Na
podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi
– ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 –
ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20
– ZIUOOPE) je Občinski svet Občine Ribnica na 13. redni seji 12. 11.
2020 sprejel |
|
S T A T U T |
Občine Ribnica |
|
1. člen |
|
(vsebina statuta) |
|
Vsebina Statuta Občine Ribnica: |
1 |
Status občine, ustanovitev ožjih delov
občine in njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave v
občini |
2 |
Naloge občine in njenih ožjih delov |
3 |
Organizacijo občine |
3.2 |
Občinski svet |
3.3 |
Župan |
3.4 |
Nadzorni odbor občine |
3.5 |
Drugi organi občini |
4 |
Ožji deli občine |
5 |
Neposredno sodelovanje občanov pri
odločanju v občini |
5.1 |
Zbor občanov |
5.2 |
Referendum o splošnem aktu občine |
5.3 |
Svetovalni referendum |
5.5 |
Ljudska iniciativa |
6 |
Občinske javne službe |
7 |
Sodelovanje občine z drugimi občinami |
8 |
Premoženje in financiranje občine |
9 |
Splošni in posamični akti občine ter druge
določbe, pomembne za delovanje občine |
|
1 STATUS OBČINE, USTANOVITEV OŽJIH DELOV OBČINE IN NJIHOV STATUS TER
URESNIČEVANJE LOKALNE SAMOUPRAVE V OBČINI |
|
2. člen |
|
(območje, ime in sedež občine) |
|
(1) Občina
Ribnica (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost,
ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Andol, Blate, Breg
pri Ribnici, Breže, Brinovščica, Bukovec pri Poljanah, Bukovica, Črnec,
Črni Potok pri Velikih Laščah, Dane, Dolenja vas, Dolenje Podpoljane,
Dolenji Lazi, Dule, Finkovo, Gašpinovo, Gorenje Podpoljane, Gorenji
Lazi, Goriča vas, Graben, Grebenje, Grič, Grčarice, Grčarske Ravne,
Hojče, Hrovača, Hudi Konec, Jelendol, Jelenov Žleb, Junčje, Jurjevica,
Kot pri Rakitnici, Kot pri Ribnici, Krnče, Levstiki, Lipovec, Makoše,
Marolče, Maršiči, Nemška vas, Ortnek, Otavice, Perovo, Praproče,
Prigorica, Pugled pri Karlovici, Pusti Hrib, Rakitnica, Ribnica, Rigelj
pri Ortneku, Sajevec, Slatnik, Sušje, Sveti Gregor, Škrajnek, Velike
Poljane, Vintarji, Vrh pri Poljanah, Zadniki, Zadolje, Zapuže pri
Ribnici, Zlati Rep, Žlebič in Žukovo. |
(2) Sedež občine je v Ribnici, Gorenjska cesta 3. |
(3) Občina
je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(4) Občino predstavlja in zastopa županja oziroma župan (v nadaljnjem
besedilu: župan). |
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo z zakonom po
postopku, ki ga določa zakon. |
(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
3. člen |
|
(naloge občine) |
|
(1) Občina
v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene
v zakonu, ter naloge, določene s predpisi občine. |
(2) Če zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz
državne pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora
država občini zagotoviti potrebna sredstva. |
|
4. člen |
|
(uradno glasilo občine) |
|
(1) Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu
RSin začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače
določeno. |
(2) V Uradnem listu RS se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako
določi občinski svet. |
|
5. člen |
|
(uresničevanje lokalne samouprave) |
|
(1) Občanke in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) odločajo o zadevah
iz občinske pristojnosti prek župana in občinskega sveta ter neposredno
sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih
občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
(2) Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri
oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih
aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na
način in v rokih, ki jih določi župan. Javna razprava o posameznem
predlogu ne sme trajati manj kot trideset dni. |
(3) Na podlagi odločitve organov občine se v posamezne oblike odločanja
in v javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno
prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč
in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
6. člen |
|
(grb, zastava in praznik občine) |
|
(1) Občina
ima svoj grb, zastavo in praznik. |
(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na
zgornji polovici napis: Občina Ribnica. V sredini žiga je grb občine. |
(3) Oblika, vsebina in uporaba grba ter zastave občine se uredijo z
odlokom. |
Velikost, uporabo in hrambo žigov določi župan s sklepom. |
(4) Praznik občine je 23. oktobra. |
(5) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina
zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade
v skladu s posebnim odlokom. |
|
7. člen |
|
(ožji deli občine) |
|
(1) Na
območju občine so kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti: |
– Krajevnaskupnost Ribnica na območju naselij: Breg pri Ribnici, Breže,
Bukovica, Dane, Dolenji Lazi, Gorenji Lazi, Goriča vas, Grič, Hrovača,
Jurjevica, Kot pri Ribnici, Nemška vas, Otavice, Ribnica, Sajevec,
Slatnik, Sušje, Zadolje, Zapuže pri Ribnici, Žlebič. Krajevna
skupnostima sedežv Ribnici. |
– Krajevnaskupnost Dolenja vas na območju naselij: Blate, Dolenja vas,
Grčarice, Grčarske Ravne, Jelendol, Jelenov Žleb, Kot pri Rakitnici,
