Na podlagi
103. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Škofja Loka
(Uradni
list RS, št. 74/11, 58/13, 89/13) je Občinski svet Občine Škofja Loka na
28. redni seji dne 19. decembra 2013 potrdil uradno prečiščeno besedilo
Poslovnika Občinskega sveta Občine Škofja Loka, ki obsega: |
–
Poslovnik Občinskega sveta Občine Škofja Loka
(Uradni list RS, št. 74/11 z dne 23. 9. 2011), |
–
Avtentična razlaga sedmega odstavka 25. člena Poslovnika Občinskega
sveta Občine Škofja Loka
(Uradni list RS, št. 58/13 z dne 8. 7. 2013), |
–
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Škofja Loka
(Uradni list RS, št. 89/13 z dne 28. 10. 2013). |
|
Št.
0007-0001/2011 |
Škofja
Loka, dne 19. decembra 2013 |
|
Župan |
Občine Škofja Loka |
mag. Miha Ješe l.r. |
|
P O S L O
V N I K |
Občinskega
sveta Občine Škofja Loka – uradno prečiščeno besedilo |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
Ta
poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
2. člen |
Določbe
tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
3. člen |
(1) Svet
in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
(2) Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(3)
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi za
varovanje osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
(4) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
4. člen |
(1) Svet
dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
(2) Redne
seje se sklicujejo najmanj šestkrat na leto. |
(3)
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
(4)
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika, kadar niso
izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
(5)
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih slovesnih
priložnostih. |
5. člen |
Svet
predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan),
delovna telesa sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa
(v nadaljnjem besedilu: predsednik). |
6. člen |
(1) Svet
uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v
katerega notranjem krogu je ime občinskega organa »OBČINSKI SVET«.
|
(2) Svet
uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
(3) V
okviru svojih nalog žig sveta uporabljajo tudi delovna telesa sveta.
|
(4)
Direktor občinske uprave hrani žig sveta in skrbi za njegovo uporabo. |
II.
KONSTITUIRANJE SVETA |
7. člen |
(1) Svet
se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo
sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan najpozneje 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 20 dni po drugem krogu volitev
župana. |
(3) Župan
zaradi priprave na prvo sejo skliče nosilce kandidatnih list, s katerih
so bili izvoljeni člani sveta. |
8. člen |
(1)
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: |
1.
ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
2.
poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana, |
3.
imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana,
|
4.
poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta,
|
5.
poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana, |
6.
slovesna prisega in pozdravni nagovor župana, |
7.
imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
(2) O
dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
|
(3) Dnevni
red konstitutivne seje vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov
pozdravni nagovor. Besedilo slovesne prisege se glasi: »Prisegam, da bom
svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, spoštoval pravni red
Republike Slovenije in Občine Škofja Loka. Z vsemi močmi bom deloval za
blaginjo Občine Škofja Loka, njenih občank in občanov.« |
9. člen |
(1) Prvo
sejo novoizvoljenega sveta vodi do potrditve mandata novemu županu
najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki ga na predlog
najstarejšega člana sveta določi svet. |
(2) Na
prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje mandatno
komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve
mandatov članov sveta, ki je sestavljena iz enega predstavnika stranke
in liste, izvoljene v občinski svet. |
(3)
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o
izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta,
predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov
za člane sveta. |
(4) Če je
vložena pritožba kandidata za člana sveta ali predstavnika kandidatur
oziroma kandidatnih list ali predstavnika kandidata za župana, mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter
predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
10. člen |
(1) Svet
potrdi mandate članov sveta na predlog mandatne komisije, potem ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
(2) Svet o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, odloči skupaj, o vsakem spornem
mandatu pa odloča posebej. |
(3) Član
sveta, čigar mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
(4) Svet
na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, in je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
11. člen |
(1) Ko se
svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, dotedanjim
članom sveta pa mandat preneha. |
(2) Če
svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10.
