Na podlagi 29. in 36. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; ZLS-UPB2,
76/08 in 79/09) in 22. člena Statuta Občine Ljutomer
(Ur. list RS, št. 11/2009) je Občinski svet Občine Ljutomer na 25. seji,
7. 4. 2010 sprejel |
|
POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta Občine
Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in
dolžnosti članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta).
|
2. člen |
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje
delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se
lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi
delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
3. člen |
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta
in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
4. člen |
Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih (korespondenčnih) in slavnostnih
sejah. |
Redne seje se sklicujejo najmanj šestkrat na leto. |
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko
niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
|
5. člen |
Svet predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan),
delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v
nadaljnjem besedilu: predsednik). |
|
6. člen |
Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom občine ali
odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “ OBČINSKI
SVET”. |
Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o
drugih odločitvah ter na dopisih. |
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave.
|
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
7. člen. |
Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov sveta. |
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni
po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega
kroga volitev župana. |
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s
katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
|
|
8. člen |
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: |
1.
Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov, |
2.
Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana, |
3.
Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta, |
4.
Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov,
|
5.
Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za
župana, |
6.
Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. O
dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
|
|
9. člen |
Dnevni red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana
in njegov pozdravni nagovor. Slovesna prisega župana se glasi:
|
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal v skladu s pravnim redom
Republike Slovenije in Občine Ljutomer. Pri izvrševanju svoje funkcije
bom ravnal vestno in odgovorno v korist in za blaginjo občanov in
občank.« |
Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član
sveta, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet.
|
Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tri
člansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko
predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot
so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O
preostalih predlogih svet ne odloča. |
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o
izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta,
predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov
članov sveta. |
Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana,
mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe
ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
10. člen |
Mandate svetnikov potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko
dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem
spornem mandatu pa odloča posebej. |
Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih
pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je
za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana
sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o
pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe –
kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
11. člen |
Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta,
mandat dotedanjim članom sveta pa preneha. |
V kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega
odstavka 10. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat
dotedanjemu županu pa preneha. |
S prenehanjem mandata članov sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru
občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
12. člen |
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo, na
konstitutivni seji ali najkasneje na prvi naslednji seji. |
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
13. člen |
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine
in tem poslovnikom. Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se
sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se
lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico
sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
|
Član sveta ima pravico: |
•
predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, |
•
predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti;
|
•
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
•
sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih
sej; |
•
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike, |
•
sodelovati na sejah sveta krajevne skupnosti v volilni enoti v kateri je
krajevna skupnost ter prenašati njihova mnenja in predloge. |
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem
funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
14. člen |
Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
|
|
15. člen |
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske
liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo
posameznemu svetniku. |
Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila
materialnih stroškov. |
|
2. Vprašanja in pobude članov sveta |
|
16. člen |
Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in
jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva,
mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni
obliki. |
Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
17. člen |
Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
|
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega
reda za vprašanja in pobude članov. |
Vprašanja in pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
|
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna
župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske
uprave zadržana določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na
vprašanja in pobude. |
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta.Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske
uprave odgovorita na naslednji seji. |
Župan ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali
pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in
pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti
posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji
redni seji. |
|
18. člen |
Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma
pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen,
lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči
svet z glasovanjem. |
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles |
|
19. člen |
Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih
član je. |
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je,
mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika
delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali
drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko
je to mogoče. |
Članu sveta, ki se ne udeleži redne seje sveta ali seje delovnega
telesa, ne pripada plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega
sveta – sejnina, za to sejo. |
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh
sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega
telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
20. člen |
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
Seje sveta sklicuje župan. |
Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi
sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom
občine, ter če to zahtevajo okoliščine. |
Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno
sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča
prejšnje redne seje. |
|
|
21. člen |
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje 7 dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina
gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega
odbora občine, direktorju občinske uprave, predsednikom svetov krajevnih
skupnosti, vodjem političnih strank in list, zastopanih v svetu, upravni
enoti ter predstavnikom medijev. |
Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki
na papirju, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik pa lahko tudi na
disketi, zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski
pošti. |
|
22. člen |
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine
članov sveta. |
V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni
razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj občinski svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z
gradivom, pa se zahteva od župana in občinske uprave, katero gradivo naj
se za sejo pripravi. Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja
sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od
predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim
gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma
njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član
sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali.
|
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta
najkasneje tri dni pred sejo. |
Vabilo se pošlje v skladu z 21. členom tega poslovnika in se objavi na
spletni strani občine. |
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v
skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani
sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje
predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi
gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako
sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če
občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se
skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
|
|
23. člen |
Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje
sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem
računu občine, o statutu in poslovniku, o splošnih aktih, s katerimi se
v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o
zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se
opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega
vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter
z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti.
Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok
trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere
ure se šteje trajanje seje). |
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta,
od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se,
da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. Predlog sklepa,
ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če je za sklep glasovala
večina vseh članov sveta. |
O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta
oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika
dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
24. člen |
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda,
ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red
seje, potrebna. |
|
25. člen |
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko
predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če
članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega
mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če
gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko
delovno telo še ni bilo ustanovljeno. V kolikor je obravnava določene
zadeve nujna, svet lahko odloči, da se na dnevni red uvrstijo zadeve, če
je do same obravnave točke dnevnega reda, članom predložen vsaj predlog
odločitve. |
|
26. člen |
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more
voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo
vodi najstarejši član sveta. |
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
27. člen |
Seje sveta so javne. |
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji
obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na
krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še
obvestilo po elektronski pošti. Predsedujoči mora poskrbeti, da ima
javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren
prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor
za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta.
|
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti
zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za
snemanje posameznih delov seje odloči občinski svet. Če občan, ki
spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo
sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha
motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
28. člen |
Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
|
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega
reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg
župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
29. člen |
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na
seji in drugimi vprašanji, predvsem pa opozori na pravila iz 33. in 34.
člena tega poslovnika. |
|
30. člen |
Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika
prejšnje seje. |
Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. Zapisnik se
lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko
pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
|
|
31. člen |
Svet
na začetku seje določi dnevni red. |
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov,
združitev obravnav (skrajšani postopek) ali hitri postopek .
|
|
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev
dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v
celoti. |
|
32. člen |
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem)
vrstnem redu. |
Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih
točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi
katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega
reda, na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je
potrebno pisno obrazložiti. |
|
33. člen |
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali
oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan,
dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ
petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet
tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
|
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor
občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. |
Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili
k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
|
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša
ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri
minute. |
|
34. člen |
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo,
ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega
reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet
brez razprave. |
|
35. člen |
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi
dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega
reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju
brez razprave. |
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo,
ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo
po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati
več kot pet minut. |
|
36. člen |
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene
razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave
treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki
točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
|
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj . V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
|
|
37. člen |
Seje sveta se sklicujejo praviloma ob trinajsti uri in morajo biti
načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot pet ur. |
Predsedujoči odredi najmanj petnajst minutni odmor praviloma po dveh
urah neprekinjenega dela. Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na
obrazložen predlog posameznega ali skupine članov sveta, župana ali
predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev),
mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve
zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa
se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. Če kdo
od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, odloči občinski svet ali se lahko odredi odmor ali
pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
38. člen |
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni
pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti
seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane,
občinski svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
39. člen |
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti,
dokler mu predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
40. člen |
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
|
-
opomin, |
-
odvzem besede, |
-
odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
41. člen |
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede,
če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji.
|
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Odstranitev s
seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če
kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča
delo sveta. |
Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje
ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
|
|
42. člen |
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. Če je red hudo kršen,
lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi udeleženci.
|
|
43. člen |
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta,
jo prekine. |
|
4. Odločanje |
|
44. člen |
Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
|
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na seji se ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti.
|
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi
(dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig
kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta
ali predsedujoči kadarkoli. |
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov
sveta. |
|
45. člen |
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina
članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je
»ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev
določa zakon. |
|
46. člen |
Občinski
svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem
o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko
da župan ali vsak član sveta. |
|
47. člen |
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne
določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja
dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.
|
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
48. člen |
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave
ali s poimenskim izjavljanjem. Poimensko glasujejo člani sveta, če svet
tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh
članov sveta. |
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«
. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
49. člen |
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo
vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog
predsedujočega. Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim
glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki
ga določi direktor. |
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet.
|
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
|
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico.Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in
na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. Glasovnica mora vsebovati
navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko
zaporednih številk kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno
skrinjico. |
|
50. člen |
Ko
je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
-
datumu in številki seje sveta, |
-
predmetu glasovanja, |
-
sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
-
številu razdeljenih glasovnic, |
-
številu oddanih glasovnic, |
-
številu neveljavnih glasovnic, |
-
številu veljavnih glasovnic, |
-
številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI«oziroma pri glasovanju o
kandidatih, |
-
številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
-
ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat
je imenovan. Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid
glasovanja na seji sveta. |
|
51. člen |
Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
52. člen |
O vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke:
|
-
o navzočnosti članov sveta na seji, |
-
o odsotnosti članov sveta, |
-
o številu prisotnih članov sveta ob posameznem glasovanju, |
-
o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji,
|
-
o sprejetem dnevnem redu, |
-
o imenih razpravljavcev, |
-
o predlogih sklepov, |
-
o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili
sprejeti, - o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in
sveta ter |
-
o stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih.
|
Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo
predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
53. člen |
Če se seja zvočno snema, se zvočni zapis poteka seje (magnetogram)
hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje. Sejni
dosje se hrani trajno. |
Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni zapis seje. Poslušanje se
opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega
uslužbenca. |
Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje
informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in
se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in
naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno
pri pooblaščenemu javnemu uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z
zakonom. |
|
54. člen |
Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske
uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega
uslužbenca. |
Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje
redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta.Vsak član
sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb
odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik
ustrezne spremembe. |
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in
direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je
vodil zapisnik. |
Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na
krajevno običajen način. |
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na
nejavnem delu seje sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in
ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
55. člen |
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov
sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles,
se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občinske uprave. |
|
56. člen |
Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi
izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na
podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma
sklep o zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
|
|
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan
v skladu z zakonom in tem poslovnikom. |
|
6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet
|
|
57. člen |
Za strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna
telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave. |
Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno
delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.
|
|
7. Delovna telesa sveta |
|
58. člen |
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 7 (sedem)
članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
− |
občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles
sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev in
predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih
agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
− |
opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
− |
občinskemu svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta,
|
− |
pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih
organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih
zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih
podjetij ter izvršuje odločitve sveta, |
− |
obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.
|
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski
svet praviloma na konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje
pa na prvi naslednji seji. |
|
59. člen |
Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna
telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v
skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
Komisije in odbori sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana.
|
|
60. člen |
Stalna delovna telesa sveta ustanovljena s statutom občine so naslednji
odbori in komisije: |
•
odbor za
gospodarstvo in turizem, |
•
odbor za
varstvo okolja in urejanje prostora, |
•
odbor za
družbene dejavnosti, |
•
odbor za
kmetijstvo, |
•
odbor za
finance, |
•
statutarno – pravna komisija,
komisija za vloge in pritožbe |
•
komisija
za priznanja. |
|
61. člen |
Odbor za gospodarstvo in turizem ima sedem članov. |
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju gospodarstva in turizma, ki so občinskemu svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu
poda stališče s predlogom odločitve. |
Odbor opravlja še zlasti naslednje naloge: |
–
obravnava vprašanja pospeševanja gospodarstva, obrti in podjetništva,
|
–
spremlja
in skrbi za promocijo turizma v občini, |
–
obravnava druga vprašanja v okviru svojega delovnega področja in zadeve,
ki mu jih naloži občinski svet. |
Odbor mora obravnavati področno gradivo ter podati mnenje, stališče
oziroma predlog praviloma vsaj en dan pred dnem, za katerega je sklicana
seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče oziroma predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju pred sejo občinskega
sveta. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor
predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
|
Odbor za gospodarstvo, malo gospodarstvo in turizem lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti
na področju gospodarstva, malega gospodarstva, obrti in turizma.
|
|
62. člen |
Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora ima sedem članov.
|
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju varstva okolja, urejanja in gospodarjenja s
prostorom, planiranja in gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu
svetu poda stališče s predlogom odločitve.
Odbor
opravlja še naslednje naloge: |
–
obravnava prostorske plane občine, |
–sodeluje pri oblikovanju predlogov politike prostorskega razvoja občine
in spremlja njeno izvrševanje, |
–
obravnava vprašanja načrtovanja s področja urbanizma, gradbeništva in
infrastrukture, |
–
obravnava vprašanja glede opravljanja in urejanja gospodarskih javnih
služb, |
–
obravnava vprašanja izgradnje in vzdrževanja lokalnih in gozdnih cest,
|
–
obravnava vprašanja izgradnje in vzdrževanja komunalne infrastrukture,
|
–
obravnava vprašanja ekologije, |
–
obravnava druga vprašanja v okviru svojega delovnega področja in
vprašanja, ki mu jih naloži občinski svet. |
Odbor mora obravnavati področno gradivo ter podati mnenje, stališče
oziroma predlog praviloma vsaj en dan pred dnem, za katerega je sklicana
seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče oziroma predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju pred sejo občinskega
sveta. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor
predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
|
Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora lahko predlaga občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem
področju dela. |
|
63. člen |
Odbor za družbene dejavnosti ima sedem članov. |
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju družbenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu
poda stališče s predlogom odločitve. |
Odbor
opravlja še zlasti naslednje naloge: |
–
obravnava vprašanja in daje mnenja ter predloge v zvezi s šolstvom,
zdravstvom, kulturo, otroškim varstvom, športom in rekreacijo ter
društvenimi dejavnostmi, |
–
daje
mnenja k ustanovitvenim aktom javnih zavodov in služb lokalnega pomena,
|
–
sodeluje
pri pripravi programa socialne politike v občini, |
–
opravlja
druge zadeve s področja družbenih dejavnosti, družine in mladine.
|
Odbor mora obravnavati področno gradivo ter podati mnenje, stališče
oziroma predlog praviloma vsaj en dan pred dnem, za katerega je sklicana
seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče oziroma predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju pred sejo občinskega
sveta. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor
predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
|
Odbor za družbene dejavnosti lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
|
|
64.. člen |
Odbor za finance ima sedem članov. |
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju financ, javnega financiranja in javne porabe, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Odbor
obravnava še zlasti naslednja vprašanja: |
–
obravnava in daje mnenje k predlogu proračuna in zaključnega računa
občine, |
–
obravnava dokončna poročila nadzornega odbora, |
–
spremlja
izvrševanje proračuna, |
–
na
zahtevo občinskega sveta daje mnenje glede vprašanj s področja financ in
premoženja iz pristojnosti občine. |
Odbor mora obravnavati področno gradivo ter podati mnenje, stališče
oziroma predlog praviloma vsaj en dan pred dnem, za katerega je sklicana
seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče oziroma predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju pred sejo občinskega
sveta. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor
predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
|
Odbor za finance lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
65.. člen |
Odbor za kmetijstvo ima sedem članov. |
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju kmetijstva, ki so občinskemu svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče
s predlogom odločitve. |
Odbor
opravlja še zlasti naslednje naloge: |
–
spremlja
in daje mnenja ter predloge v zvezi z organiziranostjo in razvojem
kmetijstva, |
–
obravnava vprašanja razvoja kmetijskih dopolnilnih dejavnosti,
|
–
obravnava program razdelitve sredstev proračuna za kmetijsko dejavnost,
|
–
opravlja
druge naloge s področja kmetijstva, gozdarstva, veterine, lova in
turističnih kmetij.
Odbor mora obravnavati področno gradivo ter podati mnenje, stališče
oziroma predlog praviloma vsaj en dan pred dnem, za katerega je sklicana
seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče oziroma predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju pred sejo občinskega
sveta. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor
predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
|
Odbor za kmetijstvo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
66. člen |
Komisija za vloge in pritožbe ima pet članov. Komisija obravnava vse
vloge in pritožbe občanov. |
|
67. člen |
Statutarno pravna komisija občinskega sveta ima sedem članov.
|
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta
in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih
občinski svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje
mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z
ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z
drugimi veljavnimi akti občine. Komisija lahko predlaga občinskemu svetu
v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika
občinskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine.
|
Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva
predsedujoči občinskega sveta, statutarno pravna komisija razlaga
poslovnik občinskega sveta. |
|
68. člen |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
|
|
69. člen |
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa
drugače. |
Predsednika delovnega telesa imenuje občinski svet izmed svojih članov.
|
Delovno telo ima podpredsednika, ki ga imenuje občinski svet izmed
članov občinskega sveta. |
Prvo sejo delovnega telesa skliče predsednik delovnega telesa.
|
Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
70. člen |
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o
ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in
naloge. |
|
71. člen |
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo
župana. |
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje
odločitve - mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika,
ki se nanašajo na delo občinskega sveta. |
|
72. člen |
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
V. AKTI SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
73. člen |
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom
naslednje akte: |
-
poslovnik o delu sveta, |
-
proračun občine in zaključni račun, |
-
planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
|
-
odloke, |
-
odredbe, |
-
pravilnike, - navodila, - sklepe. |
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne
razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja
in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
74. člen |
Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne
akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga
občinskemu svetu v sprejem župan. |
Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
aktov iz prvega odstavka. |
Najmanj deset odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
|
75. člen |
Akte,
ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva občinske uprave. |
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
76. člen |
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela
odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično
ali kartografsko gradivo. |
Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje
predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta.
|
|
77. člen |
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah sveta. |
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta,
tudi kadar ni predlagatelj. |
|
78. člen |
Predlagatelj pošlje predlog odloka za prvo branje županu, kadar ta ni
predlagatelj, najmanj petnajst dni pred dnem, določenim za sejo sveta,
na kateri bo obravnavan. Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na
dveh obravnavah. |
|
79. člen |
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo
sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga
odloka. |
Po končani prvi obravnavi občinski svet z večino opredeljenih glasov
navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku. |
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko občinski svet odloči, da
se odlok posreduje v javno razpravo in določi trajanje javne razprave.
|
Če občinski svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo
ali, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga
odloka. O predlogu umika odloči občinski svet s sklepom. |
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih
pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako
besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet, na predlog
predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in
druga obravnava predloga odloka združita. |
|
80. člen |
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
|
81. člen |
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem
členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem
členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta in župan predlagajo
spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki
amandmaja. |
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka in
amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka.
|
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami
seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj šest članov sveta.
|
Župan lahko predlaga amandma na sami seji, na kateri se odlok obravnava.
Amandma mora vložiti pisno. Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji
do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
|
|
82. člen |
Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje
opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. |
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
83. člen |
Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot
velja za sprejemanje odloka. |
Proračun občine sprejema občinski po postopku, določenem s tem
poslovnikom. |
O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča občinski svet na
eni obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
84. člen |
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma
zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
|
V primeru, da postopki niso zaključeni občinski svet v novi sestavi na
predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih
aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter
katerih ne bo obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se
predlog ne obravnava. |
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
85. člen |
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko
občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku
sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov
občine. |
Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi
hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju
dnevnega reda. |
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem
postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in
prvi obravnavi predloga odloka. |
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka
na isti seji. |
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na
amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
|
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
86. člen |
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na
isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega
akta, ki se sprejema na enak način, če gre: |
•
za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
•
prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb
skladu z zakonom, |
•
uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine, |
•
spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča,
prečiščena besedila aktov. |
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje
najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi
lahko vsak član sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo
odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi
po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi
predloga. |
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
|
87. člen |
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. V uradnem glasilu se objavljajo
tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
88. člen |
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe občini. |
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča
hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
89. člen |
Predlog proračuna občine mora župan predložiti občinskemu svetu
najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru.
V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna
najkasneje v 60 dneh po izvolitvi sveta. |
Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi
sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z
vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in
opravljena splošna razprava. |
V okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske
uprave občinskemu svetu: |
− |
temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga
proračuna, |
− |
načrtovane politike občine, |
− |
oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in
naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih,
|
− |
okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega
neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in
kadrovski načrt, |
− |
načrt razvojnih programov, |
− |
načrt nabav. |
Po predstavitvi predloga proračuna opravi občinski svet splošno razpravo
in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
Če občinski svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo,
sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni
predloži občinskemu svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo,
kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani. |
Če občinski svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v
javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno
razpravo župan. |
|
90. člen |
Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni.
|
V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna
tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih
straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v
prostorih občine. |
Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k
predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno
običajen način. |
|
91. člen |
V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa
sveta, sveti ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. |
Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.