Lipovec, Makoše, Prigorica, Rakitnica. Krajevna skupnostima
sedežv Dolenji vasi. |
– Krajevnaskupnost Velike Poljane na območju naselij: Bukovec pri
Poljanah, Dolenje Podpoljane, Dule, Finkovo, Gorenje Podpoljane, Ortnek,
Praproče – del, Škrajnek, Velike Poljane, Vrh pri Poljanah,
Žukovo.Krajevna skupnostima sedežna Velikih Poljanah. |
– Krajevnaskupnost Sveti Gregor na območju naselij: Andol, Brinovščica,
Črnec, Črni Potok pri Velikih Laščah, Gašpinovo, Graben, Grebenje,
Hojče, Hudi Konec, Junčje, Krnče, Levstiki, Marolče, Maršiči, Perovo,
Praproče – del, Pugled pri Karlovici, Pusti Hrib, Rigelj pri Ortneku,
Sveti Gregor, Vintarji, Zadniki, Zlati Rep. Krajevna skupnostima
sedežv Svetem Gregorju. |
(2) S tem statutom so določene naloge občine, ki jih na svojem območju
in pretežno v korist svojih prebivalcev izvajajo krajevne skupnosti. |
(3) Krajevne skupnosti se lahko ukinejo ali se lahko spremeni njihovo
območje s spremembo statuta občine. Pobudo za ustanovitev krajevnih
skupnosti ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali
pet odstotkovprebivalcev dela občine. Statut se spremeni po prej na
referendumu ugotovljeni volji prebivalcev ožjega dela občine o imenu in
območju krajevne skupnosti. Sprememba ali ukinitev krajevne skupnosti
začne veljati s prvim dnem proračunskega leta, ki sledi letu, v katerem
je na rednih lokalnih volitvah izvoljen nov občinski svet. |
(4) Ta statut določa pravni status krajevnih skupnosti, organizacijo,
pristojnosti in delovanje njihovih organov, njihovo sodelovanje z občani
in občinskimi organi, financiranje ter stvarno premoženje posamezne
krajevne skupnosti. |
|
8. člen |
|
(naloge, prenesene v izvajanje krajevnih/vaških/četrtnih skupnosti) |
|
Krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se
nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti in so z odlokom prenesene v
izvajanje njihovim svetom. |
|
2 NALOGE OBČINE |
|
9. člen |
|
(naloge občine) |
|
(1) Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene z zakonom, zlasti pa: |
1. sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj občine, |
2. pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja ter ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
3. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj, |
4. zagotavlja javne vrtce in druge oblike predšolskega varstva, |
5. gradi in vzdržuje objekte javnega vrtca, osnovne in glasbene šole,
splošne knjižnice, zdravstvenega doma, lekarne, športnih dvoran,
rokodelskega centra in grajskega kompleksa, |
6. zagotavlja obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe v
skladu z zakonom, |
7. gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo, |
8. zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
9. zagotavlja muzejsko, galerijsko in rokodelsko dejavnost, |
10. skrbi za varstvo zraka, tal in vodnih virov ter za varstvo pred
hrupom, |
11. gradi, vzdržuje in upravlja: |
– občinske ceste, ulice in javne poti, |
– površine za pešce in kolesarje, |
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine, |
12. zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja
promet v občini, |
13. skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč. |
(2) Občina opravlja naloge, določene s tem statutom in podrobneje z
odlokom, in sicer: |
– ustvarja pogoje za glasbeno izobraževanje in izobraževanje odraslih, |
– pospešuje društveno dejavnost na področju skrbi za mladino, socialno
ogroženih, invalidov in ostarelih, |
– podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih
priložnostih ali obletnicah občanov, |
– pospešuje društveno dejavnost na področjih kulture, športa, turizma. |
|
3 ORGANIZACIJA OBČINE |
|
3.1 Skupne določbe |
|
10. člen |
|
(organi občine) |
|
(1) Organi
občine so: |
– občinski svet, |
– župan in |
– nadzorni odbor. |
(2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ,
ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter
splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter
varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
(3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge
določa zakon. |
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom
občinskega sveta. |
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
(6) Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega
sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne
volitve ureja zakon. |
|
11. člen |
|
(javnost dela) |
|
(1) Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut,
poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora. |
(2) Javnost dela občinskih organov občine se praviloma zagotavlja z
obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega
značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine ter v katalogu
informacij javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri
pripravi splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov
občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiva za točke
dnevnega reda teh sej ter z omogočanjem navzočnosti občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov.