člena, začne novoizvoljenemu županu teči mandat, dotedanjemu županu pa
mandat preneha. |
(3) S
prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru
občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
12. člen |
Ko je svet
konstituiran, izmed članov imenuje komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo, sestavljeno iz
predstavnikov vseh strank in list, izvoljenih v občinski svet. Če
komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na
naslednji seji. |
III.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
13. člen |
(1)
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine
in tem poslovnikom. |
(2) Člani
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi
sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu,
vendar brez pravice glasovanja. |
(3) Član
sveta ima pravico: |
–
predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana; |
–
predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti;
|
–
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
–
sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih
sej; |
–
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
(4) Član
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu. |
(5) Član
sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije
ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do plačila za nepoklicno
opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
14. člen |
(1) Član
sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
(2) Član
sveta nima imunitete in je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
15. člen |
(1)
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z
istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu članu sveta. |
(2) Svet
lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila
materialnih stroškov. |
16. člen |
(1) Član
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki jih potrebuje za delo v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
(2)
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja
članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to
posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
(3) Član
sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
17. člen |
(1) Na
vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda
za vprašanja in pobude članov. |
(2) Član
sveta postavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. Pisne
pobude se lahko dajo med sejama ali na seji sveta. Ustna vprašanja in
pobude se lahko dajo na seji sveta. |
(3)
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. Sicer župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
(4) Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute, obrazložitev
pobude pa ne več kot pet minut. |
(5) Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
(6) Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno navzoča župan in
direktor občinske uprave občine. Če sta župan ali direktor občinske
uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na
vprašanja in pobude. |
(7) Župan
ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita ustno takoj, vendar morata pisno odgovoriti na vsa vprašanja
in pobude. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s
sklicem prve naslednje redne seje. Če zahteva odgovor na vprašanje
podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali
direktor občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na drugi
naslednji redni seji. |
18. člen |
(1) Če
član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo,
lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko
predlaga svetu, da se o zadevi razpravlja, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
(2) Če
svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan to vprašanje
uvrstiti na dnevni red prve naslednje redne seje. |
19. člen |
(1) Član
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
(2) Če ne
more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o
tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa oziroma javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej
ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih
delovnih teles, najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali
drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa oziroma javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej
ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih
delovnih teles, o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti
takoj, ko je to mogoče. |
(3) Članu
sveta, ki se ne udeleži seje sveta, ne pripada plačilo. |
(4) Če se
član delovnega telesa iz neupravičenih razlogov v koledarskem letu ne
udeleži treh zaporednih sej delovnega telesa, predsednik delovnega
telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. |
IV. SEJE
SVETA |
1.
Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
20. člen |
(1) Svet
dela in odloča na sejah. |
(2) Seje
sveta sklicuje župan oziroma od njega pooblaščeni podžupan ali
podžupanja (v nadaljnjem besedilu: podžupan) ali drug član občinskega
sveta. |
(3) Župan
sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa
sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine,
ter če to zahtevajo okoliščine; sklicati pa jih mora najmanj šestkrat na
leto. |
(4) Župan
lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana
seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje
redne seje. |
21. člen |
(1) Vabilo
za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta
najkasneje deset dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi pozneje, če je vsebina
gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
(2) Vabilo
za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora
občine, direktorju občinske uprave, predsednikom svetov krajevnih
skupnosti, vodjem političnih strank in list, zastopanih v svetu, ter
predstavnikom medijev. |
(3) Vabila
iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na
papirju in po elektronski pošti. |
22. člen |
(1)
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine
članov sveta. |
(2) V
zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi
za njen sklic in predlog dnevnega reda. Zahtevi mora biti priloženo
gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča, in predlagani sklepi. Če
člani sveta ne razpolagajo z gradivom, naslovijo županu in občinski
upravi zahtevo, katero gradivo naj za sejo pripravi. |
(3)
Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo
zahtevali člani sveta, ni sklicana v sedmih dneh od predložitve pisne
obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali, oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo
člani, ki so zahtevali sklic izredne seje. |
(4) Vabilo
za izredno sejo sveta z gradivom mora biti članom sveta vročeno
najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21. členom
tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine. |
(5) Če
razmere zahtevajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem
roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se
seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na
sami seji, na tej seji pa se lahko predloži tudi potrebno gradivo. Svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se
seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
23. člen |
(1)
Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje
sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem
računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ter o zadevah, iz katerih
izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v
fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim
gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, ter z osebnim
telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na
način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja
dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je, do katere ure se
šteje trajanje seje). |
(2)
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta,
od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se,
da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
(3)
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če so za
sklep glasovali vsi člani sveta, ki so do roka oddali svoj glas. Če je
kateri izmed članov sveta glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja
sveta ali pa se točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
|
(4) O
dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta
oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev
zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
24. člen |
(1) Na
seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
(2) Vabilo
se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje,
potrebna. |
25. člen |
(1)
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
(2)
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko
predlaga posamezen član sveta, svetniška skupina ali delovno telo sveta.
