|
Na podlagi
določila 36. člena
Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/
(Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10) ter 7. in 113.
člena
Statuta občine Divača
(Uradni list RS 39/99, 77/06, 115/07) je Občinski svet Občine Divača na
svoji 22. redni seji dne 19.12.2013 sprejel |
|
POSLOVNIK |
|
OBČINSKEGA
SVETA OBČINE DIVAČA |
|
1 Splošne
določbe |
|
1. člen |
|
(uporaba
izrazov) |
|
V statutu
uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot
nevtralni za ženski in moški spol. |
|
2. člen |
|
(vsebina
poslovnika) |
|
Ta
poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
|
3. člen |
|
(smiselna
uporaba določil poslovnika) |
|
Določbe
tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
4. člen |
|
(javnost
dela) |
|
(1) Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
(2)
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
(3) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
5. člen |
|
(seje
sveta) |
|
(1) Svet
dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
|
(2) Redne
seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
|
(3)
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
|
(4)
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko
niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
|
(5)
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
|
6. člen |
|
(predstavljanje sveta) |
|
Svet
predstavlja župan (v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo sveta pa
predsednik delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu: predsednik). |
|
|
|
7. člen |
|
(uporaba
žiga) |
|
(1) Svet
uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine, v katerega
notranjem kvadratu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
|
(2) Svet
uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
|
(3) Žig
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
|
(4) Žig
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
|
2
Konstituiranje sveta |
|
8. člen |
|
(konstituiranje sveta) |
|
(1) Svet
se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
|
(2) Prvo
sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po izvolitvi
članov, vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev
župana. Prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član,
ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
|
(3) Zaradi
priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih
so bili izvoljeni člani sveta. |
|
9. člen |
|
(obvezni
dnevni red konstitutivne seje sveta) |
|
(1)
Obvezni dnevni red konstitutivne seje sveta je: |
|
1.
ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
|
2.
poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana, |
|
3.
imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana, |
|
4.
poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta, |
|
5.
poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana, |
|
6.
imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
(2) O
dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
(3) Dnevni
red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in
njegov pozdravni nagovor. |
|
10. člen |
|
(imenovanje mandatne komisije) |
|
(1) Na
prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tri (3)
člansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko
predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot
so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O
preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
(2)
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o
izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta,
predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov
članov sveta. |
|
(3) Če je
vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana,
mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe
ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
11. člen |
|
(mandati
članov sveta) |
|
(1)
Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko
dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
(2) Svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem
mandatu pa odloči posebej. |
|
(3) Član
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
|
(4) Svet
na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
12. člen |
|
(mandat
članov sveta in mandat župana) |
|
(1) Ko se
svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
|
(2) Če
svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 11.
člena tega poslovnika, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat
dotedanjemu županu pa preneha. |
|
(3) S
prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v stalnih in občasnih
delovnih telesih sveta. |
|
(4) Članom
občinskega sveta, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh
občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter
skladov, v katera so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. |
|
(4) Mandat članov občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih
podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so
bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta, traja in preneha v
skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, skladov
in drugih organizacij, razen če občinski svet ne odloči drugače. |
|
13. člen |
|
(komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
(1) Ko je
svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni
imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji
seji. |
|
(2)
Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v
občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih
podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je
občina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov. |
|
3 Pravice
in dolžnosti članov sveta |
|
14. člen |
|
(pravice
in dolžnosti članov sveta) |
|
(1)
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
|
(2) Člani
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi
sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu,
vendar brez pravice glasovanja. |
|
(3) Član
sveta ima pravico: |
|
-
predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, |
|
-
predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
-
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
|
-
sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih
sej; |
|
-
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
|
(4) Član
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
|
(5) Član
sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije
ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
15. člen |
|
(odgovornost člana sveta) |
|
(1) Član
sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
(2) Član
sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
16. člen |
|
(pravice
svetniških skupin) |
|
(1)
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z
istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu članu sveta. |
|
(2) Svet
lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila
materialnih stroškov. |
|
17. člen |
|
(pravica
do informiranosti) |
|
(1) Član
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
|
(2)
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja
članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to
posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
|
(3) Član
sveta ima pravico županu, občinskim organom in občinski upravi postaviti
vprašanje ter mu lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njegove pristojnosti. |