Podrobneje določa način zagotavljanja javnosti dela posameznega
občinskega organa njegov poslovnik. |
|
12. člen |
|
(neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) |
|
Občani sodelujejo pri odločanju na zborih občanov, z referendumom in z
ljudsko iniciativo. |
|
13. člen |
|
(občinska uprava) |
|
(1) Občina
ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
(2) Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom,
s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje. |
(3) Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske
uprave, ki ga je na predlog župana soustanovil občinski svet s posebnim
odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje,
vodenje in organizacija. |
(4)
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za vse občinske organe. |
(5) Občinsko upravo vodi direktorica oziroma direktor občinske uprave (v
nadaljnjem besedilu: direktor občinske uprave), usmerja in nadzoruje pa
jo župan. |
|
3.2 Občinski svet |
|
14. člen |
|
(občinski svet) |
|
(1) Občinski
svet šteje devetnajst članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu:
člani). |
(2) Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki
ureja lokalne volitve. |
|
15. člen |
|
(konstituiranje občinskega sveta) |
|
(1) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
Konstituiranje občinskega sveta določata zakon in poslovnik občinskega
sveta. |
(2) S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat
prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi
članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta. |
(3) Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim
odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v
organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega
ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha v skladu z
ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada. |
|
16. člen |
|
(nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta) |
|
(1) Nezdružljivost
funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom določa
zakon. |
(2) Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana
opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana
občinskega sveta. |
|
17. člen |
|
(pristojnosti občinskega sveta) |
|
(1) Občinski
svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine. |
(2) Pristojnosti občinskega sveta določata zakon in ta statut. |
|
18. člen |
|
(seje občinskega sveta) |
|
(1) Občinski
svet dela in odloča na sejah. |
(2) Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom. |
(3) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega
statuta in poslovnika občinskega sveta po programu dela občinskega sveta
ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu. |
(4) Podžupan lahko opravi sklic seje na podlagi posamičnega pooblastila
župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje občinskega sveta pa
je v skladu s prejšnjim odstavkom načrtovan ali je nujen. |
(5) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan in
najstarejši član občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta
v skladu s tem statutom sklicatelja. |
(6) Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in vodenju
sej zagotavlja občinska uprava. |
(7) Sklicevanje in vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda
in njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega
sveta, podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
19. člen |
|
(pravice člana občinskega sveta) |
|
(1) Član
občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in
odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta. |
(2) Komisije in odbori ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
(3) Župan mora predloge komisij in odborov ter članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka uvrstiti na dnevni red, ko so pripravljeni tako,
kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
(4) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za
vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta
županu in občinski upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so
bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, podana na sami seji
sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine (direktor občinske
uprave) odgovorita na naslednji seji. |
|
20. člen |
|
(odločanje občinskega sveta) |
|
(1) Občinski
svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov,
odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon določa drugačno večino. |
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se
glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene
občinski svet. |
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter
druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom
občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
21. člen |
|
(izvrševanje odločitev občinskega sveta) |
|
(1) Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan. |
(2) Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja
odločitev občinskega sveta. |
(3) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave. |
(4) Župan in direktor občinske upraveporočata občinskemu svetu o
izvrševanju njegovih odločitev na vsaki redni seji. |
|
22. člen |
|
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
(1) Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta občine ima
pet članov, ki jih izmed svojih članov imenuje občinski svet, praviloma
na svoji prvi seji. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je delovno
telo občinskega sveta, pristojno za pripravo odločitev občinskega sveta,
ki se nanašajo na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev,
potrditev mandatov nadomestnih članov občinskega sveta, odločanje o
morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter
druga mandatna vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega
odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov,
imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij občinskega sveta,
imenovanja in razrešitve predstavnikov občine v organih pravnih oseb
javnega prava, ki jih je občina ustanovila. |
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga
občinskemu svetu v sprejem pravilnike, s katerimi so urejeni svetniške
skupine in zagotavljanje sredstev za njihovo delo, sejnine članov
občinskega sveta, članov nadzornega odbora in članov svetov krajevnih
skupnosti. |
(4) Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih
razmerij občinskih funkcionarjev in materialnih pravic iz dela in v
zvezi z delom ter druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
(5) Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je določen s poslovnikom
občinskega sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije. |
|
23. člen |
|
(stalna delovna telesa občinskega sveta) |
|
(1) Stalna
delovna telesa občinskega sveta so: |
1. odbor za finance, |
2. odbor za družbene dejavnosti, |
3. odbor za okolje in prostor, |
4. odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo, |
5. statutarno pravna komisija. |
(2) Odbori in komisija iz prejšnjega odstavka štejejo pet članov.