|
(3) V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
|
(4) Na
dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
(5) Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
(6) O
sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
(7) Na
dnevni red seje se ne uvrstijo zadeve: |
– če
članom ni bilo predloženo gradivo; |
– h
katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni
bil predlagatelj; |
– če
gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko
delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna;
|
– ali če
svet odloči drugače. |
26. člen |
(1) Sejo
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
|
(2) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi
že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši prisotni član sveta. |
(3)
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
27. člen |
(1) Seje
sveta so javne. |
(2)
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
(3)
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji
obvesti z objavljenim vabilom. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo
na spletni strani občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom
javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti.
|
(4)
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem
dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za
člane sveta. |
(5)
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti
zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za
snemanje posameznih delov seje odloči svet. |
(6) Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
28. člen |
(1) Župan
predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to zahteva zagotovitev
varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega
značaja. |
(2) Kadar
svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
2. Potek
seje |
29. člen |
(1) Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
(2)
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
(3) Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
30. člen |
(1) Svet
na začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali nujni postopek. |
(3)
Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda
in se uvrstijo na dnevni red takoj za točko »potrditev zapisnika«.
|
(4)
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
(5)
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno vse
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
(6) Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
31. člen |
(1)
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
|
(2) Med
sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je treba posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. Razlog za spremembo vrstnega reda obravnave je treba
obrazložiti. |
32. člen |
(1) Član
sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
|
(2)
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
33. člen |
(1) Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut, če
ni s tem poslovnikom določeno drugače. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če
predlagatelj ni župan, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske
uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik
delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev
županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata
največ po pet minut. |
(3) Potem
dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, po katerem so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet minut.
|
(4)
Razpravljavec praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike
po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna
in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ dve minuti.
|
(5) Ko je
vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali
želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri
minute. Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi,
sklene razpravo. |
34. člen |
(1)
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem poteka razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(2) Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali preseže čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje razpravo, mu predsedujoči vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
35. člen |
(1) Članu
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Član sveta mora
navesti člen poslovnika, ki naj bi bil kršen. |
(2) Nato
predsedujoči poda pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
|
(3) Če
član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki
po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot tri minute. |
36. člen |
(1) Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je treba na podlagi razprave
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
|
(2)
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
|
(3)
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
37. člen |
(1) Seje
sveta se sklicujejo najprej ob 18. uri in morajo biti načrtovane tako,
da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
(2)
Predsedujoči lahko odredi 15-minutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
(3) Odmor
lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali
skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne
točke največ dvakrat. |
(4) Če kdo
od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
38. člen |
(1) Če
svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni
pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti
seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Če svetu časovno ni uspelo obravnavati vseh točk
dnevnega reda, sejo prekine in odloči, da se točke obravnavajo na
nadaljevalni seji. |
(2) Ko so
vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. |
3.
Vzdrževanje reda na seji |
39. člen |
(1) Za red
na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler
mu predsedujoči ne da besede. |
(2)
Predsedujoči skrbi, da govornika med govorom nihče ne moti. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
40. člen |
Za kršitev
reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
|
– opomin,
|
– odvzem
besede, |
–
odstranitev s seje ali z dela seje. |
41. člen |
(1) Opomin
se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega
govorniku v besedo ali če kako drugače krši red na seji. |
(2) Odvzem
besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red
in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan,
naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
(3)
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
(4) Član
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
42. člen |
(1)
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
(2) Če je
red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
43. člen |
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
4.
Odločanje |
44. člen |
(1) Svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
|
(2)
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. |
(3) Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi na
način, kot velja za glasovanje: glasovalna naprava, dvig kartonov ali
rok. Preverjanje sklepčnosti lahko kadarkoli zahteva vsak član sveta ali
predsedujoči. |
(4) Kadar
je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
45. člen |
Predlagana
odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov
sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA«
sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa
zakon. |
46. člen |
(1) Svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
(2) S
tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
47. člen |
(1)
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
(2) Član
sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
(3) H
glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.
|
(4)
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
48. člen |
(1) Javno
glasovanje se opravi z dvigom rok, dvigom kartona, z uporabo glasovalne
naprave ali s poimenskim izjavljanjem. |
(2) Člani
sveta glasujejo poimensko, če svet tako odloči na predlog predsedujočega
ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
(3) Člane
se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih
priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O
poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zapiše njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
49. člen |
(1) Tajno
se glasuje z glasovnicami. |
(2) Tajno
glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi
predsednik komisije. Svet na predlog predsedujočega določi dva člana in
predsednika komisije. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim
glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki
ga določi direktor občinske uprave. |
(3) Za
glasovanje se pripravi toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet.
