Na podlagi 11., 36.
in 40. člena
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS,
št. 127/06, Uradni list Evropske unije, št. 317/07, 314/09, 319/11,
335/13, 307/15), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS,
št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09,
51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US,
11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE) in 2.
točke 22. člena
Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 30/17)
je Mestni svet Mestne občine Kranj na 25. redni seji dne 14. 4. 2021,
sprejel |
|
O D L O K |
o javno-zasebnem
partnerstvu za projekt »Severna vrata« |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina) |
|
Ta odlok vsebuje
odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega
partnerstva in izvedbo projekta »Severna vrata«v eni izmed oblik
javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem
partnerstvu. Ta odlok opredeljuje tudi predmet, pravice in obveznosti
javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in
način financiranja izvedbe projekta. |
|
2. člen |
|
(opredelitev ključnih pojmov) |
|
Poleg pomena,
določenega v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, imajo pojmi,
uporabljeni v tem odloku, naslednji pomen: |
– javni partner je
Mestna občina Kranj; |
– javni uporabnik
prostorov je javni zavod Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ulica
9, 4000 Kranj, katerega soustanovitelj je Mestna občina Kranj; |
– javni najemnik
prostorov je Javni lekarniški zavod Gorenjske lekarne, Gosposvetska
ulica 12, 4000 Kranj, katerega soustanovitelj je Mestna občina Kranj; |
– zasebni partner
je fizična ali pravna oseba, ki bo na podlagi javnega razpisa izbran kot
izvajalec javno-zasebnega partnerstva. |
|
II. VSEBINA IN PREDMET JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA |
|
3. člen |
|
(javni interes) |
|
(1) Mestna občina
Kranj potrjuje, da je glede na predmet razmerja javno-zasebnega
partnerstva in opredelitev vsebine ter namena javnega dela projekta,
javni interes za realizacijo projekta opredeljen v naslednjem obsegu: |
– zagotavljanje
prostorov za zdravstveno dejavnost javnega uporabnika prostorov: skladno
s 5. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 –
uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08
– ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US,
73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP in 203/20 – ZIUPOPDVE) občina zagotavlja
na primarni ravni mrežo javne zdravstvene službe na svojem območju; |
– zagotavljanje
prostorov za lekarniško dejavnost javnega najemnika prostorov: skladno s
5. členom Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/16,
77/17, 73/19, 173/20 – odl. US, 15/21 – ZDUOP) občina zagotavlja na
primarni ravni mrežo lekarniške dejavnosti na svojem območju. |
(2) Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega
interesa je sklenitev javno-zasebnega partnerstva, kot je bilo
ugotovljeno v dokumentu Predinvesticijska zasnova za projekt »Severna
vrata«. |
|
4. člen |
|
(predmet) |
|
(1) Predmet
razmerja javno-zasebnega partnerstva je realizacija projekta »Severna
vrata« v predvidenem obsegu: |
– izgradnja treh
objektov v skupni bruto površini nadzemnega dela objektov cca 9.100 m² s
pripadajočimi podzemnimi parkirnimi mesti, na nepremičninah parc.
št. 904/10, 904/17, 904/19, in 902/13-del vse k.o. Kranj (2100), v
skladu s projektno dokumentacijo, ki jo potrdi javni partner in
pridobitev vseh potrebnih upravnih dovoljenj; |
– priključitev
objekta na komunalno, prometno in energetsko infrastrukturo, vključno s
pripadajočo prometno ureditvijo; |
– ureditev okolice
objektov iz prve alineje. |
(2) Končna vsebina,
obseg in dinamika izvedbe projekta bodo dogovorjeni v postopku izbire
zasebnega partnerja. |
|
5. člen |
|
(izvedba projekta) |
|
(1) Za potrebe
realizacije projekta bo javni partner ustanovil v korist zasebnega
partnerja za čas gradnje stavbno pravico. Obseg stavbne pravice in
obdobje njenega trajanja bosta dogovorjena v postopku izbora zasebnega
partnerja v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu, ki jo pred sklenitvijo
odobri mestni svet. |
(2) Po zaključeni
gradnji in uspešno izvedenem prevzemu objekta bosta javni in zasebni
partner sklenila sporazum o oblikovanju etažne lastnine na zgrajenem
objektu, ki bo v bistvenih elementih dogovorjen že v postopku izbire
zasebnega partnerja v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu. Na podlagi
sporazuma o oblikovanju etažne lastnine bo javni partner prenesel
dogovorjen sorazmeren delež lastninske pravice na delu zemljišča in
objekta, ki bo ustrezal zasebnemu delu projekta, na zasebnega partnerja.
Sorazmeren delež zemljišča in objekta, ki bo ustrezal javnemu delu
projekta, ostane v lasti javnega partnerja in bo namenjen izvajanju
dejavnosti javnega uporabnika prostorov. |
(3) Razdelitev
projekta na javni in zasebni del ter vsebino dejavnosti, ki se bodo
lahko izvajale v zasebnem delu projekta, določita javni in zasebni
partner v postopku izbire zasebnega partnerja in v pogodbi o
javno-zasebnem partnerstvu. |
(4) Po vpisu etažne
lastnine v zemljiško knjigo bosta partnerja vsak v svojem delu prevzela
stroške upravljanja in vzdrževanja prevzetih nepremičnin. |
|
6. člen |
|
(obveznosti javnega partnerja) |
|
(1) Javni partner
bo v projekt vložil zemljišča, vsa k.o. Kranj (2100), katerih izključni
lastnik je, in sicer: |
– parcelo
št. 904/10, površina 2.586 m2; |
– parcelo
št. 904/17, površina 291 m2; |
– parcelo
št. 904/19, površina 8 m2; |
– parcelo
št. 902/13-del, površina 170 m2. |
(2) Skupna izmera
navedenih zemljišč, na katerih je predvidena izvedba projekta, znaša
3.055,0 m2. |
(3) Javni partner
bo potrjeval projektno dokumentacijo v fazi realizacije projekta ter bo
v okviru svojih pristojnosti sodeloval pri pridobitvi potrebnih upravnih
dovoljenj in soglasij, kolikor bo to potrebno za realizacijo projekta. |
|
7. člen |
|
(obveznosti zasebnega partnerja) |
|
(1) Zasebni partner
prevzema obveznost izvedbe projektiranja, pridobitve gradbenega
dovoljenja, priprave zemljišča in izgradnje celotnega projekta »Severna
vrata«, obveznost pridobitve drugih potrebnih upravnih dovoljenj (npr.
uporabnega dovoljenja), vrisa objekta v kataster stavb ter priprave
sporazuma o oblikovanju etažne lastnine in njegove realizacije po
terminskem planu, ki bo dogovorjen s pogodbo o javno-zasebnem
partnerstvu. |
(2) Zasebni partner
bo moral v deležu, ki je večji od polovice zagotoviti tudi financiranje
prevzetih obveznosti iz prvega odstavka tega člena. |
(3) Zasebni partner
je odgovoren za pravilno izvajanje prevzetih nalog po pogodbi o
javno-zasebnem partnerstvu in za vso škodo, ne glede na vzrok oziroma
razlog (tako objektivna, kot subjektivna odgovornost), ki bi utegnila
nastati javnemu partnerju ali tretjim osebam v zvezi z izvajanjem nalog
iz tega odloka o javno-zasebnem partnerstvu in pogodbe o javno-zasebnem
partnerstvu. |
(4) Zasebni partner
se zaveže, da bo: |
– izvajal
javno-zasebno partnerstvo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, v skladu z
zakoni, drugimi predpisi in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu; |
– upošteval
tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z
izvajanjem nalog po sklenjeni pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu; |
– poročal javnemu
partnerju o izvajanju javno-zasebnega partnerstva na njegovo zahtevo; |
– predložil javnemu
partnerju v potrditev projektno dokumentacijo (DGD in PZI) in upošteval
morebitne usmeritve pri projektiranju delov objekta, ki so namenjeni
javnemu partnerju; |
– omogočal nemoten
nadzor nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, pri čemer se
predmetne zaveze zasebnega partnerja podrobneje opredelijo s pogodbo o
javno-zasebnem partnerstvu. |
|
8. člen |
|
(ustanovitev etažne lastnine in upravljanje) |
|
(1) Javni in
zasebni partner bosta po opravljenem prevzemu objektov in sklenitvi
sporazuma o oblikovanju etažne lastnine sklenila pogodbo o ureditvi
medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki, ki bo opredeljevala pravice
in obveznosti etažnih lastnikov. |
(2) S pogodbo iz
prvega odstavka tega člena bosta partnerja skupaj imenovala tudi
upravnika objekta ter opredelila strukturo področij upravljanja, način
upravljanja, vzdrževanja, zavarovanja objekta in druge elemente,
potrebne za nemoteno uporabo in delovanje objekta skladno z namenom te
pogodbe. |
|
9. člen |
|
(zavarovanje odgovornosti) |
|
(1) Zasebni partner
je odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem
nalog po tem odloku o javno-zasebnem partnerstvu in pogodbi o
javno-zasebnem partnerstvu povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali
pogodbeni (pod)izvajalci javnemu partnerju ali tretjim osebam. |
(2) Zasebni partner
je dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti, vključno z
razširitvijo na druge nevarnostne vire, z zavarovalnico skleniti
zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote,
določeno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. |
|
III. OBLIKA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA |
|
10. člen |
|
(oblika javno-zasebnega partnerstva) |
|
Skladno z
opredelitvijo oblik javno-zasebnih partnerstev iz 26. in 27. člena
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu se predmetno razmerje opredeli kot
javnonaročniška oblika javno-zasebnega partnerstva. |
|
IV. POSTOPEK IZBIRE IZVAJALCA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA IN POGOJI TER
MERILA ZA IZBOR |
|
11. člen |
|
(postopek izbire) |
|
(1) Zasebnega
partnerja se izbere na podlagi javnega razpisa po postopku konkurenčnega
dialoga. Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil v Republiki
Sloveniji in v Uradnem glasilu EU ter na spletu. Sklep o začetku
postopka izvedbe javnega razpisa sprejme župan. |
(2) Postopek
konkurenčnega dialoga se izvede v skladu z zakonom, ki ureja javno
naročanje. |
(3) V postopku
izvedbe javnega razpisa javni partner zagotovi transparentno,
nediskriminatorno in enakopravno obravnavanje ponudnikov. |
|
12. člen |
|
(pogoji za izbiro zasebnega partnerja) |
|
(1) Javni partner
mora v postopku izbire zasebnega partnerja preveriti, ali je zasebni
partner ekonomsko in finančno ter tehnično in kadrovsko sposoben
prevzeti naloge zasebnega partnerja. |
(2) Kandidati
morajo v postopku izbire izkazati, da izpolnjujejo zakonsko določene
pogoje za izvedbo projekta in da imajo zagotovljen dostop do finančnih
sredstev za realizacijo projekta javno-zasebnega partnerstva. |
(3) Podrobnejšo
vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo javni partner
določil v okviru javnega razpisa. |
|
13. člen |
|
(merila za izbor zasebnega partnerja) |
|
Javni partner mora
oblikovati jasna in transparentna merila za izbor zasebnega partnerja,
ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata, pri čemer
mora javni partner vključiti naslednja podmerila: |
– višja vrednost za
vložek javnega partnerja v projekt; |
– najnižji znesek
sofinanciranja projekta s strani javnega partnerja; |
– kakovost vsebine
in obseg izvedbe projekta; |
– primernost
ponujenega programa v zasebnem delu projekta. |
|
14. člen |
|
(pooblastilo) |
|
(1) Za objavo
javnega razpisa in izvedbo postopka izbire zasebnega partnerja ter za
izbiro zasebnega partnerja, podpis pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu
ter ostala dejanja v postopku sklenitve pogodbe in izvajanja
javno-zasebnega partnerstva, vključno z nadzorom, se pooblasti župana. |
(2) Pogodbo o javno
zasebnem partnerstvu pred sklenitvijo odobri mestni svet.. |
|
15. člen |
|
(strokovna komisija) |
|
(1) Za pripravo in
izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav
ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo. |
(2) Strokovna
komisija ima predsednika in najmanj pet članov. Predsednik in ostali
člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in
najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko
zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav. Predsednik in vsi
člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka
52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS,
št. 127/06), kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja. |
(3) Člana strokovne
komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje pogoja iz drugega
odstavka tega člena ali za katerega se ugotovijo okoliščine, ki izražajo
dvom o njegovi objektivni presoji, se nemudoma izloči iz strokovne
komisije in se imenuje nadomestnega člana. |
(4) Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in
izvedbe javnega razpisa, za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne
službe javnega partnerja in/ali zunanji strokovnjaki. Člani strokovne
komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki morajo
izpolnjevati pogoje določene v drugem odstavku tega člena in razpolagajo
s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro zasebnega partnerja. |
(5) Strokovna
komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki ga
posreduje županu. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo akta izbire
izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga sprejme župan. |
|
V. VZPOSTAVITEV IN PRENEHANJE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA |
|
16. člen |
|
(vzpostavitev) |
|
(1) Pravice in
obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno-zasebnega partnerstva,
nastanejo s trenutkom sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
Akt izbire preneha veljati, če izbrani zasebni partner, ne podpiše
pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, v roku 60 dni od pisnega poziva
javnega partnerja. |
(2) Sklenjena
pogodba o javno-zasebnem partnerstvu ima naravo javnopravne pogodbe,
zato lahko Mestna občina Kranj v njej opredeli določene javnopravne
elemente, s katerimi se varuje javni interes. |
|
17. člen |
|
(trajanje javno-zasebnega partnerstva) |
|
(1) Začetek in čas
trajanj javno-zasebnega partnerstva, se opredeli v pogodbi o
javno-zasebnem partnerstvu. Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe
o javno-zasebnem partnerstvu, se izvedejo skladno s terminskim planom,
ki bo opredeljen v pogodbi. |
(2) Razmerje
javno-zasebnega partnerstva preneha iz razlogov, navedenih v pogodbi o
javno-zasebnem partnerstvu. |
|
18. člen |
|
(sprememba pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu) |
|
(1) Vsak izmed
partnerjev lahko zahteva spremembo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu
v primerih: |
– spremembe zakonov
in predpisov, ki bistveno vplivajo na spremembo določb pogodbe o
javno-zasebnem partnerstvu; |
– v primeru
dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v prvotno
pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu; |
– spremenjenih
okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu pogodbe o
javno-zasebnem partnerstvu. |
(2) Javni partner
lahko zahteva spremembo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu tudi v
primeru, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes. |
(3) Nedopustne so
spremembe pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, pri katerih: |
– bi se spremenila
splošna narava razmerja javno-zasebnega partnerstva; |
– bi sprememba
uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka sklenitve
javno-zasebnega partnerstva, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot
tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste,
ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku sklenitve
javno-zasebnega partnerstva pritegnili še druge udeležence; |
– bi se zaradi
spremembe ekonomsko ravnotežje razmerja javno-zasebnega partnerstva
spremenilo v korist zasebnega partnerja na način, ki ni bil predviden v
prvotnem razmerju; |
– bi bil zaradi
spremembe znatno razširjen obseg razmerja javno-zasebnega partnerstva; |
– bi se zamenjalo
zasebnega partnerja, razen pod pogoji, določenimi v tem odloku ali s
pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu; |
– druge spremembe,
ki bi bile v nasprotju z javnonaročniškimi pravili za spremembe javnih
pogodb tekom njihovega izvajanja. |
(4) Spremembo
pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu odobri mestni svet. |
|
19. člen |
|
(prenehanje) |
|
Razmerje
javno-zasebnega partnerstva preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih
obveznosti obeh partnerjev. Pogoji in način predčasnega prenehanja
razmerja javno-zasebnega partnerstva se določijo s pogodbo o
javno-zasebnem partnerstvu. |
|
VI. RAZMERJE MED JAVNIM IN ZASEBNIM PARTNERJEM |
|
20. člen |
|
(pravice in obveznosti partnerjev) |
|
(1) Pravice in
obveznosti javnega in zasebnega partnerja se uredijo s pogodbo o
javno-zasebnem partnerstvu. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki
zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva in na
način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna
tveganja, ki jih najlažje obvladuje. Zasebni partner mora s pogodbo
predvsem prevzeti poslovno tveganje financiranja projekta v pretežnem
delu in tveganje projektiranja, pridobitve gradbenega dovoljenja ter
gradnje in iz njega izhajajoča tveganja, kot izhajajo iz 7. člena tega
odloka. |
(2) Javni partner
mora s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu vzpostaviti mehanizme, s
katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa. |
|
VII. NAČIN FINANCIRANJA |
|
21. člen |
|
(način financiranja) |
|
(1) Vložek javnega
partnerja v projekt predstavljajo zemljišča, navedena v 6. členu tega
odloka, stroški vezani na izvedbo predhodnega postopka po ZJZP, in
sofinancerska sredstva javnega partnerja ali javnega uporabnika
projekta, s katerimi sofinancira realizacijo javnega dela projekta. V
pretežnem delu finančna sredstva, potrebna za realizacijo projekta,
zagotovi zasebni partner. Višina javnega deleža sofinanciranja projekta
se opredeli s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. |
(2) Zasebni partner
je zavezan k plačilu komunalnega prispevka za del objekta, ki bo po
ustanovitvi etažne lastnine pripadel zasebnemu partnerju oziroma izvedbi
komunalne infrastrukture skladno z dogovorjenim programom opremljanja,
javni partner pa prevzema obveznost komunalnega prispevka za svoj del. |
(3) Javni partner
bo skladno z določbami tega odloka in na podlagi pogodbe o
javno-zasebnem partnerstvu, sklenjene med javnim partnerjem in izbranim
zasebnim partnerjem, za izvedbo projekta in v zvezi s tem prevzete in
izvedene obveznosti zasebnega partnerja, nanj prenesel sorazmeren del
lastninske pravice na zemljiščih, ki bodo ustrezala zasebnemu delu
projekta. |
(4) Partnerja si
bosta prizadevala, da pridobita dodatna sredstva iz skladov EU, EKO
sklada in podobnih virov za realizacijo tega projekta. V primeru
uspešnega kandidiranja bosta partnerja sklenila aneks k pogodbi o
javno-zasebnem partnerstvu, s katerim bosta opredelila vpliv
pridobljenih sredstev na razmerje javno-zasebnega partnerstva in
razdelitev pravic in obveznosti med partnerjema. |
|
VIII. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU |
|
22. člen |
|
(enostranski ukrepi v javnem interesu) |
|
(1) Javni partner
ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in
doseže namen sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, da z
enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno razmerje javno-zasebnega
partnerstva in zavaruje javni interes. |
(2) Kot enostranski
ukrep v javnem interesu lahko javni partner uporabi: |
– uvedbo izrednega
nadzora nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu; |
– izdajo obveznih
navodil zasebnemu partnerju; |
– razdrtje pogodbe
o javno-zasebnem partnerstvu; |
– pravico vstopa v
razmerje (step-in). |
(3) Ukrep javnega
partnerja mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno
obremenjevati zasebnega partnerja. |
(4) Način in pogoji
uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu, se podrobneje
opredelijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. |
|
23. člen |
|
(nadzor) |
|
(1) Redni nadzor
nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu izvaja javni
partner. Javni partner lahko za posamezna strokovna in druga opravila
nadzora pooblasti pristojno strokovno službo mestne uprave ali zunanjega
izvajalca. |
(2) Javni partner
lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi
izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno
nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki
ga podpišeta predstavnik zasebnega partnerja in predsednik nadzorne
komisije. |
|
24. člen |
|
(dolžnost poročanja) |
|
Zasebni partner
mora na pisno zahtevo javnega partnerja pripraviti pisno poročilo o
stanju projekta, opravljenih in potrebnih delih, morebitnih
zamudah in potrebnih investicijskih ter organizacijskih ukrepih za
uspešno realizacijo projekta. |
|
25. člen |
|
(nadzorni ukrepi) |
|
Če javni partner
ugotovi, da zasebni partner ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka ali
sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu pravilno, mu lahko naloži
izpolnitev teh obveznosti z izdajo obveznih navodil. |
|
26. člen |
|
(redno prenehanje) |
|
Razmerje
javno-zasebnega partnerstva redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih
obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je
bila pogodba o javno-zasebnem partnerstvu sklenjena. |
|
27. člen |
|
(predčasno prenehanje) |
|
Razmerje
javno-zasebnega partnerstva predčasno preneha na načine in pod pogoji,
kakor so opredeljeni v tem odloku, podrobneje pa v pogodbi o
javno-zasebnem partnerstvu. |
|
28. člen |
|
(sporazumna razveza pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu) |
|
(1) Pogodbeni
stranki lahko med trajanjem razmerja javno-zasebnega partnerstva tudi
sporazumno razvežeta pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. |
(2) Stranki se
lahko sporazumeta za razvezo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu v
primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz pogodbe o
javno-zasebnem partnerstvu ni smotrno ali mogoče. V tem primeru s pisnim
sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz
sporazumno razvezane pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter tudi
postopek prevzema objektov. |
|
29. člen |
|
(vstop v razmerje) |
|
(1) Javni partner
si pridržuje pravico vstopiti v razmerje javno-zasebnega partnerstva
(step-in), da prepreči ali omili resno nevarnost za zdravje in varnost
osebe ali premoženja ali okolja, ali za izpolnitev zakonskih dolžnosti.
Potreba po uveljavitvi pravice vstopa v razmerje (step-in) se lahko
pojavi zaradi okoliščin, ki so izven predmeta pogodbe o javno-zasebnem
partnerstvu ali pa zaradi kršitev pogodbe s strani zasebnega partnerja. |
(2) Podrobneje se
okoliščine in pogoji za uveljavljanje pravice do vstopa v razmerje
javno-zasebnega partnerstva opredelijo v pogodbi o javno-zasebnem
partnerstvu. |
|
30. člen |
|
(razdrtje pogodbe) |
|
(1) Če eden od
partnerjev ne izpolni svoje obveznosti, lahko druga stranka zahteva
izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, določenimi z zakonom, tem
odlokom in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, odstopi od pogodbe z
navadno izjavo. |
(2) Pogodba o
javno-zasebnem partnerstvu lahko z razdrtjem javnega partnerja preneha: |
– če zasebni
partner prevzetih obveznosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter
zato povzroča motnje v izvajanju projekta ali javnemu partnerju povzroča
škodo; |
– zaradi
ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali pogodbe o
javno-zasebnem partnerstvu s strani zasebnega partnerja; |
– če zasebni
partner pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu krši tako, da nastaja ali
bi lahko nastala večja škoda javnemu partnerju ali tretjim osebam; |
– če zasebni
partner kljub pisnemu opozorilu javnega partnerja ne izpolnjuje
prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in pogodbo o
javno-zasebnem partnerstvu; |
– v drugih
primerih, določenih s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. |
(3) V primeru
izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne
javni partner postopek za enostransko razdrtje pogodbe o javno-zasebnem
partnerstvu. |
(4) Zasebni partner
lahko razdre pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, če javni partner ne
izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu
tako, da to zasebnemu partnerju onemogoča ali znatno otežuje izvajanje
pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. |
(5) Enostransko
razdrtje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ni dopustno v primeru, če
je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi
višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(6) S pogodbo o
javno-zasebnem partnerstvu se lahko podrobneje opredeli način in pogoje,
pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje pogodbe. |
(7) S pogodbo se
lahko določijo višina pogodbene kazni in pogoji za unovčenje finančnega
zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v
primeru, da je krivda za razdrtje pogodbe na strani zasebnega partnerja. |
(8) Za razdrtje
pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve. |
|
31. člen |
|
(prenehanje zasebnega partnerja) |
|
(1) Razmerje
javno-zasebnega partnerstva preneha tudi s prenehanjem zasebnega
partnerja (npr. stečaj). |
(2) Razmerje
javno-zasebnega partnerstva ne preneha, če so izpolnjeni pogoji za
obvezen prenos na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru
prenosa na univerzalne pravne naslednike zasebnega partnerja
(pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). |
(3) V primeru
univerzalnega pravnega naslednika zasebnega partnerja se razmerje
javno-zasebnega partnerstva prenese na njegovega pravnega naslednika
skladno z določili pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. |
|
32. člen |
|
(prenos razmerja javno-zasebnega partnerstva) |
|
Zasebni partner ne
sme brez predhodnega pisnega soglasja javnega partnerja prenesti
razmerja javno-zasebnega partnerstva na tretjo osebo. |
|
33. člen |
|
(izločitvena pravica) |
|
V primeru stečaja
oziroma drugega načina prenehanja zasebnega partnerja (likvidacija,
izbris) ima javni partner pravico, da za objekte, naprave in opremo, ki
je bila vzpostavljena v okviru razmerja javno-zasebnega partnerstva, ob
plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno
oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico. |
|
34. člen |
|
(pričetek veljavnosti odloka) |
|
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 351-779/2020-45 |
Kranj, dne
15. aprila 2021 |
|
Župan |
Mestne občine
Kranj |
Matjaž Rakovec |