|
Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo,
da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo
predlog proračuna občine. |
|
92. člen |
Najkasneje v petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu
proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče
sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani
sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo
sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
|
93. člen |
Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu
občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma
pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna
obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva
predloga proračuna. |
V nadaljevanju župan poroča občinskemu svetu o prejetih amandmajih k
predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja. |
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in
pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem ali bo vložil
amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
|
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
94. člen |
Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji
so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede
prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine,
v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. S
sklepom, s katerim sprejme občinski svet proračun, sprejme tudi odlok o
proračunu občine. |
Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da
strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se
pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe
lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na
kateri bo predložen predlog uskladitve. |
Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O
predlogu uskladitve ni razprave. Občinski svet glasuje najprej o
predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o
proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. Če predlog uskladitve
ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan
predložiti nov predlog proračuna. |
Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča,
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem
odloka. |
|
95. člen |
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša,
sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece
in se lahko na predlog župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o
začasnem financiranju sprejema občinski svet po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka |
|
96. člen |
Župan
lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta,
vendar o njem ni javne razprave. |
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega
poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga
proračuna. |
|
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
97. člen |
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme občinski svet z odlokom v eni
obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo
drugo obravnavo predloga odloka. |
Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega
akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni
obravnavi se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku
konča. |
Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo
predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka.
|
|
7. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
98. člen |
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno
razlago določb občinskih splošnih aktov. |
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija,
ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja
splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži
občinskemu svetu v postopek. |
Občinski svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka. |
|
8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
99. člen |
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb
in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj
občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v
obliki uradnega prečiščenega besedila. |
Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka določi občinski svet
po skrajšanem postopku za sprejem odloka. |
|
100. člen |
Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno
pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki
sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika.
|
Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu
sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi
občinski svet. |
O uradnem prečiščenem besedilu odloča občinski svet brez obravnave.
Uradno prečiščeno besedilo se objavi. |
|
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
101. člen |
Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine
pristojen občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika.
|
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov
sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.
|
|
102. člen |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih
po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva
črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. |
Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se
na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se
lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
103. člen |
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov
sveta, ki so glasovali. Pri tajnem glasovanje se za navzoče štejejo
člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
|
104. člen |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
1. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
105. člen |
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za
člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika
delovnega telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa.
|
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh
članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta,
vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana
|
|
106. člen |
Če župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne določi kateri od
podžupanov bo začasno opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen,
imenuje svet izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do
izvolitve novega župana. |
O tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega
glasovanje, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. |
Kandidat je imenovan, če dobi večino glasov navzočih članov sveta.
|
|
3. Postopek za razrešitev |
|
107. člen |
Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa
ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek.
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ¼ članov
sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. Predlog
za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi
za razrešite. |
|
108. člen |
Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje
obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan
vrne predlagatelju v dopolnitev. |
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je
mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
109. člen |
Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. O razrešitvi se izda pisni
odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
4. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
110. člen |
Občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom
občine predčasno preneha mandat. |
Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. |
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja
članstva v nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu sveta dolžna
predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
Občinski svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega
funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski
volilni komisiji. |
Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata.
|
|
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
111. člen |
Župan
predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
|
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi
župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
112. člen |
Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta
poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor
občinske uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju
sklepov sveta. |
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti
tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
|
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi
sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
|
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z
zakonom in statutom občine. |
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
113. člen |
Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega
obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske
uprave. |
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za
javnost. |
|
114. člen |
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih
občin ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
|
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki
so zaupne narave. |
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
IX. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
115. člen |
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi občinski svet, ko se sestane. |
|
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
116. člen |
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
117. člen |
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med
sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti,
prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni
komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške
določbe. |
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija.
|
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno pravna komisija, odloči svet. |
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
118. člen |
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega
sveta Občine Ljutomer (Ur. list RS, št. 73/2000, 20/2001, 49/2001 –
obvezna razlaga, 19/2003 in Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 1/2005)
|
|
119. člen |
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu
Občine Ljutomer. |
|
Številka: 015/2010-10 |
Datum: 7. 4. 2010 |
|
Občinski svet Občine Ljutomer |
Franc JURŠA, l.r. |
ŽUPAN |