dvignjenim robnikom; |
– uvozi
do parcel, namenjene gradnji, so predvideni preko pogreznjenih robnikov;
|
– lokacija uvoza je odvisna od potreb in razpoložljivega prostora na
parceli; |
– vse
povozne površine se odvodnjava v sistem meteorne kanalizacije;
|
– prometnice morajo biti opremljene z vertikalno in horizontalno
signalizacijo; |
– vsi
hodniki za pešce so asfaltirani ali kako drugače enotno tlakovani;
|
– vse
površine, ki so namenjene pešcem, morajo biti zaradi varnosti pešcev iz
hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni
in vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom; |
– invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo
imeti ob prehodu za pešce na cestah poglobljene robnike; |
– pešpoti so tlakovane ali asfaltirane ali v peščeni izvedbi;
|
– javna
parkirna mesta morajo imeti tudi parkirna mesta namenjena hendikepiranim
osebam. |
(17) Na
skrajnem zahodnem robu območja B je predvidena dostopna pot širine 3,0 m
za dovoz do stavbe na zemljišču parc. št. 430/5, k.o. Britof.«.
|
13. člen
|
V
četrtem odstavku 16. člena se besede »funkcionalna celota FCZ« zamenja z
besedami »varovalnega pasu plinovoda«. |
14. člen
|
V
17. členu se: |
– prvi
odstavek v celoti spremeni in se glasi: »Tranzitni cevovod, ki poteka
preko območja obravnave, je treba prestaviti z območja na zahodno stran
regionalne ceste Kranj–Britof. Tranzitni vod, ki poteka skozi predvideno
naselje, pa se ukine.«, |
– drugi
odstavek v celoti črta, |
– tretji
odstavek postane drugi odstavek, |
– dodata
tretji in peti odstavek, ki se glasita: |
»Dvostanovanjski objekti morajo imeti načrtovano ločeno oziroma
samostojno priključitev posamezne enote na javno vodovodno omrežje.«
|
»Na
mestih, kjer obstoječe omrežje posega ali pa se približa območju OLN, se
v varovalnem pasu vodovoda ne dovoli graditi vseh vrst objektov glede na
zahtevnost gradnje, ograj, škarp, saditi sadnega ali okrasnega drevja.
Naprava mora biti dostopna upravljavcu vodovoda za vzdrževanje in
upravljanje.«. |
15. člen
|
Prvi
odstavek 18. člena se v celoti spremeni tako, da se glasi: »Na južnem
delu obravnavanega območja (S1 k parceli C1/1, S2 k parceli C2/1, S3 k
parceli C2/4, S4 k parceli C3/1 in S5 parcele C6) poteka prenosno
omrežje zemeljskega plina z oznako R29, RP Britof – MRP Jesenice (s
premerom 200 mm in tlakom 50 bar). Načrtovane nove stavbe so ustrezno
odmaknjene od osi prenosnega omrežja zemeljskega plina. |
16. člen
|
V
19. členu se: |
– Prvi
odstavek v celoti spremeni tako, da se glasi: |
»Novo
stanovanjsko naselje se bo napajalo iz nove transformatorske postaje,
locirane v središče območja. Transformatorska postaja bo montažno
betonska tipske izvedbe nazivne moči od 630kVA do 1000kVA. Nova TP na
obravnavanem območju se bo vključila v predviden 20kV kablovod med RTP
110/20 kV Primskovo in TP 0956 Šenk Arvaj.«. |
– Iz
drugega odstavka črta stavek: V te omarice se namesti priključno merilni
del za posamezni objekt. |
17. člen
|
Iz
prvega odstavka 20. člena se črta besedilo »neposredno na notranjem robu
pločnika«. |
18. člen
|
V drugem
odstavku 22. člena se beseda »gradbenih« črta, za besedo »parcel« pa se
dopiše »namenjenih gradnji«, |
19. člen
|
V
26. členu se dodata četrti in peti odstavek, ki se glasita: |
»Izvedba
protihrupne bariere je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno
opremo območja.« |
»Letala,
ki pristajajo ali vzletajo na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, so vir
hrupa, zato na tem območju ni dovoljeno umeščanje dejavnosti, ki bi jih
lahko hrup letal ogrožal oziroma morajo biti izvedeni vsi potrebni
ukrepi, da ravni hrupa ne presegajo zakonsko predpisanih mejnih
vrednosti.« |
20. člen
|
29. člen
se v celoti spremeni in se glasi: |
»Območje
se bo urejalo etapno, pri čemer je etapnost izvajanja posegov odvisna
tako od prostorskih danosti območja kot tudi od izkazanega interesa
lastnikov zemljišč oziroma investitorjev ter hkrati logike racionalnega
infrastrukturnega opremljanja območja. |
Prva
etapa obsega gradnjo infrastrukturnega omrežja in se deli na naslednje
faze: |
– I.
faza: ureditev cestnih priključkov z državno cesto, dograditev
primarnega infrastrukturnega omrežja, na katerega se priključuje
načrtovano naselje, |
– II.
faza: gradnja cest (A), (B) in (D) z vso predvideno komunalno
infrastrukturo in |
– III.
faza: gradnja notranjega cestnega omrežja in sekundarne komunalne
infrastrukture. |
Tretjo
fazo prve etape je dopustno izvesti sočasno z drugo etapo, oziroma
posameznimi fazami druge etape. |
V drugo
etapo sodijo gradnje stavb. Druga etapa se lahko izvaja v več fazah, ki
so medsebojno neodvisne. Vsaka parcela, namenjena gradnji, lahko
predstavlja svojo fazo druge etape, kar ne velja za stanovanjske nize.
Celoten stanovanjski niz se sme graditi le kot ena etapa. |
Faznost
ene gradnje druge etape je mogoča pod pogojem, da se le ta navezuje na
obstoječe omrežje povezav in predstavlja smiselno zaključeno celoto.
Vsaki gradnji je treba predhodno zagotoviti ustrezno komunalno in
prometno ureditev znotraj območja OLN. |
Tretja
etapa obsega izvedbo protihrupne bariere in ureditev obcestnih površin.
Pred izdajo uporabnega dovoljenja stavbam v prvem nizu, ob državni
cesti, je treba izvesti tudi pripadajoči del protihrupne bariere.
|
V zadnji
(četrti etapi) je načrtovana možna izgradnja kolesarske poti in hodnika
za pešce ob regionalni cesti v kolikor se to izkaže za potrebno.
|
Namembnost zemljišč do vzpostavitve novih parcel, namenjenih gradnji
(komasacija), ostaja enaka dosedanji.«. |
21. člen
|
V
33. členu se: |
– v prvi
alineji drugega odstavka črta beseda »zeleno«, |
– doda
tretji odstavek, ki se glasi: »Prometne površine lokalnega pomena, ki so
določene s tem OLN, po pridobitvi uporabnega dovoljenja in
kategorizaciji občinskega upravnega organa lahko pridobijo status
grajenega javnega dobra lokalnega pomena.«. |
22. člen
|
34. člen
se v celoti spremeni tako, da se glasi: |
»(1)
Oblikovanje posameznih stavb lahko odstopa od predpisanih oblikovalskih
izhodišč, kadar ima različnost oblike za cilj vzpostaviti razpoznavnost
oziroma berljivost območja, tako da omogoča tudi gradnjo, ki sledi
sodobnejšim trendom oblikovanja. Različnost oblikovanja ne sme ustvariti
disharmonije z ostalimi stavbami in okoljem. V primeru takšnega
oblikovanja stavbe je to obvezno za vse stavbe v funkcionalni enoti,
zato je treba za takšno rešitev pridobiti soglasje vseh lastnikov v
funkcionalni enoti. |
(2) Na
mestu predvidene gradnje stanovanjskih dvojčkov je dovoljena tudi
gradnja prostostoječe stanovanjske stavbe ob upoštevanju določenih
vertikalnih in horizontalnih gabaritov ter pod pogojem združitve parcel
namenjenih gradnji, ki pripada dvojčku. |
(3) Ob
upoštevanju določil iz tega odloka so dovoljena odstopanja tlorisnih
gabaritov prostostoječih stanovanjskih stavb do +/– 15 %, pri čemer mora
biti zagotovljen požarni odmik med stavbami in upoštevane regulacijske
linije. |
(4) Dovoljena so odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov zunaj območja
OLN in ob priključkih na omrežje oskrbovalnih sistemov. Dovoljena
odstopanja ne smejo vplivati na zasnovo delov objekta, prometnih površin
in zunanjo ureditev. |
(5) Druga odstopanja: |
– Za
dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi križanja
komunalnih vodov z lokalno cesto, ki niso določena s tem odlokom. K
vsaki rešitvi križanja komunalnih vodov z lokalno cesto morajo
investitorji oziroma upravljavci takega voda predhodno pridobiti
soglasje investitorjev oziroma upravljavca lokalne ceste. Prav tako se
za dopustna odstopanja po tem odloku lahko šteje tudi izbor drugih
materialov in tehničnih rešitev infrastrukturnih vodov, če s tem soglaša
pristojni upravljavec. |
– Z
odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere,
odstopanja prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z
njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja
zadevajo.«. |
23. člen
|
Točka
4.2. 35. člena se dopolni tako, da se za zaklepajem dopiše: »in prometna
študija križišča Britof – jug (CE DESIGN d.o.o., št. proj. P-206/10
izdelana 16. 7. 2010, dop. avgust 2010, dop. maj 2016)«. |
24. člen
|
36. člen
se v celoti spremeni in se glasi: |
»Po
realizaciji s tem OLN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri
določanju nadaljnjih meril in pogojev treba upoštevati ključne
konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto
urbanističnega urejanja prostora, in sicer: |
– ohranjati protihrupno bariero ob regionalni cesti; |
– ohranjati gradbeno mejo stavb ob regionalni cesti.«. |
|
Št. 350-10/2015-35 |
Kranj,
dne 30. oktobra 2017 |
|
Župan |
Mestne občine Kranj |
Boštjan Trilar
|
|
zanj |
Boris Vehovec
l.r. |
Podžupan |
|