|
18. člen |
|
(vprašanja
in pobude članov sveta) |
|
(1) Član
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
|
(2) Na
vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda
za vprašanja in pobude članov. |
|
(3)
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
(4) Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri (3) minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot pet (5) minut. |
|
(5) Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
|
(6) Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan
in direktor občinske uprave. Če je župan zadržan, določi kdo ga bo
nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
|
(7) Na
seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje, ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske
uprave odgovorita na naslednji seji. |
|
(8) Župan
ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
(9)
Pobude, predlogi in odgovori se objavijo na spletni strani občine. |
|
19. člen |
|
(zahteva
za dodatna pojasnila) |
|
(1) Če
član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo,
lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko
predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
|
(2) Če
svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
20. člen |
|
(udeleževanje na sejah sveta in delovnih telesih) |
|
(1) Član
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
|
(2) Če ne
more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o
tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o
svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to
mogoče. |
|
(3) Članu
sveta, ki se ne udeleži seje sveta, ne pripada del plače za nepoklicno
opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. |
|
(4) Če se
član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej
delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa
predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
4. Seje
sveta |
|
|
|
4.1
Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
21. člen |
|
(sklic
seje) |
|
(1) Svet
dela in odloča na sejah. |
|
(2) Seje
sveta sklicuje župan. |
|
(3) Župan
sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa
sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine,
ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. |
|
(4) Župan
lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana
seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje
redne seje. |
|
22. člen |
|
(sklic
seje) |
|
(1) Vabilo
za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje sedem (7) dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z
vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev
na dnevni red. Dopolnitve posameznih gradiv se lahko pošlje tudi
kasneje, če je vsebina dopolnitev gradiva nujno potrebna pri odločanju o
točki dnevnega reda. |
|
(2) Vabilo
za sejo sveta se pošlje tudi predsedniku nadzornega odbora občine,
predsednikom svetov krajevnih skupnosti in medijem ter se objavi v
katalogu informacij javnega značaja občine. |
|
(3) Vabila
iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo pisno po pošti in po elektronski
pošti. Obsežnejša gradiva se pošlje po pošti v elektronski obliki na
zgoščenki, v fizični obliki na papirju pa, če tako s pisno izjavo naroči
prejemnik na začetku mandata. |
|
23. člen |
|
(izredna
seja) |
|
(1)
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na predlog delovnega
telesa ali na zahtevo četrtine članov sveta ali na pobudo župana. |
|
(2) V
zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi
za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih
naj svet odloča. Če sklicatelji ne razpolagajo z gradivom, pa se poda
zahteva županu in občinski upravi, da pripravi gradivo za sejo. |
|
(3)
Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo
zahtevali sklicatelji, ni sklicana v roku sedmih (7) dni od predložitve
pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo
lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov
pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga
določijo sklicatelji, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
|
(4) Vabilo
za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta
najkasneje tri (3) dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 22. členom
tega poslovnika in se objavi v katalogu informacij javnega značaja
občine. |
|
(5) Če
razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem
roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se
seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na
sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se
seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
24. člen |
|
(dopisna
seja) |
|
(1)
Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje
sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem
računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih
izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v
fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim
gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, ter z osebnim
telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na
način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja
dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se
šteje trajanje seje). |
|
(2)
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta,
od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se,
da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
|
(3)
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj
glasovala večina članov sveta, ki so do roka oddali svoj glas.
|
|
(4) O
dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta
oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev
zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
25. člen |
|
(poročevalci) |
|
(1) Na
seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan. |
|
(2) Vabilo
se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje,
potrebna. |
|
26. člen |
|
(predlog
dnevnega reda) |
|
(1)
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
|
(2)
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko
predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
|
(3) V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
(4) Na
dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
|
(5) Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
|
(6) O
sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
|
(7) Svet
ne more odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni
bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
|
27. člen |
|
(vodenje
seje) |
|
(1) Sejo
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
(2) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi
že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
|
(3)
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
28. člen |
|
(javnost
seje) |
|
(1) Seje
sveta so javne. |
|
(2)
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
|
(3)
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji
obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja. Sredstvom javnega
obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti. |
|
(4)
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem
dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za
člane sveta. |
|
(5)
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika sredstev javnega obveščanja
ali občana dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje.