|
(4) Pred
začetkom glasovanja predsedujoči določi čas glasovanja. |
(5)
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(6)
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na levi strani, »PROTI« pa na desni. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
(7)
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
(8)
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko
zaporednih številk, kolikor kandidatov je treba imenovati v skladu z
navodilom na glasovnici. Glasuje se s pisali enake barve. |
(9) Ko
član sveta izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico. |
50. člen |
(1) Ko je
glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
(2)
Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
– datumu
in številki seje sveta, |
– predmetu
glasovanja, |
– sestavi
glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
– številu
razdeljenih glasovnic, |
– številu
oddanih glasovnic, |
– številu
neveljavnih glasovnic, |
– številu
veljavnih glasovnic, |
– številu
glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma |
– pri
glasovanju o kandidatih o številu glasov, ki jih je dobil posamezni
kandidat, |
–
ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog
ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je
imenovan. |
(3)
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
51. člen |
(1) Če
član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
5.
Izločitev zaradi pristranskosti |
52. člen |
Razlogi za
izločitev članov sveta iz odločanja o posamezni zadevi zaradi
pristranskosti so podani v naslednjih primerih: |
1. v
zadevah, v katerih je udeležen on sam, njegov zakonec ali zunajzakonski
partner, njegov prednik ali potomec, brat, sestra ali oseba, s katero je
v isti stopnji v svaštvu, njegov posvojitelj ali posvojenec ali njun
potomec, zakonec ali zunajzakonski partner, ali njegov rejnik, rejenec
ali oseba v njegovem skrbništvu; |
2. v
zadevah, v katerih je postavljen kot pooblaščenec stranke; |
3. v
zadevah, v katerih je udeleženo podjetje, zavod ali druga organizacija,
v kateri ima svoj kapitalski delež, ki presega 20-odstotkov celotne
vrednosti podjetja, zavoda ali druge organizacije; |
4. če
obstajajo drugi tehtni razlogi, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
53. člen |
(1) Pobudo
za izločitev člana sveta lahko poda predsedujoči občinskega sveta ali
vsak član sveta s pisno obrazložitvijo, ki jo je treba predložiti na
seji sveta najkasneje do obravnave točke, na katero se pobuda za
izločitev nanaša. |
(2) Če se
član sveta z izločitvijo strinja, se o izločitvi ne glasuje.
|
(3) Če se
član sveta, zoper katerega je vložena pobuda za izločitev, z izločitvijo
ne strinja, ima pravico do ustnega ugovora. O utemeljenosti ugovora
odloča občinski svet. |
(4) Član
sveta, ki se z izločitvijo ne strinja, nima pravice glasovati o svoji
izločitvi. |
54. člen |
Izločitev
pomeni le izločitev iz odločanja z glasovanjem. Izločeni član sveta
lahko sodeluje pri razpravi. |
55. člen |
Postopek
izločitve se opravi pri odločanju o točki dnevnega reda, na katero se
odločitev nanaša. |
6.
Zapisnik seje sveta |
56. člen |
(1) O
vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
(2)
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o
odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu,
imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh
postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih
statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba
predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma
obravnavano na seji. |
57. člen |
(1) Če se
seja zvočno snema, je dobesedni prepis zvočnega zapisa poteka seje
magnetogram. |
(2)
Magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in
gradivom s seje. |
(3) Član
sveta ima pravico poslušati zvočni zapis seje. Vsak drugi zainteresirani
zaprosi za poslušanje zvočnega zapisa kot za informacijo javnega
značaja. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti
pooblaščenega javnega uslužbenca. |
(4) Vsakdo
lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo
javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu
posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova
navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri
pooblaščenemu javnemu uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z
zakonom. |
58. člen |
(1) Za
zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske
uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega
uslužbenca. |
(2) Na
vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje
redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član
sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb
odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
(3)
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in
direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je
vodil zapisnik. |
(4) Po
sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno
običajen način. |
(5)
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na
nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in
ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
59. člen |
(1)
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
(2)
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse
gradivo sveta in njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
60. člen |
(1) Član
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva, skladno z zakonom, ki ureja dostop do
informacij javnega značaja. |
(2) V
primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v
skladu z zakonom in aktom sveta. |
7.
Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet |
61. člen |
(1) Za
strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je
odgovoren direktor občinske uprave. |
(2)
Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za
nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles. |
8. Delovna
telesa sveta |
62. člen |
(1) Svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
(2)
Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
(3)
Delovna telesa obvezno obravnavajo gradivo, ki naj bi se uvrstilo na
dnevni red sveta, po potrebi ga dopolnijo, potrdijo ali vrnejo
predlagatelju v dopolnitev. Po potrditvi delovnega telesa se gradivo
uvrsti na dnevni red seje sveta, v nasprotnem primeru ga predlagatelj
umakne z dnevnega reda. |
63. člen |
(1) Svet
ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno
delovno telo sveta, ki jo imenuje izmed svojih članov ter je sestavljena
iz predstavnikov vseh strank in list, izvoljenih v občinski svet.
|
(2)
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sestavljajo
predstavniki vseh strank in list, zastopanih v svetu. Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja predvsem naslednje
naloge: |
– predlaga
svetu potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana,
predlaga svetu kandidate za delovna telesa sveta in druge organe, ki jih
voli in imenuje svet; |
– predlaga
svetu izdajo soglasja ali mnenja k imenovanju direktorjev oziroma
ravnateljev javnih zavodov; |
–
obravnava in predlaga svetu višino nagrad in povračil za neprofesionalno
in profesionalno opravljanje funkcij; |
– pripravi
in izvede razpis za podeljevanje občinskih priznanj, zbira predloge in
pripravi predlog podelitve občinskih priznanj ter |
–
obravnava druga vprašanja, ki jih določi občinski svet. |
64. člen |
Stalna
delovna telesa sveta so naslednji odbori in komisija: |
– Odbor za
družbene dejavnosti, |
– Odbor za
gospodarske javne službe, |
– Odbor za
cestno infrastrukturo in prometno varnost, |
– Odbor za
gospodarske dejavnosti, obrt, turizem in kmetijstvo, |
– Odbor za
urejanje prostora, varstvo okolja in prenovo, |
– Odbor za
gospodarjenje z nepremičninami, opremljanje stavbnih zemljišč in
stanovanjsko gospodarstvo, |
–
Statutarno pravna komisija. |
65. člen |
Odbor za
družbene dejavnosti ima devet članov in skrbi zlasti za: |
–
mladinsko dejavnost, |
– varstvo
starejših, |
–
zdravstveno in socialno varstvo, |
– vzgojo
in izobraževanje, |
– šport,
|
–
raziskovalno dejavnost, |
–
humanitarno dejavnost, |
– kulturo,
|
–
muzejsko, arhivsko gradivo, spomenike in spominska obeležja. |
66. člen |
Odbor za
gospodarske javne službe ima sedem članov in opravlja zlasti naslednje
naloge: |
– spremlja
stanje na področju gospodarskih javnih služb, |
–
obravnava in daje predloge na področju javne gospodarske infrastrukture,
|
–
obravnava in daje predloge za urejanje in razvoj gospodarskih javnih
služb, |
– skrbi za
drugo občinsko premoženje in |
– druge
naloge v okviru delovnega področja gospodarskih javnih služb. |
67. člen |
Odbor za
cestno infrastrukturo in prometno varnost ima sedem članov in opravlja
zlasti naslednje naloge: |
– spremlja
stanje na področju prometa, prometne varnosti in cestne infrastrukture
na območju občine, |
– spremlja
stanje na področju parkirišč in drugih javnih površin, |
–
obravnava in daje predloge za urejanje in razvoj teh področij. |
68. člen |
Odbor za
gospodarske dejavnosti, obrt, turizem in kmetijstvo ima sedem članov in
opravlja zlasti naslednje naloge: |
– spremlja
in analizira gospodarske rezultate v občini, |
– daje
predloge za razvoj gospodarstva, obrti in turizma, |
– skrbi za
varstvo in urejanje kmetijskih površin, |
– daje
predloge za pospeševanje kmetijske proizvodnje, |
– spremlja
in daje predloge za celostni razvoj podeželja, |
– lovstvo,
ribištvo in čebelarstvo ter |
–
obravnava predloge za sofinanciranje razvoja gospodarstva, obrti in
turizma. |
69. člen |
Odbor za
urejanje prostora, varstvo okolja in prenovo ima sedem članov in skrbi
zlasti za: |
–
prostorsko politiko in razvoj, |
– varstvo
okolja, |
–
urbanizem in prenovo ter |
– zaščito
zgodovinske, kulturne in naravne dediščine. |
70. člen |
Odbor za
opremljanje stavbnih zemljišč, gospodarjenje z nepremičninami in
stanovanjsko gospodarstvo ima sedem članov in opravlja zlasti naslednje
naloge: |
–
obravnava zadeve in daje predloge v zvezi z razpolaganjem z
nepremičninami v lasti občine, |
– skrbi za
gradnjo in prenovo neprofitnih stanovanj in stanovanjskih hiš ter
|
– skrbi za
pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč. |
71. člen |
(1)
Statutarno pravna komisija sveta ima sedem članov. |
(2)
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih
sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet
sprejema v obliki predpisov, ter pripravlja uradna prečiščena besedila
splošnih aktov v primerih, ki jih določa ta poslovnik. |
(3)
Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti
obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter
glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.
