Na podlagi
64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18,
76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US:
U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/12 – ZUJF) je
Občinski svet Občine Tržič na 19. redni seji dne 21. 2. 2013 sprejel |
S T A T U
T |
Občine
Tržič |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(1) Občina
Tržič je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
mesta Tržič in naslednjih naselij: Bistrica pri Tržiču, Brdo, Breg ob
Bistrici, Brezje pri Tržiču, Čadovlje pri Tržiču, Dolina, Gozd,
Grahovše, Hudi Graben, Hudo, Hušica, Jelendol, Kovor, Križe, Leše, Loka,
Lom pod Storžičem, Novake, Paloviče, Podljubelj, Popovo, Potarje,
Pristava, Retnje, Ročevnica, Sebenje, Senično, Slap, Spodnje Vetrno,
Vadiče, Visoče, Zgornje Vetrno, Zvirče, Žiganja vas (v nadaljevanju –
občina). |
(2) Sedež
občine je v Tržiču, Trg svobode 18. |
(3) Občina
je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(4) Občino
predstavlja in zastopa župan. |
(5)
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki
ga določa zakon. |
(6)
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
(7) V
statutu uporabljeni izrazi, ki so zapisani v moški spolni slovnični
obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. |
2. člen |
(1) Občina
zadovoljuje potrebe in interese svojih prebivalcev ter izpolnjuje druge
naloge v skladu z zakonom. |
(2) Občina
v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene
v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo ter naloge, določene s predpisi
občine na podlagi zakona. |
(3) Občina
opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, ki se lahko
racionalneje in učinkoviteje opravljajo v občini in ki jih država na
občino prenese z zakonom, ter če za to zagotovi tudi potrebna sredstva. |
3. člen |
(1) Na
območju Občine Tržič so ustanovljene krajevne skupnosti kot ožji deli
občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih
skupnosti so določeni s tem statutom in odlokom občine. |
(2) Imena
in območja ožjih delov občine so: |
– Krajevna
skupnost Bistrica pri Tržiču, ki obsega naselji Bistrica pri Tržiču in
Ročevnica, |
– Krajevna
skupnost Brezje pri Tržiču, ki obsega naselja Brezje pri Tržiču, Hudi
Graben, Hušica in Visoče, |
– Krajevna
skupnost Jelendol, ki obsega naselji Dolina in Jelendol, |
– Krajevna
skupnost Kovor, ki obsega naselja Brdo, Hudo, Kovor, Loka in Zvirče, |
– Krajevna
skupnost Križe, ki obsega naselja Gozd, Križe in severni del naselja
Retnje, |
– Krajevna
skupnost Leše, ki obsega naselja Leše, Paloviče, Popovo in Vadiče, |
– Krajevna
skupnost Lom pod Storžičem, ki obsega naselja Grahovše, Lom pod
Storžičem in Potarje, |
– Krajevna
skupnost Podljubelj, ki obsega naselje Podljubelj, |
– Krajevna
skupnost Pristava, ki obsega naselje Pristava, |
– Krajevna
skupnost Ravne, ki obsega severni del naselja Tržič, |
– Krajevna
skupnost Sebenje, ki obsega naselja Breg ob Bistrici, južni del naselja
Retnje, naselji Sebenje in Žiganja vas, |
– Krajevna
skupnost Senično, ki obsega naselja Novake, Senično, Spodnje Vetrno in
Zgornje Vetrno, |
– Krajevna
skupnost Tržič – mesto, ki obsega naselja Čadovlje pri Tržiču, Slap in
južni del naselja Tržič. |
(3)
Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava. V pravnem prometu
nastopajo v svojem imenu in za svoj račun v okviru nalog, ki so določene
s tem statutom in občinskim odlokom. |
(4)
Krajevno skupnost zastopa svet krajevne skupnosti, ki lahko za
zastopanje pooblasti predsednika sveta krajevne skupnosti. |
(5) Pravni
posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana
so nični, vendar pa lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev
občinskega proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini, so
ti posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega
soglasja župana. |
(6)
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti
subsidiarno. |
(7) V
primeru, da krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna
subjektiviteta, njene pravice in obveznosti preidejo na občino oziroma
na nove ožje dele občine z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z
združitvijo ali z razdružitvijo prejšnjih ožjih delov občine. |
4. člen |
(1) Osebe,
ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
(2) Občani
odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
(3) Občani
sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov,
z referendumom in ljudsko iniciativo. |
(4) Na
osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki nepremičnin na območju občine. |
5. člen |
(1) Občina
pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
(2) Občina
lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
(3) Občina
sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti
in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja
skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne
zavode, javna podjetja in druge pravne osebe. |
(4) Občine
se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v
združenja. |
6. člen |
(1) Občina
Tržič ima svoj grb, zastavo, himno, praznik in spominska dneva, katerih
natančnejšo obliko in vsebino ter uporabo se določi z odlokom. |
(2) Grb
Občine Tržič predstavlja srebrno mestno obzidje s štirimi cinami na
modrem ščitu. |
(3)
Zastava Občine Tržič je modra in bela, barvi pa ločuje cinasti rez. |
(4) Himna
Občine Tržič je pesem Naš domači kraj, avtorja Matije Mežka, na melodijo
skladatelja Janeza Močnika. |
(5)
Praznik Občine Tržič je 12. december, kot dan, ko je leta 1492 Tržič
dobil posebne trške pravice in svoboščine ter je bil iz vasi povzdignjen
v trg. |
(6)
Spominska dneva Občine Tržič sta: |
– druga
sobota v mesecu juniju, kot dan spomina na žrtve in trpljenje ljudi v
podružnici koncentracijskega taborišča Mauthausen na Podljubelju in |
– 5.