|
|
(6) Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
29. člen |
|
(izključitev javnosti) |
|
(1) Župan
predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
|
|
(2) Kadar
svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
4.3 Potek
seje |
|
30. člen |
|
(ugotavljanje sklepčnosti) |
|
(1) Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
(2)
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
(3) Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
|
31. člen |
|
(odločanje
o zapisniku prejšnje seje) |
|
(1) Preden
svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
|
(2) Član
sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
(3)
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
|
32. člen |
|
(dnevni
red) |
|
(1) Svet
na začetku seje določi dnevni red. |
|
(2) Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek. |
|
(3)
Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda
in se uvrstijo takoj za točko “potrditev zapisnika”. |
|
(4)
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
|
(5)
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
(6) Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
33. člen |
|
(vrstni
red obravnave točk dnevnega reda) |
|
(1)
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. |
|
(2) Med
sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno pisno
obrazložiti. |
|
34. člen |
|
(razprava) |
|
(1) Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan,
dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ
deset (10) minut, če ni s tem poslovnikom drugače
določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati
dopolnilno obrazložitev. |
|
(2) Če ni
župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor
občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po pet (5) minut. |
|
(3) Potem
dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet (5) minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa, vendar ne več kot deset (10) minut. |
|
(4)
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri (3) minute. |
|
(5) Ko je
vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali
želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri (3)
minute. |
|
35. člen |
|
(opomin) |
|
(1)
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
|
(2) Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
36. člen |
|
(kršitve
poslovnika) |
|
(1) Članu
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
(2) Nato
poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
|
(3) Če
član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki
po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot pet (5) minut. |
|
37. člen |
|
(prekinitev dela sveta) |
|
(1) Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
(2)
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
(3)
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
38. člen |
|
(začetek
seje in odmor) |
|
(1) Seje
sveta se sklicujejo ne prej kot ob sedemnajsti (17) uri in ne smejo
trajati dlje kot do 22 ure. |
|
(2)
Predsedujoči odredi petnajst (15) minutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
|
(3) Odmor
lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali
skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ trideset (30) minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
|
(4) Če kdo
od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
39. člen |
|
(preložitev razprave) |
|
(1) Če
svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev
za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
|
(2) Ko so
vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. |
|
4.3
Vzdrževanje reda na seji |
|
40. člen |
|
(red na
seji) |
|
(1) Za red
na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler
mu predsedujoči ne da besede. |
|
(2)
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
41. člen |
|
(ukrepi za
zagotovitev reda na seji) |
|
(1) Za
kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
1.
opomin, |
|
2.
odvzem besede, |
|
3.
odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
(2) Opomin
se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega
govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
|
(3) Odvzem
besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red
in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan,
naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
(4)
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
|
(5) Član
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
(6)
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
(7) Če je
red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
(8) Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
4.4
Odločanje |
|
42. člen |
|
(sklepčnost) |
|
(1) Svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
|
(2)
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. |
|
(3) Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi
(dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig
kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta
ali predsedujoči kadarkoli. |
|
(4) Kadar
je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
|
43. člen |
|
(odločanje
na seji sveta) |
|
Predlagana
odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov
sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA«
sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa
zakon. |
|
44. člen |
|
(glasovanje) |
|
(1) Svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
(2) S
tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
|
(3)
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
|
(4) Član
sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen, če ta poslovnik ne
določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja
dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
|
(5) K
glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
(6)
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
45. člen |
|
(javno in
poimensko glasovanje) |
|
(1) Javno
glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave s
prikazom ali s poimenskim izjavljanjem. |
|
(2)
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
|
(3) Člane
se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih
priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O
poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
46. člen |
|
(tajno
glasovanje) |
|
(1) Tajno
se glasuje z glasovnicami. |