|
(4)
Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta
občine in poslovnika sveta ter avtentično razlago določb splošnih aktov
občine. |
(5) Med
dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta,
statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
72. člen |
Občasna
delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
73. člen |
(1) Člane
odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
|
(2)
Predsednika delovnega telesa imenuje delovno telo izmed svojih članov,
ki so člani občinskega sveta. |
(3) Prvo
sejo delovnega telesa skliče župan. |
(4)
Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
(5) Župan
ne more biti član odbora ali komisije sveta, lahko pa sodeluje v
razpravi na sejah odborov in komisij. |
74. člen |
Svet in
župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi
skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
75. člen |
(1)
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
(2) Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
|
(3)
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj sedem dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
(4)
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve
– mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
(5)
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
(6) Za
delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki
se nanašajo na delo sveta, lahko pa delovno telo za svoje delo sprejme
svoj poslovnik. |
76. člen |
Na sejo
delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
V. AKTI
SVETA |
1. Splošne
določbe |
77. člen |
(1) Svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
|
–
poslovnik o delu sveta, |
– proračun
občine in zaključni račun, |
–
prostorske in razvojne akte občine, |
– odloke,
|
– odredbe,
|
–
pravilnike, |
–
navodila, |
– sklepe
in |
– druge
akte v skladu z zakonom. |
(2) Svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov, spremembe in dopolnitve, uradna
prečiščena besedila in popravke ter daje mnenja in soglasja v skladu z
zakonom ali statutom občine. |
(3)
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
78. člen |
(1)
Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne
akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga
svetu v sprejem župan. |
(2)
Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz
prvega odstavka. |
(3)
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
79. člen |
(1) Akte,
ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
(2)
Izvirnike aktov sveta se ožigosa in shrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
2.
Postopek za sprejem odloka |
80. člen |
(1)
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
(2) Uvod
obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično
ali kartografsko gradivo. |
(3) Če je
predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
81. člen |
(1)
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah sveta. |
(2) Župan
lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi
kadar ni predlagatelj. |
82. člen |
(1)
Predlog odloka se pošlje članom sveta petnajst dni pred dnem, določenim
za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
(2) Svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
83. člen |
(1) V prvi
obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem
odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
|
(2) Po
končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejme stališča in predloge o odloku. |
(3) Če
svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
(4) Po
končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka.
O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
84. člen |
Pred
začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. |
85. člen |
(1) V
drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe
in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja.
|
(2) Župan
lahko predlaga amandmaje in amandmaje na amandmaje članov sveta k
vsakemu predlogu odloka. |
(3)
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami
seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov
sveta. |
(4) Če
amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
(5) Župan
lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri
se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
(6)
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
86. člen |
(1)
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli
večina članov sveta, ki glasujejo. |
(2) O
vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
87. člen |
(1) Statut
občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za
sprejemanje odloka. |
(2)
Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom.
|
(3) O
predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
88. člen |
(1) Svet
mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
(2)
Postopki sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta,
se v novem mandatu ne nadaljujejo, razen: |
– če sta v
novem mandatu znova izvoljena župan ali član sveta, ki sta bila
predlagatelja v prejšnjem mandatu; |
– če
predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni
znova izvoljen, prevzame novoizvoljeni župan ali član sveta.
|
(3) Če
nihče ne prevzame predlagateljstva v treh mesecih od dneva
konstituiranja sveta, je postopek za sprejem akta ustavljen. Evidenco o
nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska uprava. |
3. Nujni
postopek za sprejem odlokov |
89. člen |
(1) Kadar
to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet
sprejme odlok po nujnem postopku. |
(2) Nujni
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi nujnega
postopka svet odloči na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
|
(3) Če
svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po nujnem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi
predloga odloka. |
(4) Pri
nujnem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
(5) Pri
nujnem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. |
(6) Pri
nujnem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje
na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
4.
