Na podlagi 32. člena
Zakona o lokalni samoupravi uradno prečiščeno besedilo
(ZLS-UPB2) (Uradni list RS, št. 94/07) in 54. člena
Statuta Občine Kranjska Gora
(Uradni list RS, št. 55/07) je Nadzorni odbor Občine Kranjska Gora na 7.
seji dne 21. 11. 2007 sprejel |
P O S L O V N I K |
o delu Nadzornega
odbora Občine Kranjska Gora |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem poslovnikom
Nadzorni odbor Občine Kranjska Gora (v nadaljevanju: nadzorni odbor)
podrobneje ureja organizacijo in način svojega dela, pravice in
dolžnosti predsednika in članov nadzornega odbora pri opravljanju
nadzora, postopek nadzora in način odločanja. |
2. člen |
Delo nadzornega
odbora je javno. Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora
dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki
so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega
sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
3. člen |
Nadzorni odbor
sodeluje z županom, občinskim svetom, občinsko upravo, ter drugimi
organi, službami in delovnimi telesi o zadevah, ki spadajo v pristojnost
nadzornega odbora. |
II.
PRISTOJNOSTI IN NALOGE NADZORNEGA ODBORA |
4. člen |
Nadzorni odbor je
najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor je pri
svojem delu neodvisen in opravlja svoje naloge strokovno, vestno,
pošteno, nepristransko ter v skladu z zakonom. |
5. člen |
Nadzorni odbor ima v
skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
– nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
– nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
6. člen |
Za izvajanje z
zakonom in statutom občine določenih nalog opravlja nadzorni odbor
naslednje naloge nadzorovanja: |
– pregledovanje in
proučevanje pravnih predpisov in aktov, s katerimi se določajo nameni
proračunske porabe (odloki, proračun, finančni načrti, zaključni računi,
programi, razpisi in drugo), |
– pregledovanje
listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi,
zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige),
|
– ugotavljanje
skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnosti in namenskosti
porabe sredstev in njihov učinek glede na opredeljen cilj, |
– priprava
nadzorstvenega poročila s priporočili in predlogi, |
– obravnavanje
pripomb strank v postopku, |
– obveščanje
občinskega sveta in župana in predlaganje ukrepov iz njihove
pristojnosti, |
– obveščanje
nadzorovane osebe oziroma njenih organov, |
– prijava suma
storitve prekrška ali kaznivega dejanja pristojnemu organu, |
– druge naloge v
skladu z določili statuta občine. |
7. člen |
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni
proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega
načrta nadzornega odbora, s katerim se opredeli višina potrebnih
sredstev za izvedbo programa dela. |
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI PREDSEDNIKA IN ČLANOV NADZORNEGA ODBORA |
8. člen |
Nadzorni odbor vodi
predsednik, v njegovi odsotnosti pa ga nadomešča namestnik. |
Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika nadzornega odbora.
Kandidata za predsednika in namestnika lahko predlaga vsak član
nadzornega odbora. |
9. člen |
Predsednik nadzornega
odbora: |
– predstavlja
nadzorni odbor, |
– zastopa ugotovitve,
mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora pred organi občine ter
organi uporabnikov proračunskih sredstev, |
– podpisuje pisne
odpravke nadzornega odbora, |
– organizira delo
nadzornega odbora in strokovno pomoč, |
– pripravlja in vodi
seje nadzornega odbora, |
– opravlja druge
naloge po sklepu nadzornega odbora. |
10. člen |
Člani nadzornega
odbora imajo dolžnost udeleževati se sej nadzornega odbora in opravljati
nadzore ter druge naloge, za katere jih pooblasti oziroma zadolži
nadzorni odbor. |
11. člen |
Predsednik in člani
nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu
z aktom občinskega sveta, ki določa plače funkcionarjem ter članom
odborov in drugih delovnih teles. |
12. člen |
Administrativno pomoč
za delo nadzornega odbora zagotavlja tajnik nadzornega odbora, ki ga
izmed zaposlenih v občinski upravi določi direktor občinske uprave.
|
Administrativna pomoč
zajema predvsem: |
– pripravo vabil in
tehnično organizacijska dela za sklic seje, |
– pripravo gradiv za
seje nadzornega odbora, razen gradiv, za katere so zadolženi člani
nadzornega odbora, |
– pripravo posameznih
aktov, ki spremljajo postopek nadzora nadzornega odbora (sklepi o
izvedbi nadzora, dopisi nadzorovanim osebam, pooblastila in podobno),
|
– pisanje zapisnikov
sej nadzornega odbora in vodenje evidence sprejetih sklepov na sejah
nadzornega odbora, |
– sprejemanje in
urejanje pošte za nadzorni odbor, |
– arhiviranje gradiv
nadzornega odbora, |
– vodenje evidence o
opravljenem delu članov nadzornega odbora. |
IV. NAČRTOVANJE DELA
NADZORNEGA ODBORA |
13. člen |
Nadzorni odbor
sprejme, v postopku priprave predloga proračuna občine oziroma
najkasneje do izteka koledarskega leta, letni programa dela in predlog
finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži
županu. Med letom lahko nadzorni odbor program dela spremeni ali
dopolni. Pri tem mora upoštevati finančne posledice in višino sredstev
namenjenih za delo nadzornega odbora v proračunu občine. |
Vsak član nadzornega
odbora lahko predlaga, da nadzorni odbor sklepa o začetku nadzora nad
določenim prejemnikom sredstev občinskega proračuna oziroma aktivnostjo.
V predlogu za izvedbo nadzora mora predlagatelj navesti predmet nadzora,
obseg nadzora in cilje nadzora. |
14. člen |
Nadzorni odbor je pri
sprejemanju programa dela samostojen. |
Nadzorni odbor, pri
obravnavi predloga letnega programa dela, obravnava tudi zaprosila
občinskega sveta in župana za izvedbo nadzora pri posameznem uporabniku
proračunskih sredstev. |
Občinski svet ali
župan lahko zaprosita, da nadzorni odbor opravi nadzor pri uporabniku
proračunskih sredstev. Nadzorni odbor te predloge oziroma zaprosila
obravnava in o svoji odločitvi glede izvedbe ali neizvedbe nadzora
obvesti predlagatelja. |
15. člen |
Nadzorni odbor v
letnem programu dela načrtuje: |
1. izvedbo nadzorov,
ki se delijo na |
– redne, za katere se
navede najmanj nadzorovane osebe oziroma aktivnosti, ki bodo predmet
nadzora, obseg nadzora in cilje nadzora, |
– izredne, za katere
se navede le predvideno število nadzorov, ki se opravijo na podlagi
sklepov, ki jih nadzorni odbor naknadno sprejme; |
2. spremljanje
določenega dela poslovanja proračunskih uporabnikov in izvajalcev javnih
služb preko obravnave pripravljenih gradiv in poročil o njihovem
poslovanju; |
3. sprejem potrebnih
odločitev v zvezi z delom nadzornega odbora; |
4. potrebna sredstva
za izvedbo predvidenih aktivnosti nadzornega odbora. |
V. NAČIN ODLOČANJA
NADZORNEGA ODBORA |
16. člen |
Nadzorni odbor
sprejema odločitve na sejah. Seje sklicuje predsednik nadzornega odbora
na lastno pobudo, v skladu s programom, na zahtevo treh članov
nadzornega odbora, občinskega sveta ali župana. Če predsednik v 15 dneh
po podani zahtevi ne skliče seje, jo lahko skliče namestnik predsednika.
|
Konstitutivno sejo
skliče župan v 30 dneh od imenovanja in jo vodi do izvolitve predsednika
nadzornega odbora. |
17. člen |
Vabilo za sejo
nadzornega odbora mora biti pisno in praviloma skupaj z gradivom za sejo
posredovano članom nadzornega odbora najmanj 5 delovnih dni pred sejo. |
18. člen |
Predsednik nadzornega
odbora lahko v izjemnih primerih skliče korespondenčno sejo nadzornega
odbora. Članom nadzornega odbora mora biti posredovano gradivo in
določen rok, najmanj en dan, za posredovanje stališča. Posamezna
odločitev je sprejeta, če se zanjo opredelili več kot polovica vseh
članov nadzornega odbora. |
19. člen |
Na sejah nazornega
odbora se vodi evidenca prisotnosti. Nadzorni odbor je sklepčen, če je
navzočih več kot polovica članov nadzornega odbora. |
20. člen |
Predsednik nadzornega
odbora predlaga dnevni red za sejo, potrdi pa ga nadzorni odbor na
začetku seje. |
Pri določanju
dnevnega reda člani nadzornega odbora lahko predlagajo umik posamezne
zadeve z dnevnega reda, razširitev dnevnega reda ali spremembo vrstnega
reda obravnavanih zadev. |
Po sprejetih
odločitvah iz prejšnjega odstavka tega člena da predsednik nadzornega
odbora na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
21. člen |
O poteku seje
nadzornega odbora se piše zapisnik, ki vsebuje: |
– zaporedno številko
seje, datum in kraj seje ter čas začetka in zaključka seje, |
– evidenco
prisotnosti oziroma odsotnosti članov nadzornega odbora in vabljenih na
sejo, |
– ugotovitev
sklepčnosti in sprejeti dnevni red, |
– potek seje z
navedbo poročevalcev ter kratkim povzetkom razprave, |
– izjave članov
nadzornega odbora, za katere so zahtevali, da se vnesejo v zapisnik,
|
– morebitna ločena
mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih, |
– sklepe in stališča
nadzornega odbora, |
– druge podatke, za
katere se nadzorni odbor odloči, da se vnesejo v zapisnik. |
Sprejeti zapisnik
podpiše predsednik nadzornega odbora in tajnik nadzornega odbora, ki je
pisal zapisnik. |
22. člen |
Prva točka dnevnega
reda seje nadzornega odbora je pregled sklepov in potrditev zapisnika
prejšnje seje nadzornega odbora. Sprejete sklepe zadnje seje nadzornega
odbora pregleda predsednik in poda poročilo o njihovi izvršitvi. |
23. člen |
Uvodno obrazložitev k
posameznim točkam dnevnega reda nadzornega odbora poda predsednik
nadzornega odbora ali pripravljavec gradiva. |
Člani nadzornega
odbora imajo pravico pridobivati informacije in se posvetovati o vseh
vprašanjih, o katerih razpravlja nadzorni odbor. |
24. člen |
Predsednik nadzornega
odbora zaključi sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda. Sejo lahko
predsednik prekine, če o tem soglaša večina prisotnih članov nadzornega
odbora, o nadaljevanju seje odloči predsednik nadzornega odbora. |
25. člen |
Nadzorni odbor lahko
odloži obravnavanje posameznega predloga če ugotovi, da je za odločitev
o njem potrebno zahtevati še dodatne podatke ali mnenja ustreznih
organov oziroma institucij. |
26. člen |
Nadzorni odbor lahko
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov nadzornega odbora.
|
Navzočnost na seji
oziroma sklepčnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem
in na začetku nadaljevanja prekinjene seje. |
27. člen |
Predsednik nadzornega
odbora po opravljeni razpravi oblikuje k posamezni točki dnevnega reda
predlog sklepa oziroma sklepov. Nadzorni odbor glasuje o vsakem
predlaganem sklepu posebej. |
28. člen |
Nadzorni odbor
sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih
članov, razen v primerih, če je z zakonom, statutom občine ali s tem
poslovnikom določena drugačna večina. |
29. člen |
Seje nadzornega
odbora se lahko udeležujejo tudi člani občinskega sveta. Na seji lahko
razpravljajo le na podlagi sklepa nadzornega odbora, nimajo pa pravice
glasovati. |
Na sejah nadzornega
odbora lahko sodelujejo tudi strokovnjaki s posameznih področij, ki se
lahko vključijo v razpravo in podajo predloge, nimajo pa pravice
glasovanja. Pobudo za njihovo udeležbo na seji lahko dajo člani
nadzornega odbora. Odločitev o povabilu na sejo nadzornega odbora
sprejme predsednik nadzornega odbora. |
VI. POSTOPEK NADZORA |
30. člen |
Nadzori, ki jih
opravlja nadzorni odbor so lahko redni ali izredni. Redni nadzori se
opravijo v skladu z letnim programom dela, izredni nadzori pa so tisti,
ki niso opredeljeni v letnem programu in se opravijo na podlagi sklepov,
ki jih naknadno sprejme nadzorni odbor. |
31. člen |
Za izvedbo
posameznega nadzora lahko nadzorni odbor pooblasti posameznega člana
nadzornega odbora oziroma v ta namen oblikovano skupino članov
nadzornega odbora. Pri odločanju o izvajalcih posameznega nadzora
nadzorni odbor upošteva zahtevnost in obseg nadzora. |
Člani nadzornega
odbora, ki so zadolženi za izvedbo posameznega nadzora, pripravijo načrt
izvedbe nadzora, izvedejo nadzor in pripravijo osnutek ter predlog
poročila o opravljenem nadzoru, v katerem podajo ugotovitve, ocene,
mnenja in priporočila. |
32. člen |
Nadzor se začne s
sklepom o izvedbi nadzora, ki ga sprejme nadzorni odbor. |
Sklep o izvedbi
nadzora mora vsebovati identifikacijo nadzorovane osebe, njene odgovorne
osebe, ter vsebovati predmet, obseg in cilj nadzora ter čas nadzora, pa
tudi člane nadzornega odbora, ki bodo izvedli nadzor. |
Sklep o izvedbi
nadzora se obvezno vroči nadzorovani osebi. Od dne vročitve sklepa o
izvedbi nadzora nadzorovani osebi, do dne začetka izvajanja nadzora mora
preteči najmanj 10 (deset) dni. |
33. člen |
Nadzorni odbor ali
pooblaščeni člani nadzornega odbora lahko pred uvedbo nadzora izdajo
posameznemu porabniku sredstev občinskega proračuna zahtevo za
predložitev podatkov, ki jih potrebujejo pri načrtovanju nadzora.
|
Zahteva za
predložitev podatkov vsebuje identifikacijo porabnika sredstev
občinskega proračuna, navedbo podatkov, obvestil, listin ali druge
dokumentacije, ki jo je treba predložiti in rok za predložitev podatkov.
|
Pooblaščeni član
nadzornega odbora lahko pridobi podatke, ki jih potrebuje pri
načrtovanju nadzora tudi tako, da opravi poizvedbo pri porabniku
sredstev občinskega proračuna. |
34. člen |
Izvedba nadzora se
opravlja na podlagi načrta izvedbe nadzora. V načrtu izvedbe nadzora se
navede predmet nadzora, številka zadeve, nadzorovano osebo, cilj
nadzora, obseg nadzora, način dela, člane nadzornega odbora, ki nadzor
opravijo in razpored ter čas izvajanja naloge. |
Načrt izvedbe nadzora
izdelajo člani nadzornega odbora, ki so zadolženi za izvedbo nadzora.
Nadzorni odbor lahko sprejme odločitev, da se načrt izvedbe nadzora
izdela pred sprejemom sklepa o izvedbi nadzora. V ta namen nadzorni
odbor določi tudi člane nadzornega odbora, ki so zadolženi za pripravo
načrta in rok za dokončanje. |
35. člen |
Na začetku izvajanja
nadzora se z nadzorovano osebo praviloma opravi začetni sestanek z
namenom seznanitve z vsebino, obsegom in predvidenim potekom nadzora,
pridobitve podatkov in dokumentacije za začetek nadzora ter določitve
kontaktne osebe s strani nadzorovane osebe. |
36. člen |
Člani nadzornega
odbora, ki opravljajo nadzor, imajo pravico od nadzorovanih oseb
zahtevati vse podatke, ki so jim potrebni za izvedbo zaupanih nalog.
Nadzorovane osebe so zahtevane podatke dolžne dati. |
V postopku
nadzorovanja je nadzorovana oseba dolžna predložiti nadzornemu odboru
vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku ter odgovarjati na
ugotovitve in priporočila nadzornega odbora. |
Zahteva za
predložitev podatkov vsebuje identifikacijo nadzorovane osebe, navedbo
podatkov, obvestil, listin ali druge dokumentacije, ki jo je treba
predložiti in rok za predložitev podatkov. |
Zahteva za
predložitev podatkov mora biti podana pisno. |
Zahtevane podatke in
dokumentacijo je nadzorovana oseba dolžna predložiti nadzornemu odboru v
roku 10 (deset) dni od prejema zahteve za dokumentacijo. Ta rok se na
prošnjo nadzorovane osebe lahko podaljša. Odločitev o tem sprejmejo
člani nadzornega odbora, ki nadzor izvajajo. |
37. člen |
Vsa dejanja in
postopke nadzora je potrebno opraviti tako, da se ugotovijo vsa dejstva
in zberejo dokazi, ki so pomembni za presojo in odločanje v postopku
nadzora. Nadzor je potrebno opraviti tako, da sta delovni proces in
poslovanje nadzorovane osebe čim manj motena. |
38. člen |
Nadzorovana oseba
lahko že pred izdajo osnutka poročila izvede ukrepe za odpravo
ugotovljenih nepravilnosti, kolikor je to časovno, tehnično in
organizacijsko mogoče. O izvedenih ukrepih seznani nadzorni odbor s
pisnim poročilom. Nadzorovana oseba je v postopku nadzorovanja
upravičena nadzornemu odboru izraziti svoja mnenja in ugovarjati
njegovim ugotovitvam. |
39. člen |
Po opravljenem
pregledu pripravijo člani nadzornega odbora, ki so zadolženi za nadzor,
osnutek poročila. Osnutek poročila vsebuje vse podatke, ki so določeni
za končno poročilo o nadzoru, razlikuje pa se v zaključku, v katerem se
pri osnutku poročila navede pravica nadzorovane osebe do predložitve
ugovora in poročila o izvedenih ukrepih. |
Osnutek poročila
sprejme nadzorni odbor in ga posreduje nadzorovani osebi, ki ima pravico
v roku 15 (petnajst) dni od prejema osnutka poročila vložiti ugovor pri
nadzornemu odboru. V ugovoru se nadzorovana oseba pisno opredeli o
ugotovitvah nadzornega odbora in izrazi svoje pripombe, mnenja in
stališča. Iz vsebine ugovora mora biti jasno razvidna navedba nadzornega
odbora, ki jo nadzorovana oseba izpodbija oziroma pojasnjuje.
|
Člani nadzornega
odbora, ki so opravljali nadzor se morajo o navedbah nadzorovane osebe
opredeliti in svojo odločitev obrazložiti v predlogu končnega poročila.
Podan ugovor se po potrebi uskladi na zaključnem sestanku, ki ga člani
nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, skličejo pred pripravo predloga
končnega poročila. V predlogu končnega poročila se navede tudi ali je
nadzorovana oseba posredovala ugovor in ali je bil sklican zaključni
sestanek. Kolikor je nadzorovana oseba posredovala ugovor, zaključni
sestanek pa ni bil sklican, je predsednik nadzornega odbora dolžan
odgovorno osebo nadzorovane osebe povabiti na sejo nadzornega odbora, na
kateri se obravnava predlog končnega poročila in ji dati možnost
pojasniti navedbe iz ugovora. |
40. člen |
V roku, določenem za
posredovanje ugovora, lahko nadzorovana oseba predloži tudi poročilo o
izvedbi ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Ugotovitev o
sprejetih zadovoljivih ukrepih za odpravo ugotovljenih nepravilnosti se
vnese v besedilo predloga končnega poročila. |
41. člen |
Na podlagi ugotovitev
v osnutku poročila in v roku posredovanega ugovora ter poročila o
izvedbi ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti člani nadzornega
odbora, ki opravljajo nadzor pripravijo predlog končnega poročila in ga
posredujejo v sprejem nadzornemu odboru. |
42. člen |
Nadzorni odbor o
svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih sprejme končno poročilo s
priporočili in predlogi. |
Končno poročilo mora
vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom. |
Končno poročilo
pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu. |
43. člen |
Če je nadzorni odbor
ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
nadzorovane osebe, ki so opredeljene v temu poslovniku, mora o teh
kršitvah v 15 (petnajstih) dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
Hujše kršitve
predpisov in nepravilnosti pri poslovanju so: |
1. prevzemanje
obveznosti in izplačilo sredstev proračuna za namene, ki niso predvideni
v proračunu, |
2. prevzemanje
obveznosti in izplačilo sredstev proračuna v višini, ki presega v
proračunu zagotovljena sredstva, |
3. prodaja občinskega
finančnega ali stvarnega premoženja: |
– ki ni vključeno v
letni program prodaje finančnega in stvarnega premoženja, razen, če
predmeta prodaje v skladu s predpisi ni potrebno vključiti v ta program,
|
– s sklenitvijo
neposredne pogodbe, razen v primerih, ko zakon ali drug predpis to
dopušča, |
– v nasprotju s
sprejeto odločitvijo pristojnega organa. |
4. oddaja javnega
naročila brez javnega razpisa, razen v primerih, ko zakon to dopušča. |
44. člen |
Nadzorovane osebe so
dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
|
Občinski svet, župan
in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni
obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi
pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. |
45. člen |
V primeru, da obstaja
utemeljen dvom v ugotovitve in priporočila nadzornega odbora, ki so
vsebovana v končnem poročilu o nadzoru, ima nadzorovana oseba pravico
zahtevati mnenje neodvisne strokovne službe (neodvisni strokovnjak) ali
mnenje pristojnega ministrstva. |
V primeru, da
pristojno ministrstvo, ki izvaja nadzor na zakonitostjo dela organov
občine na svojem področju, ali neodvisna strokovna služba (neodvisni
strokovnjak) potrdi nepravilnost ugotovitev nadzornega odbora, jih
nadzorovana oseba ni dolžna upoštevati. |
46. člen |
Nadzorovana oseba, v
poslovanju katere so bile razkrite nepravilnosti ali nesmotrnosti, mora
nadzornemu odboru predložiti poročilo o odpravljanju razkritih
nepravilnosti in smotrnosti (odzivno poročilo). Odzivno poročilo mora
biti obvezno v pisni obliki. Rok za izdajo odzivnega poročila je 90
(devetdeset) dni od dne prejema končnega poročila nadzornega odbora.
|
V odzivnem poročilu
nadzorovana oseba navede na kakšen način je upoštevala ugotovitve,
mnenja in priporočila nadzornega odbora, ter ukrepe, ki jih je uvedla za
odpravo ugotovljenih nepravilnosti. |
Če nadzorovana oseba
ugotovitev, mnenj in priporočil nadzornega odbora ni upoštevala in
ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti ni uvedla, je dolžna ta
dejstva v odzivnem poročilu navesti in ustrezno strokovno obrazložiti. |
47. člen |
Nadzorovana oseba ni
dolžna predložiti odzivnega poročila, kolikor je že pred izdajo končnega
poročila izvedla ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in o tem
obvestila nadzorni odbor. |
48. člen |
Nadzorni odbor
najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah. |
VII.
MNENJA IN OPOZORILA NO |
49. člen |
Nadzorni odbor o
posameznih zadevah lahko izda tudi mnenje ali opozorilo, in sicer na
lastno pobudo ali na predlog občinskega sveta, župana ali posameznega
uporabnika javnih sredstev. |
VIII.
JAVNOST DELA |
50. člen |
Delo nadzornega
odbora je javno. |
Nadzorni odbor lahko
z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali
izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov
in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim
predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebne
pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
|
Nadzorni odbor
zagotavlja javnost svojega dela s predložitvijo poročil o delu, končnih
poročil o nadzoru in ustreznih informacij in poročil občinskemu svetu.
|
Pri dajanju obvestil
je potrebno spoštovati predpise, ki določajo tajnost podatkov ali
njihovih posameznih delov, kakor tudi predpise o dostopu do informacij
javnega značaja. Obvestila morajo biti pripravljena tako, da varujejo
ugled strank in drugih udeležencev v postopku. |
O nadzoru, ki je v
postopku izvajanja, se lahko javno navaja le v kateri fazi izvajanja je
nadzor in kdaj bo predvidoma končan. |
IX.
KONČNE DOLOČBE |
51. člen |
Za področja delovanja
nadzornega odbora, ki jih ne ureja ta poslovnik, se smiselno uporabljajo
določbe Poslovnika Občinskega sveta Občine Kranjska Gora. |
52. člen |
Z dnem uveljavitve
tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu Nadzornega odbora, št.
03202/1-1/99-MP, z dne 28. 5. 1999. |
53. člen |
Ta poslovnik začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št.
007/25-1/2007-UG |
Kranjska Gora, dne
21. novembra 2007 |
Predsednica NO
|
Irena Plavčak l.r. |