avgust, kot dan na katerega so leta 1941 pod Storžičem padle prve žrtve
nacizma, med katerimi je bilo pet Tržičanov. |
7. člen |
(1) Občina
ima žig, ki je okrogle oblike premera 35 mm in je obrobljen z dvema
koncentričnima krogoma. V sredini žiga je grb Občine Tržič visok 15 mm. |
(2) Kadar
uporabnik žiga uporablja več žigov z istim besedilom, morajo imeti drugi
in vsi nadaljnji žigi pod grbom številko. |
(3) Poleg
žiga, opisanega v prvem odstavku tega člena, lahko uporabniki žigov
uporabljajo tudi mali žig premera 20 mm, ki je obrobljen z dvema
krogoma, velikost grba Občine Tržič pa je 8 mm. |
(4)
Natančnejšo obliko, vsebino, uporabo in hrambo žigov občine opredeljuje
odlok. |
8. člen |
Občina
Tržič podeljuje občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim
odlokom. |
II. NALOGE
OBČINE |
9. člen |
Občina
Tržič samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1.
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema
statut in druge predpise občine, |
– sprejema
proračun in zaključni račun občine, |
– načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– sprejema
programe razvoja občine, |
–
predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
2.
Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja
način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
–
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa
pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
–
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Omogoča
pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja
in analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
–
pospešuje gospodarski razvoj, |
– sodeluje
z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
– z
javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov. |
4.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema
dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
– spremlja
in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– spremlja
ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
– gradi
stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za
gradnjo stanovanj, |
– v skladu
s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in
prenovo stanovanj. |
5. Skrbi
za lokalne javne službe tako, da: |
–
zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu
z zakonom, |
– nadzira
delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi in
vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
6.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost
tako, da: |
– v skladu
z zakonom ustanavlja vzgojno-izobraževalne zavode, zdravstveni zavode in
zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, |
– v skladu
z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov, |
– sodeluje
z vzgojno-izobraževalnimi zavodi in zdravstvenimi zavodom, |
– z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov ter ustvarja pogoje za kvalitetno življenje
prebivalcev, |
– ustvarja
pogoje za kvalitetno vseživljenjsko izobraževanje občanov. |
7.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
– spremlja
stanje na tem področju, |
–
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
– sodeluje
s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi
in institucijami ter društvi, ki delujejo na območju Občine Tržič na
področjih socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva
otrok in družine, socialno ogroženih, invalidov in ostarelih, |
– lahko
podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih
ali obletnicah občanov, |
–
sofinancira pomoč na domu. |
8.
Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
–
ustanavlja javne zavode na tem področju v skladu z zakonom, |
– omogoča
dostopnost kulturnih in športnih programov, |
– skrbi za
naravno in kulturno dediščino na svojem območju, |
– določa
občinski program športa, |
–
zagotavlja splošno knjižnično dejavnost, |
– z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje
z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje
in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako,
da: |
– izvaja
naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja
varstva okolja, |
– spremlja
stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe,
s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema
splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
– sodeluje
s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
– z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10.
Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– občinske
ceste, ulice in javne poti, |
– površine
za pešce in kolesarje, |
– igrišča
za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne
parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine, |
–
komunalne objekte in naprave, |
– druge
objekte javnega pomena, |
–
zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet
v občini. |
11. Skrbi
za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
–
organizira reševalno pomoč v požarih, |
–
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
–
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
–
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih
nesreč, |
– sodeluje
z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
– opravlja
druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja
javni red in prometno ureditev v občini tako, da: |
– sprejema
ustrezne splošne akte, |
– sprejema
programe varnosti, |
– določa
prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
–
organizira občinsko redarstvo, |
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
– opravlja
druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
10. člen |
V okviru
lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
–
ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine
v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe
občine, |
–
določanje namembnosti prostora, |
–
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
– evidenco
občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
–
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
– ureja
druge lokalne zadeve javnega pomena. |
11. člen |
(1) Občina
opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. |
(2) Občina
v skladu z zakonom pridobi in obdeluje podatke, ki jih potrebuje za
opravljanje nalog iz svoje pristojnosti. |
III.
ORGANI OBČINE |
1. Skupne
določbe |
12. člen |
(1) Organi
občine so: |
– občinski
svet, |
– župan in |
– nadzorni
odbor občine. |
(2) Občina
Tržič ima Občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v
skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve in drugimi predpisi ter
splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter
varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
(3) Občina
ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
(4)
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
(5) Člani
občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
13. člen |
(1) Občina
ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
(2)
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s
katerim določi njeno notranjo organizacijo in delovno področje. |
(3)
Občinska uprava odloča o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na
prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
(4)
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe in organe ožjih delov občine. |
(5)
Občinsko upravo sestavljajo notranje organizacijske enote oziroma organi
občinske uprave. |
(6)
Občinsko upravo vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
14. člen |
Če ni v
zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo
na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov
organa občine. |
15. člen |
(1) Delo
organov občine je javno. |
(2)
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki
so podlaga za odločanje občinskih organov. |
(3) Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
(4) Občani
in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so
podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in
pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
2.