Skrajšani postopek za sprejem odlokov in drugih aktov |
90. člen |
(1) Svet
lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji
opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se
sprejema na enak način, če gre: |
– za manj
zahtevne akte; |
– za manj
zahtevne spremembe in dopolnitve; |
–
prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb
skladu z zakonom; |
–
uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine; |
–
avtentične razlage določb splošnih aktov občine; |
–
spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča;
|
–
prečiščena besedila aktov; |
–
popravke. |
(2)
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje
najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi
lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz
prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem
postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
(3) V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
91. člen |
(1)
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut občine, in začnejo veljati 15. dan po
objavi, če v njih ni določeno drugače. |
(2) V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloči
svet. |
5.
Postopek za sprejem proračuna |
92. člen |
(1) S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe občini. |
(2)
Proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s
proračunskim letom za državni proračun. |
93. člen |
(1)
Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v 30
dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih
lokalnih volitev župan predloži predlog proračuna najkasneje v 60 dneh
po izvolitvi sveta. |
(2) Župan
pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami,
ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo
sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna
razprava. |
(3) V
okviru predstavitve župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave
predstavi svetu: |
– temeljna
izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna; |
–
načrtovane politike občine; |
– oceno
bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih; |
– okvirni
predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika
proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt; |
– načrt
razvojnih programov; |
– načrt
nabav. |
(4) Po
predstavitvi predloga proračuna svet opravi splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
(5) Če
svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme
stališča in predloge ter naloži županu, da v desetih dneh predloži svetu
popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
(6) Če
svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo,
ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
94. člen |
(1)
Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni.
|
(2) V času
javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako,
da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih
straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v
prostorih občine. |
(3) Občina
objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu
občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen
način. |
95. člen |
(1) V času
javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti
ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. |
(2)
Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.
|
(3)
Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo,
da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo
predlog proračuna občine. |
96. člen |
(1)
Najpozneje v 15 dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna
župan pripravi dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo
sveta, na kateri bo svet obravnaval predlog proračuna in dopolnjeni
odlok o proračunu občine. |
(2) Na
dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani
sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo
sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
(3) Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnotežju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
97. člen |
(1) Pred
začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu
občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma
pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni, ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna
obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva
predloga proračuna. |
(2) V
nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnotežja. |
(3)
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in
pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil
amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
|
(4)
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
98. člen |
(1) Ko je
končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti in ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede
prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine
v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
(2) Če je
proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
|
(3) Če
proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna
služba prouči nastalo situacijo, in predlaga rok, v katerem se pripravi
predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan
prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo
predložen predlog uskladitve. |
(4) Ko je
predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
(5) Svet
najprej glasuje o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje
svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
(6) Če
predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
(7) Če
proračun ni sprejet, svet določi rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. |
(8) Svet
nov predlog proračuna občine obravnava in o njem odloča po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za nujni postopek za sprejem odloka. |
99. člen |
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, župan
sprejme sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se
lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
nujni postopek za sprejem odloka. |
100. člen |
(1) Župan
lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
(2)
Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta,
vendar o njem ni javne razprave. |
(3)
Rebalans proračuna občine svet sprejema po določbah tega poslovnika, ki
urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
6.
Postopek za sprejem prostorskih aktov |
101. člen |
(1)
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v najmanj dveh
obravnavah. Pri tem svet opravi prvo obravnavo pred ali sočasno z javno
razgrnitvijo. |
(2) Če je
k predlogu odloka sprejet amandma, ki spreminja prostorsko ureditev, ki
je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni
sprejet in se postopek o odloku konča. |
(3)
Postopek sprejemanja prostorskega akta se znova začne z razgrnitvijo
predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
7.
Postopek za sprejem avtentične razlage |
102. člen |
(1)
Vsakdo, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za
avtentično razlago določb občinskih splošnih aktov. |
(2)
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za avtentično razlago. |
(3)
Zahtevo za avtentično razlago najprej obravnava statutarno pravna
komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog avtentične razlage
in ga predloži svetu v postopek. |
(4) Svet
sprejema avtentično razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
(5)
Sprejeta avtentična razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v
uradnem glasilu. |
8.
Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
103. člen |
Če je
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega
besedila. |
104. člen |
(1) Po
sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, statutarno pravna
komisija sveta pripravi uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki
sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika.
|
(2) Uradno
prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in
dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka tako določi svet.
|
(3) Uradno
prečiščeno besedilo svet določi po skrajšanem postopku za sprejem
odloka. O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave.
|
(4) Uradno
prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. |
VI.
VOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE |
105. člen |
(1)
Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine
pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
(2)
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov
sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
106. člen |
(1) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva
črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. |
(2) Če se
javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
(3) Če
svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
(4) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
se želi glasovati. |
(5) Če se
glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
(6) Če se
tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko
glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
107. člen |
Kandidat
je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so
glasovali. Pri tajnem glasovanje se za navzoče štejejo člani sveta, ki
so prevzeli glasovnice. |
108. člen |
(1) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
(2) Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se znova glasuje o
kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
(3) Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri ponovnem glasovanju
noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno zadostno
število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski
postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
1.
Imenovanje članov delovnih teles sveta |
109. člen |
(1) Člane
delovnih teles sveta svet imenuje na podlagi liste kandidatov za člane,
ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Lista kandidatov vsebuje predlog kandidatov za člane delovnega telesa.
|
(2) Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
(3) Če
tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov
delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar
samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
2.
Imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana |
110. člen |
(1) Če
župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne določi, kateri od dveh ali
več podžupanov bo začasno opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen,
svet izmed svojih članov imenuje člana, ki bo to funkcijo opravljal do
izvolitve novega župana. |
(2) O tem,
ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja,
odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. |
(3)
Kandidat je imenovan, če je zanj glasovala večina navzočih članov sveta. |
3.
Postopek za razrešitev |
111. člen |
(1) Oseba,
ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta
poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
(2)
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ene
četrtine članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži
pri komisiji. |
(3)
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni
razlogi za razrešitev. |
112. člen |
(1)
Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje
obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan
vrne predlagatelju v dopolnitev. |
(2)
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
(3) Župan
uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče
upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
113. člen |
(1) Po
končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
(2) O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
4. Odstop
članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev
občine |
114. člen |
(1) Župan
in člani sveta imajo pravico odstopiti. |
(2) Županu
in članom sveta na podlagi pisne izjave o odstopu v skladu z zakonom in
statutom občine predčasno preneha mandat. |
(3)
Postopek v zvezi z odstopom župana in članov sveta urejata zakon in
statut občine. |
115. člen |
(1)
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in
člani nadzornega odbora ter drugi imenovani. |
(2) Izjava
o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v
nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu sveta dolžna predlagati
občinskemu svetu novega kandidata. |
(3)
Občinski svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega
funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(4) Sklep
o razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
VII.
RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
116. člen |
(1) Župan
predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
(2) Župan
in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
(3) Kadar
svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, zadnji za
vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, določi poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so sodelovali pri
pripravi odlokov ali drugih aktov. |
117. člen |
(1) Župan
skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali
po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave poroča o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
|
(2) V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je treba posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev.
|
(3) Če
župan sklepa sveta ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki
ga bo mogoče izvršiti. |
(4) Župan
skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
(5) Župan
skrbi za zakonitost dela sveta, zato mora svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
VIII.
JAVNOST DELA |
118. člen |
(1) Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2)
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določata statut in ta poslovnik. |
(3) Župan
in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega
obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske
uprave. |
119. člen |
(1) Župan
skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občin
ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
(2)
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
|
(3)
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki
so zaupne narave. |
(4) Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
IX. DELO
SVETA V IZREDNEM STANJU |
120. člen |
(1) V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določata statut in ta poslovnik. |
(2)
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
X.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
121. člen |
(1) Za
sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
(2)
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
122. člen |
(1) Če
nastane dvom o vsebini posamezne določbe poslovnika, med sejo sveta
poslovnik razlaga predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti,
prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni
komisiji, da poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na
isti seji, pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje
seje. |
(2) Kadar
svet ne zaseda, poslovnik razlaga statutarno pravna komisija.
|
(3) Vsak
član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno pravna komisija, odloči svet. |
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
123. člen |
(1) Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega sveta
Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 71/95). |
(2) Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Sklep o ustanovitvi,
pristojnostih in sestavi odborov in komisij Občinskega sveta Občine
Škofja Loka (Uradni list RS, št. 103/10), ki se uporablja do začetka
uporabe določb od 63. do 72. člena tega poslovnika, skladno s 124.
členom tega poslovnika. |
124. člen |
Določbe od
63. do 72. člena tega poslovnika, ki se nanašajo na poimenovanje,
število članov in naloge delovnih teles, se začnejo uporabljati po prvih
naslednjih volitvah članov v Občinski svet Občine Škofja Loka. |
125. člen |
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
Spremembe
in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Škofja Loka (Uradni
list RS, št. 89/13 z dne 28. 10. 2013) vsebujejo naslednjo prehodno in
končno določbo: |
21. člen |
Te
spremembe in dopolnitve začnejo veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |