|
Na podlagi 7. in 26. člena
zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 5. člena
odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ribnica, (Uradni list
RS, št. 68/01, 88/02) in 16. člena
statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 37/00, 58/03) je
Občinski svet občine Ribnica na 8. redni seji 5. februarja 2004 sprejel |
|
|
T E H N I Č N I P R
A V I L N I K |
|
|
o javnem vodovodu na
območju Občine Ribnica |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba
javnih vodovodov na območju Občine Ribnica. |
|
|
2. člen |
|
|
Pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektiranju,
gradnji, komunalnem opremljanju in v upravnem postopku, za javno
podjetje Hydrovod d.o.o. (v nadaljevanju: upravljavec) in uporabnike
javnih vodovodov. |
|
|
3. člen |
|
|
Javni vodovod (v nadaljevanju: vodovod) je sklop
medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki
služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljevanju: voda) in s
katerimi upravlja in gospodari upravljavec. |
|
|
4. člen |
|
|
Naprave in objekti vodovoda so: |
|
|
– zajetja, |
|
|
– vodnjaki (vrtine), |
|
|
– črpališča, |
|
|
– čistilne naprave, |
|
|
– cevovodi, |
|
|
– prečrpališča, |
|
|
– vodohrani (zbiralniki pitne vode), |
|
|
– objekti in naprave za zniževanje tlaka, |
|
|
– vodovodno omrežje, |
|
|
– omrežje za gašenje požara – hidrantna mreža, |
|
|
– drugi manjši objekti, ki služijo za pravilno in nemoteno
obratovanje cevovodov in jih, glede na njihovo funkcijo, štejemo kot
njihov sestavni del. |
|
|
5. člen |
|
|
Vaški vodovod je samostojni vodovod s samostojnim vodnim
virom, ki ni v upravljanju upravljavca. |
|
|
6. člen |
|
|
Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop
medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki
služijo izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo.
Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti fizično povezan z javnim
vodovodom. |
|
|
II. DEFINICIJE POJMOV |
|
|
7. člen |
|
|
V tem pravilniku uporabljeni izrazi in pojmi imajo
naslednji pomen: |
|
|
– zajetje = objekt za zajemanje vode, |
|
|
– vodnjak = objekt za zajemanje vode, |
|
|
– črpališče = objekt, v katerem so nameščene črpalke za
črpanje vode, |
|
|
– prečrpališče = isto kot črpališče, s funkcijo
prečrpavanja vode v višje ležeči vodohran, |
|
|
– čistilna naprava = objekt za čiščenje in razkuževanje
vode, |
|
|
– vodohran ali vodni zbiralnik = objekt za hranjenje vode, |
|
|
– raztežilnik ali razbremenilnik = objekt za znižanje
tlaka vode v cevovodu, |
|
|
– reducirna postaja = objekt, v katerem je nameščen
reducirni ventil in služi za znižanje tlaka, |
|
|
– cevovod = objekt za transport vode, |
|
|
– vodovodno omrežje = sistem cevovodov, ki ga delimo na
magistralno, primarno ter sekundarno omrežje, |
|
|
– magistralno omrežje in naprave: |
|
|
– cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali
regij, |
|
|
– tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega
omrežja, |
|
|
– primarno omrežje in naprave: |
|
|
– cevovodi in objekti med magistralnim in sekundarnim
omrežjem, oziroma cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega
omrežja, |
|
|
– cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji
ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji, |
|
|
– sekundarno omrežje in naprave: |
|
|
– cevovodi in objekti, ki služijo za neposredno
priključevanje porabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju
ali za požarno varstveno funkcijo, |
|
|
– zračnik = element za odzračevanje cevovoda, |
|
|
– blatnik = element za praznjenje in čiščenje cevovoda, |
|
|
– priključek = spojni vod od vodovodnega omrežja do
vodomera, |
|
|
– jašek = betonski objekt na cevovodu (običajno služi za
namestitev zasunov in zračnikov), |
|
|
– vodomerni jašek = jašek, v katerem je nameščen vodomer, |
|
|
– vodomer = naprava za merjenje količine porabljene vode, |
|
|
– zasun = zaporni element na cevovodu, |
|
|
– hidrant = element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem
vode iz vodovodne mreže pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in
nadzemne hidrante), |
|
|
– porabnik = odjemalec vode iz vodovoda. |
|
|
III. PROJEKTIRANJE IN
GRADNJA VODOVODA |
|
|
8. člen |
|
|
Pri načrtovanju vodovoda je potrebno, poleg drugih
predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, upoštevati tudi določila tega
pravilnika ter soglasja in smernice, ki jih opredeli upravljavec. |
|
|
a) Dimenzije cevovodov
in vrste cevi |
|
|
9. člen |
|
|
Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati cevi iz
naslednjih materialov: |
|
|
1. litoželezne cevi iz modularne litine (duktil) |
|
|
2. cevi iz polietilena visoke gostote – PE HD |
|
|
3. jeklene cevi. |
|
|
Vse vrste cevi morajo po kvaliteti odgovarjati veljavnim
standardom. |
|
|
10. člen |
|
|
Cevi PE HD se uporabljajo samo v naslednjih primerih: |
|
|
– za izvedbo priključkov in za sekundarno omrežje |
|
|
– na terenih z nestabilno nosilnostjo tal |
|
|
– za vgradnjo v zaščitno cev |
|
|
– v drugih primerih, kjer iz tehničnih razlogov ni možna
uporaba cevi iz drugih materialov. |
|
|
Največji dovoljen premer PE HD cevi je 110 mm. Za večje
premere je potrebno pridobiti soglasje upravljavca. |
|
|
11. člen |
|
|
Jeklene cevi se uporabljajo za gradnjo cevovodov izključno
na območjih, kjer zaradi zahtevnosti gradnje ni možna uporaba drugih
cevi. |
|
|
12. člen |
|
|
Jeklene cevi morajo biti pred vgradnjo antikorozijsko
zaščitene. Antikorozijska zaščita jeklenih cevi mora biti izvedena z
bitumenskim ali drugim ustreznim premazom in povita z zaščitnim trakom
na svetlo očiščeno in minizirano podlago. Cev mora biti čiščena s
peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki. Čiščenje cevi s kemijskimi
sredstvi ni dopustno. |
|
|
Na mestih, kjer se pojavljajo blodeči tokovi, mora biti
jekleni cevovod tudi katodno zaščiten. |
|
|
b) Globine |
|
|
13. člen |
|
|
Za polaganje cevovoda mora biti globina jarka taka, da bo
nad temenom cevi najmanj 1 m zasipa. Maksimalna globina cevovoda sme
znašati 2,5 m od temena cevi, vendar samo v izjemnih primerih in ob
soglasju upravljavca. |
|
|
14. člen |
|
|
Širina dna jarka za polaganje cevovoda mora znašati
najmanj 50 cm, oziroma DN + 40 cm. |
|
|
15. člen |
|
|
Dno jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani
niveleti s točnostjo ( 3 cm. |
|
|
V jarku, izkopanem v terenu IV. in V. kategorije in v
mešanem terenu III. in IV. kategorije, je za polaganje cevovoda treba
obvezno pripraviti posteljico iz sipkega materiala v minimalni debelini
10 cm. |
|
|
Plastične cevi (PE HD cevi) se smejo polagati samo na
posteljico iz peska granulacije 0-8 mm. |
|
|
16. člen |
|
|
Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm nad temenom cevi se
sme opraviti izključno s sipkim materialom. Zasip plastičnih cevi se
izvaja s peskom, granulacije 0-8 mm. |
|
|
17. člen |
|
|
Kadar se ob cevovodu za potrebe upravljavca polaga
električni kabel, mora biti ta položen na posteljico v desnem kotu
jarka, gledano v smeri toka vode. Kabel mora biti položen na posteljico
in v osnovnem zasipu zasut enako kot plastične cevi. |
|
|
c) Odmiki |
|
|
18. člen |
|
|
Cevovod mora biti projektiran in položen tako, da je na
vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe
vzdrževanja. |
|
|
19. člen |
|
|
Odmik objektov od cevovoda mora znašati najmanj: |
|
|
– čisti objekti in oporni zidovi: 3 m, |
|
|
– greznice, drugi nečisti objekti in deponije z odpadnim
in škodljivim materialom: 5 m, |
|
|
– posamezna drevesa (drevored): 2 m, |
|
|
– drogovi (električni in PTT): 1 m. |
|
|
Navedene zahteve ne veljajo za obnovo obstoječega omrežja,
kjer teh zahtev ni mogoče izpolniti. |
|
|
20. člen |
|
|
Komunalni vodi morajo biti po horizontali od cevovoda
odmaknjeni minimalno: |
|
|
– kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši
ali enaki globini kot cevovod: 3 m, |
|
|
– meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki
globini kot cevovod: 1,5 m |
|
|
– plinovod: 1 m, |
|
|
– energetski kabli, telekomunikacijski kabli in kabli
javne razsvetljave, ki potekajo na manjši ali enaki globini kot cevovod:
1 m, oziroma 0,5 m, če so položeni v kineti, |
|
|
– toplovod v kineti, ki poteka na manjši ali enaki globini
kot cevovod: 1 m, |
|
|
– vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot
cevovod: 1 m. |
|
|
Pri minimalnih odmikih 0,5 m mora biti vodovod položen
tako, da je možen neoviran dostop z ene strani. |
|
|
21. člen |
|
|
Kolikor, zaradi terenskih razmer, ni možno zagotoviti
minimalnih odmikov iz predhodnih členov, mora izdelovalec projekta v
sodelovanju z razvojno službo upravljavca določiti način izvedbe in
vzdrževanja. |
|
|
d) Križanja |
|
|
22. člen |
|
|
Za vsako križanje cevovoda s komunalnimi vodi,
prometnicami in vodotoki je potrebno pridobiti soglasje upravljavca
obstoječega komunalnega voda. |
|
|
23. člen |
|
|
Križanja cevovodov s komunalnimi vodi morajo potekati
čimbolj pravokotno. |
|
|
Kot križanja ne sme biti manjši od 45 stopinj. |
|
|
24. člen |
|
|
Pri križanju cevovoda z železnico mora cevovod potekati v
zaščitni cevi ne glede na material, iz katerega so cevi. |
|
|
25. člen |
|
|
Pri križanju cevovoda s prometnico mora biti ta del
cevovoda izveden v zaščitni cevi ali pa zgrajen iz jeklenih ali
litoželeznih cevi iz modularne litine. |
|
|
Vodovodna cev se obvezno položi v zaščitno cev tudi tam,
kjer je potrebno doseči toplotno zaščito, omogočiti vzdrževanje,
zavarovati objekte pred iztokom vode ali prestreči mehanske obremenitve,
kjer teren ne dopušča enakega pogrezanja cevi in podobno. |
|
|
26. člen |
|
|
Minimalni vertikalni odmiki pri križanju cevovoda s
komunalnimi inštalacijami morajo biti: |
|
|
1. če poteka
cevovod nad |
|
|
–
kanalizacijo 0,6 m |
|
|
– toplovodno
kineto 0,4 m |
|
|
–
plinovodom 0,4 m |
|
|
–
energetskim in telekomunikacijskim kablom |
|
|
in kablom
javne razsvetljave 0,3 m |
|
|
2. če poteka
cevovod pod |
|
|
–
kanalizacijo (izjemoma) 0,6 m |
|
|
– toplovodno
kineto 0,6 m |
|
|
– plinovodom
0,6 m |
|
|
–
energetskim in telekomunikacijskim kablom |
|
|
in kablom
javne razsvetljave 0,3 m. |
|
|
Kot minimalni odmik se šteje najkrajša razdalja med
obodoma cevi kanalizacije in cevovoda oziroma stene kinete in cevovoda
oziroma na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevovoda. |
|
|
27. člen |
|
|
Cevovod ne sme potekati pod fekalno kanalizacijo. Kolikor
tega pogoja ni mogoče izpolniti, mora biti križanje s fekalno
kanalizacijo v projektu posebej obdelano v soglasju z upravljavcem. |
|
|
Če poteka cevovod pod kanalizacijo v terenu z visoko talno
vodo, mora biti zagotovljena vodotesna izvedba kanalizacije z možnostjo
kontrole. |
|
|
e) Vgradnja merilno
regulacijske opreme, armatur, fazonov in spojnih elementov |
|
|
28. člen |
|
|
V vodnjake, črpališča, rezervoarje in pomembna hidravlična
vozlišča mora biti vgrajena ustrezna merilno regulacijska oprema. Vrsto
in tip ter mesto vgradnje le-te določi projektant v soglasju z
upravljavcem. |
|
|
29. člen |
|
|
V vodovodno omrežje se smejo vgrajevati samo taki fazonski
kosi in armature, ki odgovarjajo veljavnim standardom. |
|
|
Kolikor je, zaradi dejanskih razmer na terenu, nujna
vgradnja nestandardnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi,
ki mora odgovarjati min. tlaku 16 barov. Fazonski kos mora biti
antikorozijsko zaščiten. |
|
|
30. člen |
|
|
Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski
izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni
proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov. |
|
|
31. člen |
|
|
Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz
primarnega ali sekundarnega cevovoda, pred in za zaščito pod železnico,
na priključku za hidrant na primarnem cevovodu, pred zračnikom,
blatnikom in na vsakih 500–800 m razdalje na primarnem cevovodu. |
|
|
32. člen |
|
|
Zasuni se smejo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni
strani spojeni z gibljivim spojem. |
|
|
Gibljivi spoj mora biti načeloma za zasunom, gledano v
smeri toka vode. Pri vgradnji zasuna je treba upoštevati težo zasuna in
nosilnost cevi. |
|
|
33. člen |
|
|
Litoželezne cestne kape se morajo obvezno podbetonirati.
Betonske plošče pod cestno kapo morajo biti take velikosti, da glede na
nosilnost terena prenašajo obtežbo kape brez pogrezanja. |
|
|
f) Jaški |
|
|
34. člen |
|
|
V omrežje se vgrajujejo betonski jaški za vgradnjo armatur
in merilno regulacijske opreme. Minimalna velikost jaškov mora biti: |
|
|
– po višini 170 cm, |
|
|
– po dolžini = vsota dolžine vseh vgrajenih elementov + 40
cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do ( 150 mm, 150 cm na cevovodih
do ( 250 mm in 180 cm na cevovodih do ( 600 mm, |
|
|
– po širini = vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na
odcepu + 1 najširšega vgrajenega elementa v osi cevovoda + 80 cm, vendar
najmanj 120 cm na cevovodih do ( 150 mm, 150 cm na cevovodih do ( 250 mm
in 180 cm na cevovodih do ( 600 mm, |
|
|
– nad ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm zasipa, |
|
|
– dno jaška mora biti iz gramoznih krogel ( 10-50 mm v
debelini plasti minimalno 20 cm ali z betoniranim dnom s poglobitvijo za
črpanje vode, |
|
|
– velikost vstopne odprtine mora biti min. dim. 60 x 60
cm. Locirana mora biti v kotu jaška. Vstopna odprtina se mora zapirati s
standardnim litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati
prometni obremenitvi, |
|
|
– jašek, v katerem so vgrajeni fazonski elementi, težji
kot 150 kg, mora imeti tudi montažno odprtino minimalne velikosti 80 x
80 cm neposredno nad elementom, |
|
|
– montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim
pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi. Kjer
tipizirana velikost montažne odprtine ne zadošča, se izjemoma izvede
plošča jaška iz armirano betonskih lamel, ki jih je možno odstraniti, |
|
|
– vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo. Nosilna
drogova lestev morata biti iz cevi ( 40 mm, nastopne prečke ( 18 mm v
razmaku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno jaška. |
|
|
35. člen |
|
|
Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh
vstopne (montažne) odprtine mora biti obvezno nad visokim nivojem
poplavne vode. Dno jaška mora imeti poglobitev za črpanje vode. |
|
|
36. člen |
|
|
Vodomerni jaški so obdelani v poglavju IV/c. |
|
|
g) Hidranti |
|
|
37. člen |
|
|
Hidranti se vgrajujejo v vodovodno omrežje v naselju na
razdaljo 80-150 m. Minimalni premer cevovoda, na katerega se priključuje
hidrante, je ( 100 mm. Pri projektiranju gradnje hidrantnega omrežja je
potrebno upoštevati veljavni predpis o tehničnih normativih za hidrantno
omrežje za gašenje požarov. |
|
|
38. člen |
|
|
Hidranti so podzemni in nadzemni. Nadzemni hidranti se
vgradijo povsod, kjer ne ovirajo prometa in funkcionalnosti zemljišča. |
|
|
39. člen |
|
|
Hidrant, vgrajen na primarni vodovodni mreži, mora imeti
na priključku zasun. |
|
|
40. člen |
|
|
Hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh
glave podzemnega hidranta mora biti 10-20 cm pod niveleto terena. |
|
|
41. člen |
|
|
Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti
podbetonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora biti
tako velika, da, glede na nosilnost terena, prenaša obtežbo kape brez
pogrezanja. Podbetoniran mora biti tudi N kos, na katerega je montiran
hidrant. |
|
|
h) Preizkušanje
cevovoda |
|
|
42. člen |
|
|
Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen
postopek, s katerim se preverja vodotesnost in kakovost zgrajenega
cevovoda. |
|
|
Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novo zgrajenem
cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki
ga morata podpisati nadzorni organ in vodja gradbišča. |
|
|
Zapisnik je sestavni del investicijsko tehnične
dokumentacije. |
|
|
43. člen |
|
|
Tlačni preizkus vseh vrst cevi se izvaja točno po
navodilih proizvajalca. Tlačni preizkus cevovoda iz jeklenih cevi se
izvede na dvakratni delovni tlak, vendar ne manj kot 15 barov. Tlačni
preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m cevovoda. |
|
|
44. člen |
|
|
Klorni šok je preizkus, s katerim se ugotovi, ali je
vodovod sposoben prenašati zdravo pitno vodo. Preizkus izvede
pooblaščena organizacija in o preizkusu izda ustrezen dokument. Klorni
šok se mora opraviti na vsakem novozgrajenem vodovodu. |
|
|
i) Vodohran |
|
|
45. člen |
|
|
Vodohran mora biti grajen iz trdih in higieničnih
gradbenih materialov, in sicer: |
|
|
– armaturna komora iz opeke in betona, |
|
|
– vodna celica iz nepropustnega armiranega betona,
uglajena do črnega sijaja. |
|
|
Notranja površina vodne celice mora biti premazana z
atestiranim higienskim vodotesnim premazom, tla in stene prostora nad
armaturno komoro pa morajo biti obložene s keramičnimi ploščicami. V
stene vodohrana se sme vgrajevati le litoželezne fazonske kose, ki
morajo biti zabetonirani neposredno ob betoniranju stene. |
|
|
Dotočna cev mora biti opremljena s plovcem. |
|
|
Vodohran mora biti ograjen z ograjo višine 2 m iz AB ali
kovinskih stebričkov ter aluminijevega žičnega prediva. Ograja mora biti
oddaljena od vnožja nasipa najmanj 100 cm. |
|
|
46. člen |
|
|
Vodotesnost vodne celice je potrebno dokazati z izvedenim
tlačni preizkusom, ki mora trajati najmanj 24 ur, nivo vode pa se ne sme
zmanjšati za več kot 1% skupne višine vode v vodohranu. |
|
|
Višina prekrivnega sloja nad vodno celico mora biti
najmanj 50 cm. |
|
|
Zunanje stene vodohrana morajo biti premazane z ibitol
premazom in zaščitene z izotekt varjenim slojem. |
|
|
j) Označevanje
vodovodnih naprav |
|
|
47. člen |
|
|
Zasuni in hidranti morajo biti obvezno označeni z
označevalnimi tablicami. Oblika in velikost označevalne tablice je
predpisana z veljavnimi standardi. |
|
|
48. člen |
|
|
Označevalne tablice morajo biti pritrjene na vidnem mestu
najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta, se tablico postavi na zato
posebej postavljen drog. |
|
|
49. člen |
|
|
Trasa cevovoda se označuje z opozorilnim trakom z napisom:
"pozor vodovod", ki se polaga na osnovni zasip (30 cm nad temenom cevi).
Nad cevovodi iz plastičnih cevi mora biti položen označevalni trak s
kovinskim vložkom. |
|
|
IV. VODOVODNI
PRIKLJUČKI |
|
|
a) Postopek za
priključitev objekta na javno vodovodno omrežje |
|
|
50. člen |
|
|
Za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora
naročnik (bodoči porabnik) z upravljavcem skleniti pogodbo o
priključitvi. |
|
|
K pogodbi mora priložiti: |
|
|
– situacijo z vrisanim objektom v merilu, ki velja za
projektno dokumentacijo, |
|
|
– projekt vodovodnega priključka, interne inštalacije
oziroma tehnološki projekt, za proizvodne in druge objekte, kjer se bo
voda rabila v tehnološke namene, |
|
|
– dokazilo o plačilu prispevka pred prvo priključitvijo
(priključna taksa). |
|
|
51. člen |
|
|
Upravljavec ni dolžan skleniti pogodbe o priključitvi, če
naročniku ne more zagotoviti zadostnih količin vode in izpolniti dobavno
tehničnih pogojev, ali če bi bila s tem motena oskrba ostalih
porabnikov. |
|
|
52. člen |
|
|
Na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi upravljavec
naročniku opravi: |
|
|
– odkaz trase priključka in merilnega mesta na podlagi
podatkov iz projekta hišnega priključka (po potrebi se zagotovi tudi
prisotnost geodetske službe), |
|
|
– skladno z dogovorom z naročnikom izdela ponudbeni
predračun in pogodbo za izvedbo priključka. |
|
|
53. člen |
|
|
Upravljavec izvede priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji
iz pogodbe o priključitvi. |
|
|
54. člen |
|
|
Spremembo lokacije merilnega mesta, trase priključka ali
dobavnih količin lahko porabnik zahteva po enakem postopku, kot nov
priključek, pri čemer upravljavec za vsak primer posebej presodi, če je
potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo v celoti ali samo deloma. |
|
|
55. člen |
|
|
Vodovodni priključek je potrebno obnoviti najkasneje, ko
doseže starost 50 let. |
|
|
Vodovodni priključek je potrebno obnoviti tudi prej, če: |
|
|
– dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti,
ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost vodopreskrbe, |
|
|
– je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih
materialov. |
|
|
Stroški obnove priključka v celoti bremenijo lastnika
oziroma uporabnika priključka. |
|
|
56. člen |
|
|
V primeru rekonstrukcije napajalnega omrežja na določenem
odseku, s katero se izvede zamenjava obstoječega cevovoda zaradi
dotrajanosti ali povečevanja propustnosti, so lastniki oziroma
uporabniki priključkov dolžni sofinancirati izvedbo dela priključka in
sicer navezavo priključka na nov cevovod, vključno z zasunom in delom
cevi. Delež stroškov, ki v takih primerih bremenijo lastnike oziroma
uporabnike priključkov, je odvisen od starosti priključka, pri čemer
lastniki oziroma uporabniki za priključke s starostjo |
|
|
od 5 do 15 let krijejo 1/3 stroška storitve, |
|
|
od 15 do 25 let krijejo 2/3 stroška storitve, |
|
|
nad 25 let krijejo celoten strošek storitve. |
|
|
Preostali del stroškov ter vse stroške izvedbe priključka
s starostjo pod 5 let krije investitor rekonstrukcije napajalnega
omrežja. |
|
|
Kadar je v primeru rekonstrukcije omrežja potrebno v
skladu s 55. členom obnoviti celotni priključek, se storitev izvede v
celoti v breme lastnika oziroma uporabnika priključka. |
|
|
57. člen |
|
|
Priključek se ukine na podlagi pisnega naročila lastnika
priključka. Stroške ukinitve poravna naročnik. |
|
|
b) Dimenzije
priključkov in izvedba |
|
|
58. člen |
|
|
Dimenzijo priključka določi projektant v sodelovanju z
upravljavcem glede na število in obremenitev izlivnih mest. Predvidoma
znašajo dimenzije priključka: |
|
|
število izlivnih mest vrsta in min. dimenzija priključka |
|
|
število izlivnih
mest vrsta in min. dimenzija priključka |
|
|
do
10 PE HD (12,5 bar) 3/4 |
|
|
10 –
25 PE HD (12,5 bar) 1/1 |
|
|
nad
25 PE HD (12,5 bar) 6/4 |
|
|
Če se predvideva, ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta
interne instalacije oziroma tehnološkega projekta, večjo konično porabo
kot 1 l/sek., se dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom. |
|
|
59. člen |
|
|
Za gradnjo vodovodnih priključkov se smiselno uporabljajo
določbe poglavja projektiranje in gradnja vodovoda. |
|
|
Priključna cev mora biti na območju, kjer je vgrajena v
teren, položena na peščeno posteljico debeline 10 cm iz dvakrat sejanega
peska ter obsipana in zasipana s tem materialom v višini najmanj 10 cm
nad temenom cevi. |
|
|
Trasa priključne cevi mora potekati po javnih zemljiščih
in po funkcionalnem zemljišču priključnega objekta in samo izjemoma prek
drugih zemljišč. Naročnik priključka mora pred izvedbo priključka
pridobiti pisno soglasje lastnikov vseh zemljišč, preko katerih poteka
trasa priključne cevi. Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm
nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi obvezno vgrajen opozorilni trak
s kovinskim vložkom in napisom "POZOR – VODOVOD". |
|
|
Priključna cev do vključno DN 50 (( 63) mora biti obvezno
vgrajena v zaščitni cevi na naslednjih mestih: |
|
|
– pod vsemi urejenimi površinami, razen pod zelenicami, |
|
|
– pod voznimi površinami, |
|
|
– ob objektih ali napravah, ki lahko negativno vplivajo na
priključno cev, |
|
|
– v drugih primerih, ko bi bil dostop zaradi drugih
pogojev otežkočen ali onemogočen. |
|
|
Material zaščitne cevi je PVC ali PE HD. Tlačna stopnja
zaščitne cevi je najmanj PN 6. |
|
|
Velikost zaščitne cevi znaša: |
|
|
– za priključno cev do DN 32 (( 40) je velikost zaščitne
cevi najmanj ( 75, |
|
|
– za priključno cev do DN 40 (( 50) je velikost zaščitne
cevi najmanj ( 90, |
|
|
– za priključno cev do DN 50 (( 63) je velikost zaščitne
cevi najmanj ( 110. |
|
|
c) Lokacija in izvedba
merilnega mesta |
|
|
60. člen |
|
|
Merilno mesto je namenjeno vgraditvi merilnih naprav za
merjenje količine dobavljene vode porabnikom. |
|
|
Vsa merilna mesta se vgradijo v vodomerni jašek zunaj
novozgrajenega objekta. V izjemnih primerih, o čemer presodi
upravljavec, pa je lahko jašek v objektu. |
|
|
61. člen |
|
|
Zunanji vodomerni jaški so lahko armirano betonske izvedbe
ali pa tipski, serijske proizvodnje, in morajo imeti vgrajen ustrezen
pohoden vodotesni pokrov, ki onemogoča vdor meteorne vode. Vgradnja
tipskega vodomernega jaška se lahko izvede, če jašek omogoča vzdrževanje
vodovoda in preprečuje zamrznitev. |
|
|
Vodomerni jašek ne sme biti lociran na površinah, ki so
namenjene motornemu prometu. Če temu pogoju ni mogoče zadostiti, je
potrebno zagotoviti povozen pokrov. |
|
|
62. člen |
|
|
Če je vodomerno mesto v objektu porabnika, mora biti cev
vodovodnega priključka v zaščitni cevi v celotni dolžini od vstopa v
objekt do vodomera. |
|
|
Prehod vodovoda skozi steno jaška mora biti izdelan
vodotesno in elastično (lahko tudi v zaščitni cevi), tako da dopušča
potrebne horizontalne in vertikalne premike vodovoda glede na steno
jaška. |
|
|
63. člen |
|
|
Vodomerni jašek v vodoprepustnem terenu mora imeti iztok z
drenažo, v neprepustnem terenu pa poglobitev za izčrpavanje vode.
Priključitev iztoka iz jaška na kanalizacijo ni dopustna. Na
vodopropustnih terenih se lahko izdelajo tudi zunanji vodomerni jaški
brez betonskega dna (nasutje dna z gramozom ali s prodcem granulacije
0-3 cm), na vodoneprepustnih terenih pa z betonskim dnom. |
|
|
Vodomernih jaškov izven objekta se praviloma ne gradi v
terenih s talno vodo. Kolikor se tej zahtevi ne da izogniti, mora biti
jašek vodotesen s poglobitvijo na dnu za črpanje vode. Vstopna odprtina
jaška mora biti nad nivojem talne vode. |
|
|
64. člen |
|
|
Pokrovi na vodomernih jaških so praviloma iz rebraste
pločevine, ki je ustrezno ojačana in ima vgrajeno toplotno izolacijo
(pokrov oziroma dodatna montažna toplotna izolacija mora biti izdelana
tako, da temperatura v jašku ni nižja od + 3 (C). |
|
|
Tovrstni pokrovi so lahko eno-, dvo- ali tridelni. Pokrov
ali del pokrova, ki se samostojno dvigne, ne sme biti težji od 20 kg.
Dimenzije pokrova so: |
|
|
– za vodomere do DN 40 mm: 100 x 60 cm, |
|
|
– za vodomere od DN 50 do DN 100 mm: 60 x 60 cm, |
|
|
– za vodomere nad DN 100 mm: 80 x 80 cm. |
|
|
65. člen |
|
|
Notranje dimenzije zunanjih armirano betonskih vodomernih
jaškov so odvisne od velikosti ter števila vgrajenih vodomerov: |
|
|
-------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
vodomer DN
(mm) za en vodomer za dva vodomera |
|
|
dolžina x širina x višina (cm) dolžina x širina x višina (cm) |
|
|
-------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
20 100 x 60 x 100 100 x
80 x 100 |
|
|
25
100 x 60 x 100 100 x 80 x 100 |
|
|
40 120 x 60 x 100 120 x
100 x 100 |
|
|
kombiniran
50/20 210 x 120 x 170 220 x 150 x 170 |
|
|
kombiniran
80/20 240 x 120 x 170 250 x 150 x 170 |
|
|
kombiniran
100/20 270 x 120 x 170 280 x 150 x 170 |
|
|
kombiniran
150/40 300 x 130 x 170 310 x 170 x 170 |
|
|
-------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
Opomba: dimenzije so svetle mere |
|
|
Jašek mora imeti vgrajena nerjaveča vstopna železa ali
lestev, poleg tega pa je pri izvedbi obvezno upoštevati pogoje iz
prejšnjih poglavij tega pravilnika. |
|
|
d) Način vgradnje
vodomerov |
|
|
66. člen |
|
|
Vodomeri, armature in fazonski kosi morajo biti v jašku
nameščeni tako, da je možna enostavna montaža oziroma zamenjava. V
merilnem mestu se vgrajujejo naslednje vodovodne armature s
pripadajočimi spojnimi elementi v smeri dotoka vode: |
|
|
– zaporni element (krogelna pipa ali zasun), |
|
|
– vmesni del pred vodomerom (po potrebi), |
|
|
– nepovratni ventil kot vložek v vodomeru ali samostojni
element (pri večjih vodomerih), |
|
|
– vodomer, |
|
|
– montažno demontažni kos (pri vodomerih DN 50 ali večjih
vodomerih), |
|
|
– zaporni element (krogelna pipa ali zasun) z dodatnim
izpustom, |
|
|
– čistilni kosi se vgrajujejo za prvim zapornim elementom
pri vseh priključkih, kjer so vgrajeni vodomeri, večji ali enaki DN 50
mm. |
|
|
67. člen |
|
|
Za vodomerom se vgrajujejo nepovratni ventili, da se
prepreči povratek vode oziroma onesnaževanje javnega omrežja iz naprav
porabnika. Objekti, ki imajo dva ali več priključkov, morajo imeti na
vseh priključkih vgrajene nepovratne ventile. |
|
|
Uporabnik vodovoda je dolžan pri izdelavi notranje
inštalacije predvideti tehnično rešitev, ki bo kompenzirala višje tlake
v internem omrežju, ki nastajajo ob pripravi tople vode. |
|
|
68. člen |
|
|
Naprave za gretje vode in druge tovarniške in tehnične
naprave, ki rabijo vodo iz javnega vodovodnega omrežja ter delujejo pod
višjim tlakom, kot je v omrežju, ali lahko vračajo vodo v omrežje,
morajo biti izvedene tako, da je onemogočen povratni tok vode iz
instalacije v vodovodno omrežje. |
|
|
Interna instalacija porabnika, ki pri tehnološkem procesu
uporablja snovi, ki lahko ogrozijo sanitarno neoporečnost vode, mora
biti izvedena tako, da je popolnoma izključena možnost povratnega toka
vode iz instalacije v omrežje upravljavca. |
|
|
e) Tipi in dimenzije
vodomerov |
|
|
69. člen |
|
|
Vrsto in tip vodomerne naprave, ki se uporabljajo za
merjenje porabljene vode, določi upravljavec. |
|
|
70. člen |
|
|
Dimenzijo vodomera določi upravljavec v sodelovanju s
projektantom vodovodne inštalacije, na podlagi podatkov o predvideni
porabi vode. |
|
|
Vgrajujejo se lahko vodomeri z naslednjimi
karakteristikami: |
|
|
----------------------------------------------------- |
|
|
Vodomer DN
(mm) Pretok Q(n) Vgradna dolžina |
|
|
(m3/h) (mm) |
|
|
----------------------------------------------------- |
|
|
20 2,5 190 |
|
|
25 6 260 |
|
|
40 10 300 |
|
|
kombiniran
50/20 15 270 |
|
|
kombiniran
80/20 40 300 |
|
|
kombiniran
100/20 60 360 |
|
|
kombiniran
150/40 150 500 |
|
|
----------------------------------------------------- |
|
|
Vsi vodomeri morajo imeti veljavno oznako o overitvi. Leto
overitve mora biti enako letu vgradnje, razen pri izrednih menjavah, ki
se izvajajo prve dni po novem letu, pred pridobitvijo novo overjenih
vodomerjev. |
|
|
V. TEHNIČNO DOBAVNI
POGOJI |
|
|
71. člen |
|
|
Priključitev objekta na vodovod je možna pod naslednjimi
pogoji: |
|
|
– da je kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju
najmanj 15 m nad koto najvišjega izliva v objektu, |
|
|
– da bodoči porabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo
presegal pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja in povzročal motenj
v oskrbi ostalih porabnikov, |
|
|
– da vodovodni priključek ni daljši od 50 m. |
|
|
V primerih, ko je vodovodni priključek daljši od 50 m,
razmere na omrežju pa omogočajo priključitev objekta na javno omrežje,
določi razvojna služba upravljavca, v odvisnosti od načrtovane pozidave
ožjega področja, pogoje za priključitev in stalnost priključka. V
primeru, da je na osnovi sprejetih prostorskih načrtov na določenem
območju predvidena večja pozidava, se objekti priključujejo na javno
vodovodno omrežje po izgradnji minimalnega standarda komunalne
infrastrukture. |
|
|
72. člen |
|
|
Začasni priključek na javni vodovod je možen: |
|
|
1. za gradbišče (gradbiščni priključek), |
|
|
2. za razne javne prireditve, |
|
|
3. za začasne objekte, pod pogojem, da obstoj teh objektov
ni v nasprotju z veljavnim prostorskim načrtom občine (na podlagi
priložene lokacijske informacije), |
|
|
4. v drugih primerih, po oceni upravljavca vodovoda. |
|
|
Začasni priključek se izvede, če ga je tehnično možno
izvesti in če se s tem ne poslabšujejo pogoji oskrbe z vodo drugih
porabnikov, priključenih na javni vodovod, oziroma se s tem ne vpliva na
kakovost vode. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je urejeno
začasno odjemno mesto po navodilih upravljavca. Začasne priključke
odstrani upravljavec po prenehanju potrebe po njihovi uporabi na stroške
uporabnika začasnega priključka. |
|
|
Odločitev o možnosti izvedbe začasnega priključka sprejme
razvojna služba upravljavca vodovoda, pri čemer za vsak primer posebej
presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči porabnik predložiti. |
|
|
73. člen |
|
|
Dobavni tlak v omrežju je odvisen od hidravličnega stanja
in porabe vode v omrežju. Praviloma se obratovalni tlaki gibljejo od 1,5
do 6 barov. V posebnih pogojih in v posameznih primerih je tlak lahko
višji ali nižji. |
|
|
Če je tlak v omrežju višji od 6 barov, mora porabnik za
zaščito internega omrežja vgraditi za obračunskim vodomerom reducirni
ventil tlaka, ki je sestavni del interne inštalacije. |
|
|
74. člen |
|
|
Naprave za zvišanje tlaka v objektih so del interne
instalacije in se lahko vgradijo le s posebnim soglasjem upravljavca. |
|
|
Naprave za zvišanje tlaka se morajo priključiti preko
vmesnega rezervoarja, v katerega priteka voda preko vodomera in ventila
s plovcem, v primerih, ko iz omrežja ni možno zagotavljati črpalne
količine vode. |
|
|
Vtok v rezervoar mora biti nad najvišjim nivojem vode v
rezervoarju. |
|
|
VI. NADZOR NAD GRADNJO
VODOVODA |
|
|
75. člen |
|
|
Vse vodovodne naprave, ki jih gradi ali rekonstruira
katerikoli izvajalec in bodo po dokončni izgradnji prešle v upravljanje
upravljavca, dodatno nadzira med samo gradnjo strokovna služba
upravljavca, na stroške investitorja. |
|
|
76. člen |
|
|
Nadzor iz prejšnjega člena tega pravilnika obsega kontrolo
izvajanja določil izdanih soglasij in tega pravilnika ter kontrolo
kakovosti izvedenih del in vgrajenega materiala. Izvajalec del je dolžan
poklicati pooblaščenega predstavnika upravljavca: |
|
|
– pri izvedbi peščene posteljice, |
|
|
– pri zasipu cevovoda 30 cm nad temenom cevi, |
|
|
– pri tlačnem preizkusu cevovoda, |
|
|
– pri dezinfekciji cevovoda. |
|
|
VII. PREVZEM VODOVODOV
V UPRAVLJANJE |
|
|
77. člen |
|
|
Investitor javnega vodovoda mora le-tega predati v last
občini, na območju katere je vodovod zgrajen. Način in pogoje predaje
opredelita investitor in občina s pogodbo. Občina preda predmetni
vodovod v upravljanje upravljavcu. Ob primopredaji mora investitor
izročiti občini oziroma upravljavcu naslednjo dokumentacijo: |
|
|
– projekt z gradbenim dovoljenjem, |
|
|
– izdelan kataster vodovoda, v skladu z veljavnim
pravilnikom in zahtevami upravljavca, |
|
|
– zapisnik o tlačnem preizkusu, |
|
|
– tehnično dokumentacijo po 39. členu ZGD-1, |
|
|
– atest o izvedenem klornem šoku, |
|
|
– podatke o investicijski vrednosti, |
|
|
– uporabno dovoljenje. |
|
|
Na podlagi zapisnika o prevzemu javnega vodovoda vnese
upravljavec vodovod v kataster komunalnih naprav in v evidenco sredstev
v upravljanju. |
|
|
78. člen |
|
|
Vaški vodovod prevzame upravljavec v upravljanje le, če so
izpolnjeni pogoji tega pravilnika in je vodovod zgrajen oziroma saniran
skladno z vsemi predpisi ter ima vodni vir, ki ustreza pravilniku o
zdravstveni ustreznosti pitne vode, in urejene varstvene pasove. |
|
|
VIII. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
|
79. člen |
|
|
Obstoječe stanje naprav, s katerimi upravljavec že
upravlja, pa niso v stanju, ki ga zahteva ta pravilnik, ne ogroža pa
varnosti oskrbe s pitno vodo, se sanira postopoma, v roku, ki ga dopušča
letno planiranje enostavne reprodukcije. |
|
|
80. člen |
|
|
Naprave, za katere odgovarja uporabnik vodovoda in niso v
stanju, ki ga zahteva ta pravilnik, ni pa ogrožena varnost oskrbe s
pitno vodo, so uporabniki dolžni sanirati v roku, določenem z odločbo,
ki jo izda upravljavec vodovoda. |
|
|
81. člen |
|
|
Uporabniki javnega vodovoda so ob zamenjavi hišnih
priključkov, rekonstrukciji napajalnega omrežja ali v drugih utemeljenih
razlogih (kot na primer: kraja vode, dotrajanost priključka, neustrezno
nameščen vodomer...) na zahtevo upravljavca dolžni izvesti prestavitev
merilnega mesta iz objektov v merilne jaške izven objekta. Novo lokacijo
merilnega mesta, ki mora biti čim bližje sekundarnem cevovodu, določita
skupno uporabnik in predstavnik upravljavca. Stroške izgradnje jaška ter
dobave potrebnega materiala nosi uporabnik vodovoda, stroške montaže in
prestavitve vodomera pa upravljavec. |
|
|
Neupoštevanje zahteve upravljavca iz predhodnega odstavka
se sankcionira s prekinitvijo dobave vode. |
|
|
82. člen |
|
|
Vsa izdana soglasja do dneva uveljavitve tega pravilnika
ostanejo v veljavi, izvedbe pa morajo že upoštevati normative po tem
pravilniku. |
|
|
83. člen |
|
|
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 01-24-01-2/2003 |
|
|
Ribnica, dne 5. februarja 2004. |
|
|
Župan
Občine Ribnica
Alojz Marn l. r. |
|
|
|