Občinski svet |
16. člen |
(1)
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
(2)
Občinski svet šteje štiriindvajset članov. |
(3) Člani
občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta
se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja
do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače
določeno. |
(4)
Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
(5) Prvo
sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po
izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
17. člen |
(1)
Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
(2)
Občinski svet se voli po proporcionalnem volilnem sistemu. |
(3) O
oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom
odloči občinski svet z odlokom. |
18. člen |
(1)
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke
in druge akte občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo občine. |
(2) V
okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
– sprejema
občinski proračun in zaključni račun, |
– sprejme
odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na
predlog župana, |
– v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih, javnih podjetjih in pravnih osebah, |
– daje
mnenje oziroma soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na
občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti,
če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, |
–
nadzoruje delo župana, podžupana (podžupanov) in občinske uprave glede
izvajanja odločitev občinskega sveta, |
– potrjuje
mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje
mandata občinskega funkcionarja, |
– imenuje
člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
– imenuje
in razrešuje člane Občinske volilne komisije in člane komisij volilnih
enot, |
– imenuje
in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
– določi,
kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo
župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo
začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
– odloča o
pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s
statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
– odloča o
najemu posojila in dajanju poroštva, |
–
razpisuje referendum, |
– s svojim
aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta
in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in
delovnih teles, ki jih imenuje, določa višino sredstev za delo
svetniških skupin in samostojnih članov občinskega sveta, merila za
določitev plače direktorjev javnih podjetij in pravnih oseb v lasti
občine in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju
z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne razrede za
določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in
javnih skladov, |
– določa
vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
–
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe v
skladu z zakonom, ter daje soglasje k imenovanju in razrešitvi njihovih
direktorjev, razen če z odlokom ni določeno drugače ter imenuje in
razrešuje člane svetov javnih zavodov in nadzornih odborov pravnih oseb
v lasti ali solasti občine, |
– imenuje
in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in
člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
– določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
– sprejme
program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
– določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
– sprejme
odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo
pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
– odloča o
drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
19. člen |
(1) Člani
občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
(2)
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo
župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi
ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako
določa zakon. |
(3) Član
občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. |
(4)
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja
funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
(5)
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana tudi ni združljiva s
funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi
na delovnih mestnih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila
v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in
strokovnostjo dela organov občine. |
20. člen |
(1) Župan
predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa
pravice glasovanja. |
(2)
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in
podžupana, članstvom v nadzornem odboru in ožjih delih občine, z delom v
občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
(3) Za
vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega
člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo
podžupan. Če sejo občinskega sveta na podlagi pooblastila župana vodi
podžupan ali drugi član občinskega sveta oziroma, če jo vodi podžupan
zaradi odsotnosti ali zadržanosti župana, ima podžupan ali član
občinskega sveta, ki vodi sejo, pravico glasovanja. |
(4) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega
pooblastila vodi najstarejši navzoči član občinskega sveta. |
(5) Župan
sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem
svetu, najmanj osem sej občinskega sveta letno. Podžupan lahko opravi
sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
(6) Župan
mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina
članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko
je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog
dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo
občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje
predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi
točkami pod pogoji, ki jih določa poslovnik občinskega sveta. |
(7) Če
seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in
izvedbo seje. |
21. člen |
Strokovno
pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe
občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta
ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
22. člen |
(1)
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2) Dnevni
red seje občinskega sveta predlaga župan. |
(3) Vsak
član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
(4) Župan
mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
(5) O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
(6) Na
dnevnem redu občinskega sveta se praviloma kot 3. zaporedna točka
dnevnega reda uvrsti obvezna točka za vprašanja, pobude in odgovore na
vprašanja in pobude, ki jih postavljajo člani sveta. |
(7) Za
vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave
in pripravljavcem gradiv. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti
javna občila. |
(8)
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta, direktor občinske uprave in pripravljavci gradiv so se
dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja
članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove
pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
23. člen |
(1)
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon ali statut določa drugačno večino. |
(2)
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje
v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski
svet. |
(3) Način
dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
(4)
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
(5) Župan
in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta
poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
24. člen |
(1) Članu
občinskega sveta predčasno preneha mandat: |
– če
izgubi volilno pravico, |
– če
postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
– če je s
pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih
mesecev, |
– če v
treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki
ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, |
– če
nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta, |
– če
nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma, če v enem mesecu po
potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski
upravi, oziroma državni upravi, ki na podlagi določb zakona, ki ureja
lokalno samoupravo ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana
občinskega sveta, |
– če
odstopi. |
(2) Članu
občinskega sveta v primeru od prve do šeste alineje prejšnjega odstavka
preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali
zakonski razlogi za prenehanje mandata. Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka
tega člena. |
(3) Če
član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal
odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno
komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od
prejema pisne odstopne izjave. |
(4)
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
določa zakon. |
2.1 Odbori
in komisije občinskega sveta |
25. člen |
(1)
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2)
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja
stalna ali občasna delovna telesa. |
(3)
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta
določa poslovnik občinskega sveta. |
(4)
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
26. člen |
(1)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov, ki
jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
(2)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
–
občinskemu svetu v skladu z njegovim poslovnikom predlaga kandidate za
delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski
svet, |
–
pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev, |
– izdaja
akte v zvezi s pravicami in obveznostmi občinskih funkcionarjev, |
–
obravnava druga vprašanja, ki jih določa zakon ali jih določi občinski
svet. |
27. člen |
(1) Stalna
delovna telesa občinskega sveta so: |
– Odbor za
družbene dejavnosti, |
– Odbor za
gospodarstvo in gospodarske javne službe, |
– Odbor za
okolje in prostor, |
– Komisija
za proračun in zaključni račun, |
– Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
–
Statutarno pravna komisija. |
(2)
Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno
področje se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
28. člen |
(1) Člane
delovnega telesa občinskega sveta imenuje občinski svet izmed svojih
članov in največ polovico članov izmed drugih občanov na podlagi
njihovega predhodnega pisnega soglasja. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v skladu
s poslovnikom občinskega sveta. |
(2) Delo
stalnega delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta
kot predsednik. |
(3) Prvo
sejo delovnega telesa skliče župan. Na tej seji se delovno telo
občinskega sveta najprej konstituira, nato pa člani delovnega telesa
izmed sebe z večino navzočih izvolijo predsednika. |
(4)
Članstvo v delovnem telesu občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
29. člen |
(1)
Delovna telesa občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v
skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
(2)
Delovna telesa občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
(3)
Delovna telesa opravljajo tudi ostale naloge, ki so natančneje določene
v poslovniku občinskega sveta. |
30. člen |
Občinski
svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa
občinskega sveta ali delovno telo v celoti na utemeljen predlog najmanj
četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
3. Župan |
31. člen |
(1) Župana
volijo volilni upravičenci, ki imajo v Občini Tržič stalno prebivališče
(v nadaljevanju – volivci) na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve
župana se opravijo v skladu z zakonom. |
(2)
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
(3)
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
(4) Župan
opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O svoji odločitvi obvesti komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
32. člen |
(1) Župan
predstavlja in zastopa občino. |
(2) Poleg
tega župan predvsem: |
– predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje
občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
– odloča o
pridobitvi in odtujitvi premičnega in nepremičnega premoženja v skladu z
zakonom in s tem statutom, |
– skrbi za
objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga
ustanovitev notranjih organizacijskih enot v občinski upravi ter
določitev njihovega delovnega področja, določi sistemizacijo delovnih
mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive
ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi, |
– imenuje
in razrešuje direktorja občinske uprave in vodje notranjih
organizacijskih enot občinske uprave, ter predstojnika organa skupne
občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
– usmerja
in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
– izvaja
ustanoviteljske pravice, če niso v pristojnosti občinskega sveta, |
– opravlja
druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
(3) Župan
v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
33. člen |
(1) Župan
lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(2) Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan
pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti
z ustavo in zakonom. |
(3) Župan
zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita,
ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in
predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(4) Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno
sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
(5) Če se
odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
34. člen |
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
predvsem pa: |
– skrbi za
izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
– imenuje
poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno
zaščito, |
– sprejme
načrt zaščite in reševanja, |
– vodi
zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
–
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
– sprejema
akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
– v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
– predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, |
– dolžnost
v civilni zaščiti ter materialno dolžnost, |
– sodeluje
s policijo in slovensko vojsko. |
35. člen |
V primeru
razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in
premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati,
lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev
občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
36. člen |
(1) Za
pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ dva podžupana.
Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
(2)
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
(3)
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti
župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
(4)
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno
opravlja funkcijo župana do nastopa mandata novo izvoljenega župana.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
(5) V
soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. |
37. člen |
(1) Kadar
nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje
funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če
ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
(2) V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
38. člen |
(1) Če je
tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje
komisije in druge strokovne organe občine. |
(2) Župan
lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
39. člen |
(1) Županu
ali podžupanu predčasno preneha mandat: |
– če
izgubi volilno pravico, |
– če
postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
– če je s
pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih
mesecev, |
– če v
treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki
ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
– če
nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo župana ali podžupana, |
– če
nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma, če v enem mesecu po
potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski
upravi, oziroma državni upravi, ki na podlagi zakona, ki ureja lokalno
samoupravo, ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo župana ali
podžupana, |
– če
odstopi. |
(2)
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
(3)
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo
novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje
mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne
vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. |
(4) Županu
oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi
pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Če
župan oziroma podžupan odstopi, mu mandat preneha z dnem, ko o svojem
odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo. |
(5)
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana
pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena. |
(6)
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne
komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom
mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
4.
Nadzorni odbor |
40. člen |
(1)
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
(2)
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
–
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
–
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
(3)
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov
krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in drugih pravnih
oseb v lasti občine, občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev
občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi
in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost
porabe občinskih javnih sredstev. |
41. člen |
(1)
Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov Občine Tržič najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne
izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja
ali V. stopnjo strokovne izobrazbe in vsaj 15 let izkušenj s
finančno-računovodskega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora
občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja v skladu s poslovnikom občinskega sveta in na podlagi
predhodnega pisnega soglasja predlaganega kandidata. |
(2) Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupana, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave,
javni uslužbenci, ki so zaposleni v občinski upravi, kot tudi ne osebe,
ki so zaposlene ali ki so člani v organih upravljanja in nadzora javnih
zavodov, javnih podjetij in drugih pravnih oseb v lasti občine in
občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih
proračunskih sredstev. |
(3)
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. V
primeru predčasne razrešitve ali odstopa člana nadzornega odbora, je
nadzorni odbor v roku 8 dni dolžan o taki razrešitvi obvestiti Komisijo
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Za predčasno razrešitev
člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski
svet na predlog nadzornega odbora. |
42. člen |
(1) Prvo
sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor
se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
(2) Člani
nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
(3)
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
(4)
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih
večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
(5) Sedež
nadzornega odbora je na sedežu občine, v Tržiču, Trg svobode 18.
Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. |
(6)
Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine. |
43. člen |
(1)
Nadzorni odbor sprejme svoj letni program dela, ki vsebuje nadzorni
program in finančni načrt, s katerim se opredeli višina potrebnih
sredstev za izvedbo nadzornega programa. Z letnim programom dela seznani
nadzorni odbor občinski svet in župana. |
(2)
Nadzorni odbor na podlagi letnega programa dela vsako proračunsko leto
izvede predvsem nadzor: |
–
proračuna in zaključnega računa proračuna občine, |
–
finančnih načrtov in zaključnih računov krajevnih skupnosti, |
–
finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij, pravnih oseb v lasti občine
in drugih), |
– ter
nadzor razpolaganja z občinskim premoženjem. |
(3)
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen
v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa mora biti obrazložena. |
(4)
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja
koledarskega leta za preteklo leto posredovat pisno letno poročilo o
svojem delu in porabi sredstev ter ju seznaniti s pomembnimi
ugotovitvami iz področja svojega dela in predlagati rešitve za
izboljšanje poslovanja. |
(5)
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi
organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih
proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
(6)
Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora
udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge
zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
44. člen |
(1) Na
občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni
nadzor. |
(2)
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov, pravnih oseb v lasti občine
in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov
ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in
po potrebi druge pridobljene dokumentacije. |
(3)
Nadzorni odbor pred nadzorom pisno obvesti o nadzoru župana in odgovorno
osebo uporabnika proračuna. |
(4) V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu
odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku
nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
45. člen |
(1)
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na
seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
(2) Šteje
se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
– je
odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, |
– je član
nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne
osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane
osebe, |
– če je
član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
(3)
Izločitev člana nadzornega odbora lahko predlaga tudi nadzorovana oseba
in sam član nadzornega odbora. Predlog za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V predlogu je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svoj predlog za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z
večino glasov vseh članov. |
46. člen |
(1) Za
posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v
nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi
osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega
odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot
poročilo o nadzoru. |
(2)
Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na
osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
(3)
Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o
osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega
odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o
nadzoru. |
(4) Če
osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti
usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati
nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
(5)
Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
47. člen |
(1)
Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru
najpozneje v roku osem dni po njegovem sprejemu. Nadzorovana oseba ima
pravico v roku petnajst dni od prejema osnutka poročila o nadzoru
odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo
vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako
posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo
kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi,
jih predloži odzivnemu poročilu. |
(2) Po
preteku roka za oddajo odzivnega poročila oziroma po prejemu odzivnega
poročila sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru s priporočili in
predlogi, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
48. člen |
(1)
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom
in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. |
(2) V
ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je
bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
(3) Z
ocenami nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na uporabljena merila (kriterije) v nadzoru. |
(4) V
mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in
smotrno. |
(5)
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
(6)
Nesmotrno poslovanje je negospodarno ali neučinkovito ali neuspešno. |
(7)
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
(8)
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
(9)
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja
nadzorovane osebe. |
(10)
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja
oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
49. člen |
(1) Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
(2) V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona ali prekrškovnemu organu. |
(3)
Nadzorni odbor je dolžan ob ugotovitvi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila kaznivo dejanje, pisno
obvestiti župana ter občinski svet na njegovi naslednji seji. |
50. člen |
(1)
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora
in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
(2) Župan
je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi
predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno
samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih
mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb
javnega prava, in drugih pravnih oseb katerih ustanoviteljica je občina
in drugi) ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami. |
(3) Župan
je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta
ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega
sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali
finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila
občina. |
51. člen |
(1) Delo
nadzornega odbora je javno. |
(2)
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se
javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
(3)
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz
letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki
se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon,
ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi
katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
(4) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določa njegov poslovnik. |
(5) Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
52. člen |
(1)
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
(2) Župan
določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj
nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte
ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna
tehnična dela nadzornega odbora. |
(3)
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci
zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji
in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid
in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje
ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se
opira na poročilo notranje revizijske službe. |
53. člen |
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na
posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela, ki
vsebuje nadzorni program in finančni načrt nadzornega odbora. Za porabo
sredstev župan določi skrbnika. |
54. člen |
Predsednik
in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela
v skladu z aktom, ki ga sprejme občinski svet. Izvedencu in drugim
strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali
avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo
določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
55. člen |
Podrobneje
uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino
glasov svojih članov. |
5.
Občinska uprava |
56. člen |
(1)
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
(2)
Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi določi župan. |
57. člen |
(1)
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z
drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
(2)
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
58. člen |
(1)
Občinska uprava odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih
oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem
postopku. |
(2) Občina
odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
(3) O
upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
(4) O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
59. člen |
(1)
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno
vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. |
(2) Župan
lahko pooblasti za vodenje posameznih dejanj v upravnem postopku
zaposlenega v občinski upravi. Če v pooblastilu ni omejitev, ima uradna
oseba pravico opravljati vsa dejanja v postopku, razen pravice izdajati
odločbe in take sklepe, s katerimi se konča postopek. |
(3) Kadar
je v občinski upravi ustanovljenih več notranjih organizacijskih enot,
pooblasti direktor občinske uprave za vodenje posameznih nalog vodje teh
enot, katere imenuje in razrešuje župan. Vodja notranje organizacijske
enote pa lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri isti notranji
organizacijski enoti, za vodenje posameznih dejanj v upravnem postopku
pred izdajo odločbe. |
(4) Če
vodja notranje organizacijske enote oziroma župan ne izpolnjuje
predpisanih pogojev za vodenje upravnega postopka, lahko postopek do
izdaje odločbe vodi samo uradna oseba, ki te pogoje izpolnjuje. |
60. člen |
(1)
Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa
neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje
župan. |
(2)
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem
postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
61. člen |
Upravni
postopek lahko vodi in v njem odloča samo oseba, ki ima predpisano
izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka. |
62. člen |
(1) O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
(2) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z
zakonom. |
63. člen |
(1) O
izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloči direktor občinske uprave. |
(2) O
izločitvi direktorja občinske uprave iz upravnih zadev odloča župan. O
izločitvi župana odloča občinski svet, ki v tem primeru tudi odloči v
upravni zadevi. O izločitvi javnega uslužbenca v zadevah iz prenesene
državne pristojnosti na občino odloči pristojno ministrstvo, ki določi
drugega javnega uslužbenca. |
(3) O
izločitvi se odloči s sklepom. V sklepu o izločitvi je potrebno določiti
javnega uslužbenca, ki bo namesto izločenega javnega uslužbenca
opravljal posamezna dejanja ali vodil celotni postopek oziroma odločil o
zadevi. |
6.
Občinsko pravobranilstvo |
64. člen |
(1) Občina
ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi
organi zastopa občino, občinske organe in ožje del občine. |
(2) Po
pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne
osebe, ki so jih ustanovile občine. |
(3)
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet
določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
(4) Občina
lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
7. Drugi
organi občine |
65. člen |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona, in sicer s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov
posameznega organa. |
66. člen |
(1) Občina
ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, v skladu s sprejetimi načrti in zakonom. |
(2)
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
IV. OŽJI
DELI OBČINE |
67. člen |
(1) Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne
skupnosti. |
(2)
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem,
organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
(3) Pobudo
za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo
njenega območja lahko da zbor krajanov ali 10 odstotkov volivcev s tega
območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko
iniciativo. |
(4)
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski
svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in
območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na referendumu ali zboru
krajanov, ki ga skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila
krajevna skupnost. |
68. člen |
Krajevne
skupnosti opravljajo naloge, ki se pretežno nanašajo na njene prebivalce
in jih v njihovo izvajanje prenese občina, natančneje pa določa odlok,
ki ureja krajevne skupnosti na območju Občine Tržič. |
69. člen |
(1) Organ
krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
sveta določa zakon. |
(2)
Število članov sveta krajevne skupnosti je naslednje: |
– svet
krajevne skupnosti šteje 5 članov, če ima krajevna skupnost do 500
prebivalcev, |
– svet
krajevne skupnosti šteje 7 članov, če ima krajevna skupnost od 501 do
1000 prebivalcev, |
– svet
krajevne skupnosti šteje 9 članov, če ima krajevna skupnost od 1001 do
2500 prebivalcev, |
– svet
krajevne skupnosti šteje 11 članov, če ima krajevna skupnost nad 2501
prebivalca. |
(3)
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
(4) Mandat
članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat
članov občinskega sveta. |
(5) Član
sveta krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan, javni uslužbenec
v občinski upravi in javni uslužbenec v službi krajevne skupnosti. |
(6)
Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je častna. |
70. člen |
Prvo sejo
sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po
izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so
potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov
in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za
konstituiranje občinskega sveta. |
71. člen |
(1) Svet
krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani
sveta. |
(2)
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in
vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti. |
(3) Svet
na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta
nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
72. člen |
(1) Svet
krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri
je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. |
(2) Župan
ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
(3)
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na
leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta. |
(4) Za
delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik
občinskega sveta. |
73. člen |
(1) Svet
krajevne skupnosti ima naslednje pristojnosti: |
–
obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo no območje
krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in
mnenja, |
– sprejema
odločitve o uporabi sredstev krajevne skupnosti in gospodarjenju s
premoženjem, ki ga dobi v upravljanje, |
– svet
krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore
krajanov krajevne skupnosti, za kar se smiselno uporabljajo določbe tega
statuta, s katerimi je urejen zbor občanov, |
–
pospešuje kulturne in druge društvene dejavnosti na področju krajevne
skupnosti, |
– odloča o
vseh drugih vprašanjih iz pristojnosti krajevnih skupnosti. |
(2)
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj
za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan
ali občinska uprava in jih ne zavezujejo. |
74. člen |
Zaradi
obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz
občinske pristojnosti župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih
skupnosti kot svoj posvetovalni organ, ki se sestane najmanj dvakrat
letno. |
75. člen |
(1)
Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo
nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
(2)
Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s
prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za
storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne
skupnosti. |
(3)
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. Za ravnanje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki urejajo ravnanje s premoženjem občine ter določbe
tega statuta. |
(4)
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih
skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. |
(5)
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
(6)
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih
načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu
svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del
občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski
svet. |
(7) Občina
ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v
proračunu občine. |
(8) Za
izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren svet
krajevne skupnosti. |
(9) Za
izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe
predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o
proračunu občine. |
(10)
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni
odbor občine. |
76. člen |
(1)
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine,
četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne
skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve, |
– če se po
najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
– če ne
izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih
izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
– če se
ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se
sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo
nenamensko. |
(2)
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če
ugotovi: |
– da svet
krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog in, da ni kandidatov za
člane sveta ali |
– da svet
krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog in, da občani na njenem
območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu
s tem statutom. |
V.
NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
77. člen |
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: |
– zbor
občanov, |
–
referendum in |
– ljudska
iniciativa. |
1. Zbor
občanov |
78. člen |
(1) Občani
na zboru občanov: |
–
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
–
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
–
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine, oziroma za spremembo njihovih območij, |
–
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
–
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– dajejo
predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
–
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
–
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
(2)
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
79. člen |
(1) Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih
skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
(2) Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali
sveta krajevne skupnosti. |
(3) Župan
mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov
volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo
najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
(4)
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen
predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti
seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in
priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter
njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da
zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se
vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene
zahteve. |
80. člen |
(1) Sklic
zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
(2) Sklic
zbora občanov je treba javno objaviti na krajevno običajen način. |
81. člen |
(1) Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
(2) Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja
občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta,
če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
(3) Javni
uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
2.
Referendum o splošnem aktu občine |
82. člen |
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2)
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3)
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
83. člen |
(1)
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
(2)
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma. |
(3) Če je
vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
84. člen |
(1)
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo
ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
(2) Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen,
ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
(3) Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
(4)
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum,
sprejel, do konca njegovega mandata. |
85. člen |
(1) Pobuda
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu
občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano
zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo
vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
(2) Pobudo
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj 350 volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča. |
(3)
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
(4) Če
župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom
tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v
osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
(5)
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
86. člen |
(1)
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem. |
(2) Župan
določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno
izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
(3) Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. |
(4) Šteje
se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem
roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
87. člen |
(1)
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve
o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma
v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavno-sodno presojo take zahteve. |
(2) Od
dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor
trideset dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do
katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa
referenduma, sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih
svetnikov. |
(3) Za dan
glasovanja na referendumu se določi nedelja ali drug dela prost dan. Za
isti dan glasovanja se lahko razpišeta dva ali več referendumov. |
(4) Z
aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma,
splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih
se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo
odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”,
dan razpisa in dan glasovanja. |
(5) Akt o
razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za
objavo splošnih aktov občine. |
(6)
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o
razpisu referenduma v javnih občilih. |
88. člen |
(1)
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. |
(2)
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
89. člen |
(1)
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
(2) Glede
glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o
lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
(3)
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
3.
Svetovalni referendum |
90. člen |
(1)
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
(2)
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
(3)
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
(4)
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
4. Drugi
referendumi |
91. člen |
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2)
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
5. Ljudska
iniciativa |
92. člen |
(1)
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede
pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s
pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s
katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o
splošnem aktu občine. |
(3) Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se
zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
93. člen |
Sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih
občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem
proračunu. |
VI.
OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
94. člen |
(1) Občina
zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih
služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
(2)
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
–
neposredno v okviru občinske uprave, |
– z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
– z
dajanjem koncesij, |
– z
vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
95. člen |
(1) Javne
službe na področju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti so določene
oziroma opredeljene s posebnimi odloki na podlagi zakonov. |
(2) Občina
mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
96. člen |
Občina
lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo za izvajanje
javne službe. |
97. člen |
(1) Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah, ki so
ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin
ustanoviteljic. |
(2) V aktu
o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
98. člen |
Občina
lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so
pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
99. člen |
(1) Pravne
osebe, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
(2)
Direktorji javnih zavodov, javnih podjetji in drugih pravnih oseb v
lasti občine so dolžni občinskemu svetu najmanj enkrat letno poročati o
delu in poslovnih rezultatih. |
100. člen |
Občina
lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti
gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih
sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo za izvajanje
občinskih javnih služb. |
VII.
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
101. člen |
(1)
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Občina
mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
(3)
Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje in nakupa
občinskega finančnega premoženja, letni načrt ravnanja s stvarnim
premoženjem ter letni program nabav in gradenj. Občinski svet lahko
določi, da načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem pod določeno
vrednostjo, oziroma načrt ravnanja s premičnim premoženjem sprejme
župan. Sprejete programe in načrte izvršuje župan. |
(4) O
pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem, razen o odsvojitvi
nepremičnega oziroma premičnega premoženja nad vrednostjo za katero je
treba izvesti javno dražbo oziroma javno zbiranje ponudb, o čemer odloča
občinski svet, odloča in pravni posel sklene župan. |
(5)
Nepremično premoženje je dopustno pridobiti brezplačno, razen če bi
takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če bi bilo lastništvo
povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino
glede na koristi brezplačne pridobitve. |
102. člen |
(1) Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks in drugih dajatev v
skladu s predpisi. |
(2) Občina
je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne
izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
103. člen |
(1)
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti
v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
(2)
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
(3) Za
pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. |
(4)
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
104. člen |
(1)
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov, oziroma sestavni deli v skladu z zakonom. |
(2)
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov,
račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
(3)
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
(4) Načrt
razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
105. člen |
(1) Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
(2) V
okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugimi splošnim aktom občine. |
(3) Župan
mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z
zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
(4) Župan
je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske
uprave. |
(5) Župan
poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v roku, ki ga določa
zakon. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z
zakonom. |
106. člen |
(1)
Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans
proračuna pa z odlokom o spremembi odloka o proračunu občine. |
(2) Odlok
o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
(3) V
odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
(4)
Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more
uravnovesiti proračuna občine. |
(5)
Predmet rebalansa ne morejo biti finančne postavke v proračunu, ki so
bile na podlagi predhodnega usklajevanja sprejete z amandmaji občinskega
sveta. Izjema je višja sila, o katere upravičenosti odloči občinski svet
z absolutno večino. |
107. člen |
(1) Če
proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo
leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
(2) Župan
sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja
največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega
sveta podaljša še za tri mesece. |
108. člen |
Sredstva
proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s
proračunom. |
109. člen |
(1)
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
(2) Župan
mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v roku, ki
ga določa zakon oziroma odlok o proračunu. |
110. člen |
(1) Po
preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog
zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
(2) O
sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu oziroma v roku, ki ga določa
zakon. |
111. člen |
Občina se
lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
112. člen |
(1) Javna
podjetja in javni zavodi ter druge pravne osebe, katerih ustanoviteljica
je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to
dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje
izda župan. |
(2) O
poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov in
drugih pravnih oseb, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na
predlog župana občinski svet. |
113. člen |
Finančno
poslovanje občine izvršuje notranja organizacijska enota v občinski
upravi, ki je pristojna za finance, občina pa si lahko zagotovi
izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi
občinami ali pri specializirani organizaciji. |
114. člen |
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega
nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje
strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi
predpisi. |
115. člen |
Nabavo
blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
VIII.
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni
akti občine |
116. člen |
(1)
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, poslovnik
nadzornega odbora, odloki, pravilniki. |
(2)
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte
razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni
vrsti splošnih aktov. |
(3) Kadar
ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt. |
(4)
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
117. člen |
(1) Statut
je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2) Statut
se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
118. člen |
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
119. člen |
(1) Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
organizira občinsko upravo in določa način njenega dela ter ustanavlja
javne službe. |
(2) Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
120. člen |
(1) S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
(2) Z
navodilom se lahko podrobneje opredeli način dela občinske uprave pri
izvrševanju določb statuta ali odloka. |
121. člen |
(1)
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem
listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi,
če ni v njih drugače določeno. |
(2) V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
2.
Posamični akti občine |
122. člen |
(1)
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S
posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
123. člen |
(1) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izda občinska uprava v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
(2) O
pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
(3) O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
IX.
VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
124. člen |
Občinski
svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine. |
125. člen |
Občinski
svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti,
če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
126. člen |
(1) Župan
lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
(2) Občina
ima pravico biti obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem
pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. |
127. člen |
Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in
zakoni. |
128. člen |
Delovna
telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki posegajo v pravice, koristi ali položaj
občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga župan
v imenu občine posreduje državnemu zboru. |
X.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
129. člen |
Do
sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih
sprejeli organi Občine Tržič, če niso v nasprotju z zakonom in tem
statutom. |
130. člen |
(1) Z dnem
uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Tržič (Uradni
list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01). |
(2) Z dnem
uveljavitve tega statuta se preimenujejo ustanovljena delovna telesa
občinskega sveta kot je to določeno v 27. členu statuta. |
(3)
Splošni pravni akti Občine Tržič, razen Statuta Občine Tržič (Uradni
list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01) se do uskladitve s tem statutom
uporabljajo še naprej, razen kolikor niso v nasprotju z določbami tega
statuta. |
131. člen |
Ta statut
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
032-005/2011-21 |
Tržič, dne
21. februarja 2013 |
|
Župan |
Občine Tržič |
mag. Borut Sajovic l.r. |
|