|
(2) Tajno
glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem
opravlja direktor občinske uprave. |
|
(3) Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
|
(4) Pred
začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
(5)
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
(6)
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
|
(7)
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
(8)
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko
zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
|
(9) Ko
član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
47. člen |
|
(izid
glasovanja) |
|
(1) Ko je
glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
(2)
Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
|
- datumu
in številki seje sveta, |
|
- predmetu
glasovanja, |
|
- sestavi
glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
|
- številu
razdeljenih glasovnic, |
|
- številu
oddanih glasovnic, |
|
- številu
neveljavnih glasovnic, |
|
- številu
veljavnih glasovnic, |
|
- številu
glasov »ZA« in število glasov »PROTI«oziroma pri glasovanju o
kandidatih, |
|
- številu
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
-
ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat
je imenovan. |
|
(3)
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
48. člen |
|
(ponovitev
glasovanja) |
|
(1) Če
član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
(2) O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
4.5 Zapisnik
seje sveta |
|
49. člen |
|
(vsebina
zapisnika seje sveta) |
|
(1) O
vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
|
(2)
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o
odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu,
imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh
postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih
statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba
predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma
obravnavano na seji. |
|
50. člen |
|
(zvočni
zapis seje sveta) |
|
(1) Če se
seja zvočno snema, je dobesedni zapisnik prepis zvočnega zapisa poteka
seje (magnetogram). |
|
(2)
Magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in
gradivom s seje. |
|
(3) Član
sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni zapis seje. Poslušanje se
opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega
uslužbenca. |
|
(4) Vsakdo
lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo
javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu
posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova
navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri
direktorju občinske uprave, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
|
51. člen |
|
(zapisnik
seje sveta) |
|
(1) Za
zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske
uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega
uslužbenca. |
|
(2) Na
vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje
redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član
sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb
odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
|
(3)
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in
direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je
vodil zapisnik. |
|
(4) Po
sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno
običajen način. |
|
(5)
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na
nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in
ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
52. člen |
|
(ravnanje
z gradivom sveta) |
|
(1)
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
|
(2)
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse
gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
53. člen |
|
(vpogled v
gradivo) |
|
(1) Član
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja
njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi
pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
(2) V
primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v
skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
4.6
Strokovno in administrativno delo za svet |
|
54. člen |
|
(strokovno
in administrativno delo za svet) |
|
(1)
Strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta
zagotavlja direktor občinske uprave. |
|
(2)
Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za
nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
|
4.7
Delovna telesa občinskega sveta |
|
55. člen |
|
(komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
(1) Svet
ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno
delovno telo sveta, ki jo imenuje izmed svojih članov. |
|
(2)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja" ima pet (5) članov. |
|
(3)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja" opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
-
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
- opravlja
naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
|
-
občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
|
-
pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge
prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
-
pripravlja predloge občinskih priznanj, ki se podeljujejo v posameznem
letu, |
|
-
pripravlja in objavi razpis za podelitev priznanj, |
|
- opravlja
druge naloge, ki se nanašajo na podeljevanje občinskih priznanj, |
|
-
pripravlja predloge o določitvi praznika občine in njegove morebitne
spremembe, |
|
-
obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. |
|
56. člen |
|
(delovna
telesa občinskega sveta) |
|
(1) Svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo
zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
|
(2)
Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
|
57. člen |
|
(stalna in
občasna delovna telesa) |
|
Stalna
delovna telesa sveta ustanovljena s statutom občine so naslednji odbori
in komisija: |
|
1. odbor
za finance, |
|
2. odbor
za negospodarstvo, |
|
3. odbor
za gospodarstvo in okolje, |
|
4.
statutarno pravna komisija. |
|
58. člen |
|
(odbor za
finance) |
|
(1) Odbor
za finance ima pet (5) članov. |
|
(2) Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju financ, proračuna, investicij, premoženjskih in splošnih
zadev, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih
svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.
|
|
(3)
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje,
stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
|
(4) Odbor
lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti na področju financ in občinskih investicij. |
|
59. člen |
|
(odbor za
negospodarstvo) |
|
(1) Odbor
za negospodarstvo ima pet (5) članov. |
|
(2) Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju negospodarskih dejavnosti in javnih služb družbenih
dejavnosti (kultura, vzgoja, izobraževanje, šport, zdravstvo, socialno
varstvo, neprofitne organizacije in društva), ki so svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
|
(3)
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
|
(4) Odbor
lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti na področju negospodarskih dejavnosti in javnih služb
družbenih dejavnosti. |
|
60. člen |
|
(odbor za
gospodarstvo in okolje) |
|
(1) Odbor
za gospodarstvo in okolje ima pet (5) članov. |
|
(2) Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju gospodarskih dejavnosti (podjetništvo, kmetijstvo, turizem)
in gospodarskih javnih služb, ter na področju planiranja, urejanja,
gospodarjenja s prostorom občine, na področju varstva okolja in
gospodarjenja z nepremičninami in investicij, ki so svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
|
(3)
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
|
(4) Odbor
lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti na področju gospodarskih dejavnosti (podjetništvo,
kmetijstvo, turizem),gospodarskih javnih služb, planiranja, urejanja in
gospodarjenja s prostorom občine, na področju varstva okolja,
gospodarjenja z nepremičninami in investicij. |
|
61. člen |
|
(statutarno pravna komisija) |
|
(1)
Statutarno pravna komisija sveta ima tri (3) člane. |
|
(2)
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih
sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih
sprejema svet. |
|
(3)
Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti
obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter
glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
|
(4)
Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta
občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov
občine. |
|
(5) Med
dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta,
statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
62. člen |
|
(občasna
delovna telesa) |
|
(1)
Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
(2)
Občasna delovna telesa imajo do pet (5) članov. |
|
63. člen |
|
(imenovanje članov odborov in komisij) |
|
(1) Člane
odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov, lahko pa tudi
izmed drugih občanov, in sicer največ polovico članov. Komisiji lahko
poda predloge vsak član občinskega sveta in politične stranke v občini.
Kandidati za člane komisij in odborov morajo podati predhodno soglasje k
imenovanju. |
|
(2)
Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov. |
|
(3) Prvo
sejo odbora skliče župan. |
|
(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan najkasneje 90 dni po
konstituiranja občinskega sveta. |
|
(4)
Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
64. člen |
|
(skupna
delovna telesa) |
|
Svet in
župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi
skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
65. člen |
|
(delo
delovnega telesa) |
|
(1)
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
|
(2) Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
|
(3)
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri (3) dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih
in utemeljenih primerih. |
|
(4)
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve
- mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
|
(5)
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
|
(6) Za
delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki
se nanašajo na delo sveta. |
|
(7) Na
sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
66. člen |
|
(Kolegij
župana) |
|
(1)
Kolegij je posvetovalno telo, ki ga lahko ima župan. Člane kolegija
imenuje župan. |
|
(2)
Kolegij pomaga županu pri organizaciji dela občinskega sveta, pri
usklajevanju dela delovnih teles in pri pripravah na seje občinskega
sveta. |
|
(3) Župan
po potrebi vabi na sejo kolegija tudi predsednike drugih delovnih teles
občinskega sveta in druge osebe za katere meni, da bi njihova prisotnost
na seji kolegija lahko bila koristna. |
|
67. člen |
|
(sklic in
delo kolegija župana) |
|
(1)
Kolegij skliče župan na svojo pobudo ali na pobudo kateregakoli člana
kolegija. Kolegiji se skliče praviloma najmanj 14 dni pred predvideno
sejo občinskega sveta. |
|
(2) Župan
skliče sejo kolegija, da se posvetuje o: |
|
-
predlogih dnevnega reda sej, |
|
-
predlogih za uvrstitev ali umik posamezne zadeve z dnevnega reda,
|
|
-
predlogih za hitri ali skrajšani postopek za sprejem odloka,
|
|
- drugih
zadevah glede dela občinskega sveta. |
|
(3)
Kolegij odloča o: |
|
-
spremembi rokov, ki so določeni v poslovniku, |
|
-
razporeditvi gradiva med matična delovna telesa občinskega sveta,
|
|
- časovni
dinamiki priprave sej občinskega sveta. |
|
(4) Sejo
kolegija vodi župan, ali po njegovem pooblastilu direktor občinske
uprave. |
|
5.
Akti sveta |
|
|
|
5.1
Splošne določbe |
|
68. člen |
|
(splošni
akti občine) |
|
(1) Svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
|
-
poslovnik o delu sveta, |
|
- proračun
občine in zaključni račun, |
|
- planske
in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
- odloke, |
|
- odredbe, |
|
-
pravilnike, |
|
-
navodila, |
|
- sklepe. |
|
(2) Svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
(3)
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
69. člen |
|
(predlagalna pravica) |
|
(1)
Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne
akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga
svetu v sprejem župan. |
|
(2)
Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz
prvega odstavka. |
|
(3)
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
|
70. člen |
|
(podpis in
hramba aktov, ki jih sprejema svet) |
|
(1) Akte,
ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
|
(2)
Izvirnike aktov sveta se ožigosa in shrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
5.2
Postopek za sprejem odloka |
|
71. člen |
|
(vsebina
predloga odloka) |
|
(1)
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
njihovo obrazložitev. |
|
(2) Uvod
obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično
ali kartografsko gradivo. |
|
(3) Če je
predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
72. člen |
|
(obravnava
predloga odloka) |
|
(1)
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah sveta. |
|
(2) Župan
lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi
kadar ni predlagatelj. |
|
73. člen |
|
(razprava
o predlogu odloka) |
|
(1)
Predlog odloka se pošlje članom sveta najmanj sedem (7) dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
|
(2) Svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
74. člen |
|
(prva
obravnava) |
|
(1) V prvi
obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem
odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
|
(2) Po
končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejme stališča in predloge o odloku. |
|
(3) Če
svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
(4) Po
končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka.
O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
|
(5) Če na
predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in
bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu
predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog
predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in
druga obravnava predloga odloka združita. |
|
75. člen |
|
(priprava
besedila za drugo obravnavo) |
|
Pred
začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. |
|
76. člen |
|
(druga
obravnava) |
|
(1) V
drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe
in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
|
(2) Župan
lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje
na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
|
(3)
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri (tri) dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami
seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov
sveta ali župan. |
|
(4) Če
amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
|
(5) Župan
lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri
se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
|
(6)
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
77. člen |
|
(sprejem
amandmaja, člena odloka in odloka) |
|
(1)
Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje
opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. |
|
(2) O
vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
78. člen |
|
(sprejem
splošnih aktov občine) |
|
(1) Statut
občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za
sprejemanje odloka. |
|
(2)
Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
|
(3) O
predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
79. člen |
|
(sprejem
splošnih aktov občine do prenehanja mandata) |
|
(1) Svet
mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
(2)
Postopki sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta,
se v novem mandatu ne nadaljujejo, razen: |
|
- če sta v
novem mandatu ponovno izvoljena župan ali član sveta, ki sta bila
predlagatelja v prejšnjem mandatu, |
|
- če
predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni
ponovno izvoljen, prevzame novoizvoljeni župan ali član sveta. |
|
(3)
Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska
uprava. |
|
5.3 Hitri
postopek za sprejem odlokov |
|
80. člen |
|
(hitri
postopek za sprejem odlokov) |
|
(1) Kadar
to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet
sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
|
(2) Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
|
(3) Če
svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi
predloga odloka. |
|
(4) Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
(5) Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. |
|
(6) Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje
na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
5.4
Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
81. člen |
|
(skrajšani
postopek za sprejem odlokov) |
|
(1) Svet
lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji
opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se
sprejema na enak način, če gre: |
|
- za manj
zahtevne spremembe in dopolnitve, |
|
-
prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb
skladu z zakonom, |
|
-
uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine, |
|
-
spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
|
-
prečiščena besedila splošnih aktov občine. |
|
(2)
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje
najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi
lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz
prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem
postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
|
(3) V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
|
5.5
Objava splošnega akta občine |
|
82. člen |
|
(objava
splošnega akta občine) |
|
(1)
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
(2) V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloči
svet. |
|
5.6
Postopek za sprejem proračuna |
|
83. člen |
|
(proračun
občine) |
|
(1) S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za
posamezne namene financiranja javne porabe občini. |
|
(2)
Proračun se sprejme za proračunsko leto, ki je enako koledarskemu letu. |
|
84. člen |
|
(predlog
proračuna občine) |
|
(1)
Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v
tridesetih (30) dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru.
V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna
najkasneje v šestdesetih (60) dneh po izvolitvi sveta. |
|
(2) Župan
pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami,
ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo
sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna
razprava. |
|
(3) V
okviru predstavitve proračuna predstavi svetu župan ali pooblaščeni
delavec občinske uprave: |
|
- temeljna
izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
|
-
načrtovane politike občine, |
|
- oceno
bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
|
- okvirni
predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika
proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
|
- načrt
razvojnih programov, |
|
- načrt
ravnanja s stvarnim premoženjem. |
|
(4) Po
predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
|
(5) Če
svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme
stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih (7) dni
predloži svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so
stališča in predlogi sveta v njem upoštevani. |
|
(6) Če
svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo,
ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
85. člen |
|
(javna
razprava) |
|
(1)
Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. |
|
(2) V času
javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako,
da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih
straneh občine v katalogu informacij javnega značaja in zainteresiranim
zagotovi dostop do predloga v prostorih občine. |
|
(3) Občina
objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu
občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen
način. |
|
86. člen |
|
(obravnava
predloga proračuna) |
|
(1) V času
javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti
ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. |
|
(2)
Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
|
(3)
Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo,
da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo
predlog proračuna občine. |
|
87. člen |
|
(dopolnjen
predlog proračuna občine) |
|
(1)
Najkasneje v petnajstih (15) dneh po končani javni razpravi o predlogu
proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče
sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
|
(2) Na
dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani
sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo
sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
|
(3) Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
|
88. člen |
|
(predstavitev dopolnjenega predloga proračuna občine) |
|
(1) Pred
začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu
občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma
pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna
obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva
predloga proračuna. |
|
(2) V
nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja. |
|
(3)
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in
pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil
amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
|
(4)
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
89. člen |
|
(uskladitev predloga proračuna občine) |
|
(1) Ko je
končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede
prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine
v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi.
Hkrati ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
|
(2) Če je
proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
|
(3) Če
proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna
služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi
predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan
prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo
predložen predlog uskladitve. |
|
(4) Ko je
predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
|
(5) Svet
glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje
svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
|
(6) Če
predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
|
(7) Če
proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. |
|
(8) Nov
predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
90. člen |
|
(začasno
financiranje) |
|
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se
lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
|
91. člen |
|
(rebalans
proračuna občine) |
|
(1) Župan
lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
(2)
Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta,
vendar o njem ni javne razprave. |
|
(3)
Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki
urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
|
5.7
Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
92. člen |
|
(postopek
za sprejem prostorskih aktov) |
|
(1)
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki
se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo
obravnavo predloga odloka. |
|
(2) Če je
k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta
določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni
obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o
odloku konča. |
|
(3)
Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo
predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
93. člen |
|
(postopek
za sprejem obvezne razlage) |
|
(1)
Vsakdo, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno
razlago določb občinskih splošnih aktov. |
|
(2)
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
|
(3)
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija,
ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja
splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži
svetu v postopek. |
|
(4) Svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
|
(5)
Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem
glasilu. |
|
5.8
Postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta |
|
94. člen |
|
(postopek
za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta) |
|
(1) Če je
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega
besedila. |
|
(2) Po
sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno
pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki
sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
|
(3) Uradno
prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in
dopolnitev odloka, tako določi svet. |
|
(4) Uradno
prečiščeno besedilo določi svet po skrajšanem postopku za sprejem
odloka. O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave.
|
|
(5) Uradno
prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. |
|
6 Volitve
in imenovanja
|
|
95. člen |
|
(volitve
in imenovanja) |
|
(1)
Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine
pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
96. člen |
|
(glasovanje o kandidatih) |
|
(1) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva
črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. |
|
(2) Če se
javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
|
(3) Če
svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
(4) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
se želi glasovati. |
|
(5) Če se
glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
(6) Če se
tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko
glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
97. člen |
|
(izvolitev
oziroma imenovanje kandidata) |
|
Kandidat
je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so
glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki
so prevzeli glasovnice. |
|
98. člen |
|
(ponovno
glasovanje) |
|
(1) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
(2) Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
|
(3) Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
6.1
Imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana |
|
99. člen |
|
(imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana) |
|
(1) V
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana
do nastopa mandata novo izvoljenega župana podžupan razen, če je župan
razrešen. Če je župan razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed
članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo. |
|
(2) O tem,
ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega
glasovanje
glasovanja,
odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. |
|
(3)
Kandidat je imenovan, če je zanj glasovala večina navzočih članov sveta. |
|
6.2
Postopek za razrešitev |
|
100. člen |
|
(postopek
za razrešitev) |
|
(1) Oseba,
ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta
poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
|
(2)
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ¼ članov
sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
|
(3)
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni
razlogi za razrešitev. |
|
(4)
Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje
obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan
vrne predlagatelju v dopolnitev. |
|
(5)
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
|
(6) Župan
uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče
upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
(7) Po
končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
|
(8) O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
6.4
Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
101. člen |
|
(postopek
za razrešitev) |
|
(1)
Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
|
(2) Županu
in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom
občine predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali
člana sveta ureja statut. |
|
(3)
Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. |
|
(4) Izjava
o odstopu, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, mora biti
dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati
svetu novega kandidata. Svet odloči s sklepom. |
|
7
Razmerje med županom in občinskim svetom |
|
102. člen |
|
(razmerja
med županom in občinskim svetom) |
|
(1) Župan
predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
|
(2) Župan
in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
(3) Kadar
svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan
za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
103. člen |
|
(izvajanje
odločitev občinskega sveta) |
|
(1) Župan
skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali
po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave poročajo o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
|
(2) V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
(3) Če
sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki
ga bo možno izvršiti. |
|
(4) Župan
skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
(5) Župan
skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
8 Javnost
dela |
|
104. člen |
|
(javnost
dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles) |
|
(1) Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
(2)
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
(3) Župan
in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega
obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske
uprave. |
|
(4) Svet
lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
(5)
Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in
poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih
organov občine. |
|
105. člen |
|
(obveščanje javnosti) |
|
(1) Župan
skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občin
ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
(2)
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
(3)
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki
so zaupne narave. |
|
(4) Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
9 Delo
sveta v izrednem stanju |
|
106. člen |
|
(delo
sveta v izrednem stanju) |
|
(1) V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
(2)
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
|
10
Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika |
|
107. člen |
|
(spremembe
in dopolnitve poslovnika) |
|
(1) Za
sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
|
(2)
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
108. člen |
|
(razlaga
poslovnika) |
|
(1) Če
pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo
sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti,
prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni
komisiji, da poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na
isti seji, pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje
seje. |
|
(2) Kadar
svet ne zaseda, razlaga poslovnik statutarno pravna komisija. |
|
(3) Vsak
član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno pravna komisija, odloči svet. |
|
11
Prehodne in končne določbe |
|
109. člen |
|
(obravnava
že pričetih postopkov) |
|
Postopki
za sprejem predpisov (odlokov, pravilnikov,…) začeti pred veljavnostjo
tega poslovnika, se končajo po do tedaj veljavnih predpisih. |
|
110. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta
občine Divača (Uradni list RS 44/99, 66/03, 115/07). |
|
111. člen |
|
(objava in
začetek veljavnosti) |
|
(1) Ta
poslovnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in Uradnem listu
Republike Slovenije in prične veljati s 1.2.2014. |
|
(2)
Določila poslovnika, ki se nanašajo na število članov Občinskega sveta,
volilni sistem, število članov ter imena stalnih in občasnih delovnih
teles občinskega sveta se začnejo uporabljati s prenehanjem tekočega
mandata občinskega sveta. |
|
|
|
Številka:
007-0001/2010-28 |
|
Datum:
19.12.2013 |
|
|
|
|
Občina Divača |
|
Drago Božac, župan |
|
|
|
|
Spremembe in dopolnitve
Poslovnika občinskega sveta Občine Divača (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 9/2015)
vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
5. člen |
|
(objava in
začetek veljavnosti) |
|
Spremembe in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta Občine Divača se
objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin in začnejo veljati petnajsti
dan po objavi. |
|
|