Sestavo članov posameznega odbora in komisije določi občinski svet z
aktom o imenovanju članov. Člane komisij in odborov občinski svet
imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih
občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta
vodi član občinskega sveta. |
Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa
občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
24. člen |
|
(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta) |
|
(1) Komisije
in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja,
določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu
svetu v sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana. |
(3) Komisije in odbori občinskega sveta, vsak na svojem področju dela,
so dolžni oblikovati mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih
predpisov, ki jih sprejemajo državni organi in se nanašajo na koristi
občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
(4) Podrobneje določa način dela komisij in odborov občinskega sveta
poslovnik občinskega sveta. |
|
25. člen |
|
(ustanovitev občasnih delovnih teles) |
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi njihovo sestavo in naloge. |
|
3.3 Župan |
|
26. člen |
|
(pristojnosti župana) |
|
(1) Župan
predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in
vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. |
(2) Poleg tega župan predvsem: |
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje občinski proračun in pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev
občinskega sveta, |
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave in organov skupne
občinske uprave, ureditev njihovega delovnega področja ter notranjo
organizacijo občinske uprave, |
– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o
imenovanju javnih uslužbencev v nazive in o sklenitvi delovnega razmerja
zaposlenih v občinski upravi ter odloča o drugih pravicah in obveznostih
javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, |
– imenuje in razrešuje direktorja občinske upraveter vodjo organa skupne
občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
– sprejme načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine, |
– opravlja druge naloge, ki jih določata zakon in ta statut. |
|
27. člen |
|
(objave splošnih aktov) |
|
(1) Župan
skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine v
Uradnem listu RS. |
(2) Objavo splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa
proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj
po sprejemu, objavi župan v Uradnem listu RS po poteku petnajstih dni po
sprejemu na občinskem svetu. |
(3) Če župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali
nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem
najpozneje v osmih dneh po sprejemu pisno obvestiti občinski svet,
navesti razloge za zadržanje in predlagati občinskemu svetu, da o njem
ponovno odloči na prvi naslednji redni seji. |
(4) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni
akt objaviti. |
|
28. člen |
|
(podžupan) |
|
(1) Za
pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega in največ
dva podžupana. Enega podžupana imenuje župan izmed članov občinskega
sveta najpozneje v petinštiridesetih dneh po konstitutivni seji
občinskega sveta, drugega pa lahko imenuje kadarkoli v času svojega
mandata. |
(2) Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana obvesti župan
o tem občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je
dal podžupanu, in nalogami, pri katerih mu pomaga. |
(3) Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka
podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti
ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz
pristojnosti župana. Če ima občina dva podžupana, nadomešča župana tisti
podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. |
(4) V času opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja
mandata župana podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega
sveta. |
|
29. člen |
|
(komisije in drugi strokovni organi občine) |
|
(1) Župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v
zakonu ali drugem predpisu. |
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna
in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
3.4 Nadzorni odbor občine |
|
30. člen |
|
(nadzorni odbor občine) |
|
(1) Nadzorni
odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s
pristojnostmi, določenimi z zakonom. |
(2) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega
proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter
ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega
proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim
premoženjem. |
|
31. člen |
|
(imenovanje članov nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorni
odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet
izmed občanov najkasneje v petinštiridesetih dneh po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne
izobrazbe in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega
področja. |
(2) Kandidatno listo za člane nadzornega odbora občine predlaga
občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
na podlagi predlogov kandidatov, ki jih po javnem pozivu predlagajo
občani, njihove organizacije in politične stranke v občini. |
|
32. člen |
|
(konstituiranje nadzornega odbora) |
|
(1) Prvo
sejo nadzornega odbora občine najpozneje v petnajstih dneh po imenovanju
članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji
navzočih večina članov. |
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega
odbora. |
|
33. člen |
|
(delovanje nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorni
odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne in
organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
(2) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove
seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge
naloge, ki jih določata ta statut in poslovnik nadzornega odbora. |
(3) Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga
sprejme nazorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega
odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu RS. |
(4) Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa
opravlja na sedežih nadzorovanih oseb. |
(5) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine. |
|
34. člen |
|
(program dela nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorni
odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni
program in predlog finančnega načrta. Z letnim nadzornim programom in
njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor seznaniti
občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni
odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna. |
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno
obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet, župan ali
svetniška skupina. |
(2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor
določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti
nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti
nadzorni program. |
(3) Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim
določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal, ter pooblastila člana
nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma
pooblaščeni osebi neposrednega ali posrednega uporabnika občinskega
proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja občinsko premoženje, pri
katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu:
nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana. |
(4) S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor
občinski svet in župana, ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so
vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega
pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega
sveta, ko obravnava njegova poročila. |
|
35. člen |
|
(predmet nadzora) |
|
(1) Nadzorni
odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi
preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih
dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma
opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in
gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega
proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim
premoženjem. |
(2) Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s
katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih
uporabnikov občinskega proračuna. |
(3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni
nadzornemu odboru predložiti v vpogled vso potrebno dokumentacijo,
sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati
pojasnila. V postopku nadzora lahko pooblaščeni član nadzornega odbora
pregleda dokumentacijo na lokaciji nadzorovane osebe. |
|
36. člen |
|
(izločitev člana nadzornega odbora) |
|
(1) Član
nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru,
če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali
videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku
nadzornega odbora pisno. |
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
– je
odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala, |
– je
član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik
odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca
nadzorovane osebe, |
– če
je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahtevata tudi nadzorovana
oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti
pri nadzornem odboru. V zahtevi je treba navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z
večino glasov vseh članov. |
|
37. člen |
|
(osnutek poročila nadzornega odbora) |
|
(1) Za
posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen s
sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik
pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku
nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake
sestavine kot poročilo o nadzoru, razen odzivnega poročila nadzorovane
osebe. |
(2) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora
o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik
nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek
poročila o nadzoru. |
(3) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor
sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora
upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
(4) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru
najpozneje v roku osmih (8) dni po sprejemu. |
|
38. člen |
|
(odzivno poročilo) |
|
(1) Nadzorovana
oseba ima pravico v roku petnajstih dni od prejema osnutka poročila o
nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). |
(2) Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako
posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo
kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi,
jih priloži odzivnemu poročilu. |
|
39. člen |
|
(vsebina poročila nadzornega odbora) |
|
(1) Po
preteku roka iz prejšnjega člena sprejme nadzorni odbor poročilo o
nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. Dokončno
poročilo nadzornega odbora občine se objavi v katalogu informacij
javnega značaja na spletni strani občine. |
(2) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z
zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora
občine, ki ga izda pristojni minister. |
(3) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki
je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
(4) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru. |
(5) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
pravilno in/ali smotrno. |
(6) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo ter drugimi splošnimi in posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
(7) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali
neuspešno. |
(8) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
(9) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi nadzorovana oseba pri enakih
stroških lahko dosegla večje učinke. |
(10) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji
poslovanja nadzorovane osebe. |
(11) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti
poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in
uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma
predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba
izboljša poslovanje, tako da nakaže le poti za izboljšanje. |
|
40. člen |
|
(postopanje nadzornega odbora) |
|
(1) Če
je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. |
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da
je nadzorovana ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje,
je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
41. člen |
|
(obravnava poročila nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorovane
osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
(2) Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
|
42. člen |
|
(javnost dela nadzornega odbora) |
|
(1) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom. |
(2) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen
predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
43. člen |
|
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) |
|
(1) Strokovno
in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih
pisanj nadzornega odbora, organiziranju izvajanja nadzorov, arhiviranju
gradiva, sprejemanju in urejanju pošte ter opravljanju drugih opravil,
potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora. |
(3) Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in
mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. |
|
44. člen |
|
(sredstva za delo nadzornega odbora) |
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu
na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika. |
|
45. člen |
|
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora) |
|
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta – pravilnikom o
plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles
občinskega sveta ter članov volilnih drugih občinskih organov ter o
povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim
strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno ali avtorsko
pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na
podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
3.5 Drugi organi občine |
|
46. člen |
|
(drugi organi občine) |
|
Organizacijo, delovno področje in sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
47. člen |
|
(poveljnik in štab civilne zaščite) |
|
(1) Občina
ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo
odgovorni županu. |
|
4 OŽJI DELI OBČINE |
|
48. člen |
|
(sodelovanje pri opravljanju nalog občine) |
|
(1) Krajevne
skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na
področju javne infrastrukture na območju občine ter sodelujejo pri
izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in pri nadzoru nad
opravljenimi deli, |
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode ter pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za delo s
področja javnih služb, |
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in
sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in
vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd. ter pri tem
sodelujejo, |
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.), |
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
– dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge
namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v
skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija),
pri katerih je prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
– dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem
občine, ki je skupnostim dano v uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
(2) Naloge in način izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka, ki se
prenesejo v izvajanje svetu ožjega dela občine, se podrobneje določijo z
odlokom. |
|
49. člen |
|
(svet krajevneskupnosti) |
|
(1) Organ
krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
sveta določa zakon. |
(2) Svet krajevne skupnosti šteje toliko članov, kolikor jih določa
Odlok o določitvi števila članov sveta krajevnih skupnosti ter volilnih
enot za volitve članov v svete krajevnih skupnosti na območju Občine
Ribnica. |
(3) Volitve članov sveta krajevne skupnosti se na podlagi razpisa župana
opravijo hkrati z volitvami članov občinskega sveta. |
|
50. člen |
|
(sklic prve seje sveta krajevneskupnosti) |
|
(1) Prvo
sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po
izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti, sejo pa vodi najstarejši
novoizvoljeni član sveta. |
(2) Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici
njegovih članov. |
(3) Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe
statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta. |
|
51. člen |
|
(predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti) |
|
(1) Svet
krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani
sveta. |
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje
in vodi seje sveta ter opravlja druge naloge, določene s tem statutom in
poslovnikom občinskega sveta. |
(3) Svet krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli
podpredsednika. Podpredsednik nadomešča predsednika in opravlja naloge,
ki mu jih določi predsednik. |
|
52. člen |
|
(seje sveta krajevneskupnosti) |
|
(1) Svet
krajevne skupnosti dela in sprejema svoje odločitve na seji, na kateri
je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. |
(2) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar nima pravice glasovati. |
(3) Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet najmanj štirikrat na
leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan, najmanj polovica
članov občinskega sveta ali najmanj tretjina članov sveta
krajevneskupnosti. |
(4) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja
poslovnik občinskega sveta. |
|
53. člen |
|
(naloge sveta krajevneskupnosti) |
|
(1) Svet
krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge
krajevne skupnosti. Svet lahko tudi: |
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na
območje krajevne skupnosti in njene prebivalce, ter oblikuje svoja
stališča in mnenja, |
– daje pobude za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter
gospodarjenju s skupnim premoženjem krajevne skupnosti. |
(2) Mnenja, stališča in pobude iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na
predloge splošnih aktov občine, mora predlagatelj v postopku priprave
predloga za obravnavo na občinskem svetu obravnavati in občinskemu svetu
o tem pisno poročati. |
(3) Svet krajevneskupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj
sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora
krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je
urejen zbor občanov. |
(4) Odločitve sveta krajevneskupnosti po pregledu utemeljenosti
izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
54. člen |
|
(svet predsednikov svetov krajevnihskupnosti) |
|
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo
zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov
svetov krajevne skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
55. člen |
|
(sredstva za delovanje krajevneskupnosti) |
|
(1) Za
delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se uporabljajo
določbe zakona, ki ureja javne finance, o financiranju neposrednih
uporabnikov občinskega proračuna. |
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev
krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih
prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij
ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej
evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. |
(3) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje
delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi in upravlja občina. |
(4) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe
krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava. |
|
56. člen |
|
(razpustitev sveta krajevneskupnosti) |
|
(1) Občinski
svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov
sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti
svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
– če
se po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane, |
– če
ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih
izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
– če
se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se
sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo
nenamensko. |
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevne skupnosti, če
ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni
kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo
interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem
statutom. |
|
5 NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
5.1 Zbor občanov |
|
57. člen |
|
(zbor občanov) |
|
(1) Občani
na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali z odlokom občine,
ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
58. člen |
|
(sklic zbora občanov) |
|
(1) Zbor občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezni del na
lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta
krajevneskupnosti. |
(2) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje
zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
(3) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in
na spletni strani občine. |
|
59. člen |
|
(zahteva občanov za sklic zbora) |
|
(1) Župan
mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom
občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor
občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev tega
dela. |
(2) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno
obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba
priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati
imena in priimke volivcev, datume rojstev in naslove stalnega
prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne,
če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z
obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu
na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po
prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
60. člen |
|
(vodenje zbora občanov) |
|
(1) Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev
z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali. |
(3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve in vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga
na krajevno običajen način objavi. |
|
5.2 Referendum o splošnem aktu občine |
|
61. člen |
|
(referendum o splošnem aktu občine) |
|
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti najmanj
deset odstotkov volivcev v občini. |
(4) Naknadni referendum o splošnem aktu občine ureja zakon. |
|
5.3 Svetovalni referendum |
|
62. člen |
|
(svetovalni referendum) |
|
(1) Občinski
svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega zakona, ki
ureja referendum o splošnem aktu občine, in zakona, ki ureja referendum
in ljudsko iniciativo. |
|
5.4 Drugi referendumi |
|
63. člen |
|
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) |
|
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami
zakona, ki ureja naknadni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja
referendum, ni drugače določeno. |
|
5.5 Ljudska iniciativa |
|
64. člen |
|
(ljudska iniciativa) |
|
(1) Najmanj
pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu
volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis
referenduma o splošnem aktu in zakona, s katerimi je urejen postopek s
pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine. |
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali
drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo
ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene
zahteve. |
|
65. člen |
|
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) |
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter za njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
|
6 OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
66. člen |
|
(občinske javne službe) |
|
(1) Občina
zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom lahko
sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih
zagotavlja občina. |
(2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge
dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali
so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali
ekoloških funkcij občine. |
(3) Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z
zakonom. |
|
67. člen |
|
(izvajalci javnih služb) |
|
(1) Režijski
obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe,
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
(2) Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in
občinskim odlokom podeli koncesijo. |
|
7 SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI OBČINAMI |
|
68. člen |
|
(medobčinsko sodelovanje) |
|
(1) Občina
kot soustanoviteljica zagotavlja gospodarsko javno službo, ki skrbi za
odlaganje, obdelavo in zbiranje odpadkov ter odvajanje in čiščenje
komunalnih in padavinskih voda ter jo izvaja podjetje Komunala Ribnica,
d. o. o., ter gospodarsko javno službo, ki skrbi za vodovodni sistem in
oskrbo s pitno vodo, ki jo izvaja podjetje Hydrovod, d. o. o. Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v
zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvajajo javna podjetja,
občinski sveti udeleženih občin ustanovijo skupni organ, ki ga
sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
(2) Občina lahko v skladu z zakonom in odlokom ustanovi organ za skupno
opravljanje nalog občinske uprave (skupna občinska uprava). |
(3) Občina sodeluje z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
69. člen |
|
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic) |
|
(1) V
aktu o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih
pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem
javnih služb, ki jih izvajajo pravne osebe javnega prava, ki jih je
občina ustanovila skupaj z drugo ali drugimi občinami, se določijo
njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način
financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. |
(2) Župan mora občinskemu svetu poročati o delu skupnega organa iz
prejšnjega odstavka najmanj enkrat letno. |
|
8 PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
70. člen |
|
(premoženje občine) |
|
(1) Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po
postopku in na način, ki ga določajo zakon in predpisi, ki veljajo za
upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem. |
(2) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti
soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje
stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost
občine. |
|
71. člen |
|
(prihodki občine) |
|
(1) Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom. |
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
|
72. člen |
|
(proračun občine) |
|
(1) Prihodki
in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v
proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča
njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v
sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. V postopku priprave
proračuna lahko določi višino sredstev, namenjeno financiranju
projektov, ki jih predlagajo občani. O predlaganih projektih izvede
župan posvetovanja z občani najkasneje do predložitve proračuna
občinskemu svetu v sprejem. |
(4) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt
razvojnih programov in obrazložitve. |
(5) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali dodatnega zadolževanja. |
|
73. člen |
|
(izvrševanje proračuna občine) |
|
(1) Za
izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. |
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z
zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu
občine ali drugim splošnim aktom občine. |
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora
v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance,
izdanim na podlagi zakona. |
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje
proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce
občinske uprave. |
(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna polletno s
polletnim poročilom in letno v zaključnem računu. Poročilo vsebuje
podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih
financ. |
|
74. člen |
|
(odlok o proračunu občine) |
|
(1) Proračun
občine sprejme občinski svet z odlokom. |
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
(3) V odloku o proračunu se določita obseg zadolževanja proračuna in
obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni
možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski
svet z odlokom. |
(5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na
katerega se sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna
sprejme občinski svet z odlokom. |
|
75. člen |
|
(začasno financiranje) |
|
(1) Če
proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega
proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo
uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem
obdobju v proračunu za preteklo leto. |
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom in o
tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. Sklep velja največ tri
mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta
podaljša še za tri mesece. |
|
76. člen |
|
(uporaba sredstev proračuna) |
|
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z
zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini,
določeni s proračunom. |
|
77. člen |
|
(prerazporejanje proračunskih sredstev) |
|
(1) Proračunskih
sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen
z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika,
župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo,
oziroma če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug
uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese
sredstva v proračunsko rezervo. |
|
78. člen |
|
(zaključni račun proračuna) |
|
(1) Župan
predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu
svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta. |
(2) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti
ministrstvo, pristojno za finance, v tridesetih dneh po sprejemu. |
|
79. člen |
|
(zadolževanje občine) |
|
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme
občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
80. člen |
|
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) |
|
(1) Javna
podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko
zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom, in
pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda občinski svet. |
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih
zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana
občinski svet. |
(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali
javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh
občin ustanoviteljic. |
|
81. člen |
|
(finančno poslovanje občine) |
|
(1) Finančno
poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave. |
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega
finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje
pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in
podzakonskimi predpisi. |
|
82. člen |
|
(javno naročanje) |
|
Nabavo blaga, nabavo storitev in oddajo gradbenih del izvaja župan
občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
9 SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
9.1 Splošni akti občine |
|
83. člen |
|
(splošni akti občine) |
|
(1) Splošni
akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe,
pravilniki in navodila. |
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge
načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta
posebni vrsti splošnih aktov. |
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je
lahko splošni ali posamični akt. |
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
84. člen |
|
(statut občine) |
|
(1) Statut
je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom
občinskega sveta za sprejem odloka. |
|
85. člen |
|
(poslovnik občinskega sveta) |
|
(1) S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se podrobneje uredijo organizacija in način dela
občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju
nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela
občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega
sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna,
sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in
imenovanja ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta. |
(2) Poslovnik občinskega sveta primerno uporabljajo pri svojem delu
sveti krajevnih skupnosti. |
|
86. člen |
|
(odlok občine) |
|
(1) Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela,
ustanavlja pravne osebe javnega prava in izvajalce občinskih javnih
služb ter ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom. |
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar
je tako določeno z zakonom. |
|
87. člen |
|
(pravilnik) |
|
S
pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka. |
|
9.2 Posamični akti občine |
|
88. člen |
|
(posamični akti občine) |
|
(1) Posamični
akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S posamičnimi akti, odločbo ali sklepom odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
89. člen |
|
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine) |
|
(1) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz
prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi
zakon. |
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
90. člen |
|
(pooblastila v upravnih zadevah) |
|
Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz
občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom
in predpisi, izdanimi na podlagi zakona. |
|
91. člen |
|
(obveščenost o upravnih postopkih) |
|
(1) Župan
mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o
vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na
podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v osmih dneh. |
(2) Župan mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi v teh postopkih lahko bile oziroma če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z
ustavo in zakoni. |
|
10 VARSTVO OBČINE, PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
|
92. člen |
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
pravice občine. |
|
93. člen |
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
94. člen |
|
(1) Župan
lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
(2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
|
95. člen |
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo
in zakoni. |
|
96. člen |
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
11 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
97. člen |
|
Odbor za kmetijstvo in odbor za gospodarstvo kot stalni delovni telesi
obstajata do zaključka mandata občinskega sveta. |
|
98. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z
dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Ribnica
(Uradni list RS, št. 17/12). |
|
99. člen |
|
(objava in začetek veljavnosti) |
|
Ta
statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 007-0016/2020 |
Ribnica, dne 12. novembra
2020 |
|
Župan |
Občine Ribnica |
Samo Pogorelc |