Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS 32/93), 26. člena Zakona o varstvu okolja, 25. člena Zakona o prekrških (UL SRS št. 25/83, 42/85, 5/90 in UL RS št. 10/91, 13/93, 66/93), 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni vestnik Gorenjske št. 17/99) in 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah občine Kranjska Gora (Uradni vestnik Gorenjske št. 11/95), je Občinski svet Občine Kranjska Gora na svoji 7. seji dne 25.05.1999 sprejel

O D L O K

o gospodarski javni službi odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih

voda v Občini Kranjska Gora

I. SPLOŠNE DOLOČBE

2. člen

(vsebina Odloka)

S tem Odlokom se ureja način opravljanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Kranjska Gora (v nadaljevanju: Občina) ter način odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda v Občini.

2. člen

(prostorska in organizacijska zasnova izvajanja javne službe) Gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda (v nadaljnem besedilu: javna služba) je obvezna lokalna javna služba. Opravlja se na celotnem območju Občine. Javna služba mora zagotavljati stalno in kvalitetno odvajanje in čiščenje voda.

Javna služba se izvaja v obliki koncesionirane gospodarske javne službe. Občina (koncedent) podeli koncesijo za opravljanje te službe enemu koncesionarju za odvajanje in čiščenje voda ali podeli posebno koncesijo za odvajanje in posebno za čiščenje voda.

Koncesionar (v nadaljnjem besedilu: upravljalec) je pooblaščen, da izvaja javno službo, da upravlja s potrebno javno infrastrukturo, da opravlja vsa dejanja in vodi vse postopke, ki so potrebni za opravljanje javne službe, razen tistih, ki jih v skladu s tem odlokom izvaja Občina, in da izvršuje druga javna pooblastila, ki so mu v skladu z zakonom dana s tem Odlokom.

Koncedent plačuje koncesionarju nadomestilo za opravljanje storitev po koncesijski pogodbi.

3. člen

(odpadne vode)

Z odvajanjem odpadnih voda se razume odvod po kanalu in odvoz s cisternami.

Med odpadne vode štejejo zaradi hišne, obrtne, kmetijske ali drugačne uporabe onesnažene ali spremenjene vode ali padavinske vode, ki odtekajo preko zazidanih ali nezazidanih stavbnih zemljišč. Med odpadne vode v smislu tega pravilnika ne štejejo zaradi kmetijske uporabe onesnažene odpadne vode, katerih uporaba je po veljavnih predpisih primerna za gnojenje, kot tudi ne gnojnice in gnojevke.

4. člen

(objekti in naprave za izvajanje javne službe)

Objekti in naprave javne kanalizacije so last Občine, z njimi pa upravlja in gospodari upravljalec na osnovi pogodbe o upravljanju in gospodarjenju z infrastrukturnimi objekti in napravami, ki jo skleneta Občina in upravljalec.

Objekti in naprave javne kanalizacije so objekti in naprave, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda več uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: javna kanalizacija).

Med objekte in naprave javne kanalizacije sodi tudi kanalizacija za odvajanje padavinskih voda iz naselij, kjer je zasnovan in zgrajen ločen sistem za odvajanje padavinskih voda.

Za javno kanalizacijo po tem Odloku se štejejo:

- zbirni kanali z revizijskimi jaški,

- razbremenilniki visokih voda,

- črpališča odpadnih in padavinskih voda,

- čistilne naprave z javnim kanalizacijskim omrežjem za čiščenje odpadnih voda,

- parcelni priključki na kanalizacijska omrežja od cestnih vodov do meje parcele in

- drugi objekti in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javne kanalizacije.

5. člen
(uporabniki javne službe)

Uporabnik javne kanalizacije je lastnik ali upravljalec objekta, ki je s spojnim kanalom priključen na javno kanalizacijo.

6. člen

(notranja kanalizacija)

Hišna kanalizacija in spojni kanal, to je kanal od zgradbe do javne kanalizacije ter naprave za zbiranje in čiščenje odpadnih voda, ki služijo enemu uporabniku (v nadaljnjem besedilu: notranja kanalizacija), so v lasti in v upravljanju uporabnikov in nimajo značaja javne kanalizacije.

7. člen

(obveznosti upravljalca)

Upravljalec ima pri upravljanju in gospodarjenju z javno kanalizacijo predvsem naslednje naloge:

- skrbi za nemoteno in kontinuirano delovanje javne kanalizacije,

- vzdržuje javno kanalizacijo,

- skupaj z Občino skrbi za razvoj in širitev omrežja javne kanalizacije,

- vodi kataster javne kanalizacije,

- izdaja smernice in soglasja, določena v tem Odloku,

- spremlja kvaliteto in stopnjo onesnaženosti odpadnih voda,

- izvaja priključke na javno kanalizacijo.

8. člen

(upravljanje in vzdrževanje notranje kanalizacije)

Z notranjo kanalizacijo upravljajo uporabniki. Ti so dolžni vzdrževati kanalizacijo tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih voda ob stalno izpolnjenih predpisanih pogojih za izliv odpadnih voda v javno kanalizacijo.

II. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE

9. člen

(sredstva financiranja javne službe)

Javna služba in objekti javne kanalizacije se financirajo s ceno odvajanja voda, čiščenja voda in drugih storitev po tem Odloku, iz proračunskih sredstev Občine v okviru zakonskih pogojev ter iz drugih z zakonom določenih virov.

III. GRADITEV JAVNE KANALIZACIJE

10. člen

(pogoji za gradnjo)

Kdor namerava graditi javno kanalizacijo, mora pridobiti za načrtovanje smernice upravljalca javne kanalizacije, za priključitev na javno kanalizacijo pa soglasje.

Javna kanalizacija se lahko načrtuje in gradi samo v skladu z generalnim načrtom kanalizacije, ki mora biti usklajen z urbanističnim načrtom naselja.

Gradbena dela pri gradnji javne kanalizacije lahko izvaja le izvajalec, ki je registriran za tovrstne gradnje. Spojni kanal lahko gradi vsakdo, ki je za to strokovno usposobljen, pod strokovnim nadzorom upravljalca.

11. člen
(priglasitev)

Kdor namerava graditi javno kanalizacijo ali spojni kanal, mora gradnjo priglasiti upravljalcu najmanj 8 dni pred začetkom gradnje.

12. člen

(prevzem zgrajene kanalizacije v upravljanje)

Kdor zgradi javno kanalizacijo, mora najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja, oziroma najkasneje v treh mesecih po zgraditvi, predložiti upravljalcu javne kanalizacije izvršilni načrt in mu predati kanalizacijo v upravljanje.

Upravljalec javne kanalizacije mora v navedenih rokih iz prvega odstavka tega člena prevzeti zgrajeno javno kanalizacijo v upravljanje in jo vnesti v kataster javne kanalizacije.

IV. POSEGI V OBMOČJE JAVNE KANALIZACIJE

13. člen

(gradbeni posegi v območju javne kanalizacije)

Kdor namerava graditi manj kot 2 m od javne kanalizacije, si mora pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije.

Na javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati ali na njej graditi objektov, ki bi lahko povzročili škodo na kanalizaciji ali ovirali normalno vzdrževanje kanalizacije.

14. člen
(posegi v javno kanalizacijo)

Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela na objektih ali na površinah ob javni kanalizaciji, mora pri izvajanju teh del skrbeti, da ne poškoduje javne kanalizacije.

V primeru trajne spremembe nivelete terena mora povzročitelj take spremembe poskrbeti za prilagoditev javne kanalizacije novemu stanju na terenu.

Gradbena dela, pri katerih se poseže na javno kanalizacijo, lahko izvaja le upravljalec javne kanalizacije, oziroma drugi izvajalec pod neposrednim nadzorstvom upravljalca javne kanalizacije.

15. člen

(rušenje priključenih objektov)

Rušenje na sistem priključenega objekta mora zavezanec upravljalcu pravočasno prijaviti, da se lahko pred rušenjem zapre ali odstrani priključitveno napeljavo. Če zavezanec tega ne prijavi pravočasno, krije vso nastalo škodo.

V. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO IN NJENA UPORABA

16. člen

(pogoji za priključitev in obveznost priključitve) Lastniki zemljišč in objektov priključenih na javno kanalizacijsko omrežje imajo po obratovalno pripravljeni priključitvi svojega objekta pravico in dolžnost odvajati svoje odpadne vode v kanalizacijsko omrežje.

17. člen

(soglasje upravljalca in prijava sprememb)

Investitor objekta si mora k lokaciji objekta, na območju kjer je načrtovana javna kanalizacija, pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije o možnostih in pogojih priključitve objekta na javno kanalizacijo. Tako soglasje je potrebno tudi v primerih, ko se lokacijske pogoje opredeli v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Za priključitev na javno kanalizacijo si mora investitor, lastnik ali upravljalec objekta pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije.

Upravljalec javne kanalizacije mora izdati soglasje za priključitev v roku 30 dni po prejemu vloge.

Upravljalec javne kanalizacije odkloni soglasje k lokaciji, kadar objekt iz tehničnih razlogov ni možno priključiti na javno kanalizacijo. Upravljalec mora svojo odklonitev soglasja obrazložiti in navesti druge morebitne tehnično sprejemljive rešitve.

Vsaka sprememba lastništva nekega zemljišča in objekta se mora javiti upravljalcu javne kanalizacije v roku dveh tednov od nastale spremembe. Dokler sprememba ni javljena, odgovarja dosedanji lastnik.

18. člen

(komunalni prispevek)

Pred priključitvijo na kanalizacijo novega objekta ali tako spremenjenega objekta, da je potrebno povečati priključke na javno kanalizacijo oziroma njene zmogljivosti, mora uporabnik plačati komunalni prispevek v skladu z zakonom in občinskim odlokom.

Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je tudi uporabnik že zgrajenega objekta, če se to opremlja z javno kanalizacijo.

19. člen

(priključitev novih objektov na notranjo kanalizacijo) Upravljalec oziroma lastnik notranje kanalizacije ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov oziroma upravljalcev po svoji notranji kanalizaciji na javno

kanalizacijo, razen v izjemnih primerih in z izrecnim soglasjem upravljalca javne kanalizacije.

20. člen

(naprava za predčiščenje in kontrolni jašek)

Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v svojem tehnološkem postopku, morajo imeti na spojnem kanalu pred priključkom na javno kanalizacijo zgrajene naprave za predčiščenje oziroma nevtralizacijo tehnoloških odpadnih voda in kontrolni jašek, v katerem je mogoče meriti količino odpadnih voda in odvzemati vzorce odpadne vode.

Velikost, opremo in rok zgraditve kontrolnega jaška določi upravljalec javne kanalizacije v skladu s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji.

21. člen

(vnos nedovoljenih snovi v javni kanalizacijski sistem)

V sistem za odvajanje in čiščenje odpadne vode ni dovoljeno dovajati:

- snovi, ki bi vode (kanale) lahko zamašile (npr.: gradbeni odpadni material, pesek, pepel, smeti, cunje, gnoj, kuhinjske in klavniške odpadke), tudi če so te snovi zdrobljene (zmlete),

- vnetljive, eksplozivne ali radioaktivne snovi,

- škodljive ali strupene odpadne vode, predvsem take, ki nevarno izhlapevajo, uničujejo gradbene materiale ali kanalizacijske vode, motijo ali otežujejo delavanje sistema za odvajanje in čiščenje odpadne vode,

- hlevske odpadne vode ali odpadne vode gnojnih jam, npr. gnojnice, gnojevke, silaže,

- odpadne vode toplejše od 30°C,

- zemlji ali rastlinju škodljive odpadne vode.

Neposredna priključitev parnih kotlov ali parnih napeljav na sistem za odvajanje in čiščenje odpadne vode ni dovoljena.

Upravljalca je potrebno nemudoma obvestiti o izteku škodljivih ali nevarnih snovi v sistem za odvajanje in čiščenje odpadne vode.

Na zemljiščih, kjer se v odpadne vode iztekajo bencin, benzen, olja ali maščobe, je potrebno vgraditi lovilce maščob teh snovi iz odpadne vode. Za vrsto in vgradnjo takšnih lovilcev se upoštevajo veljavni predpisi. Odgovorna oseba mora skrbeti, da se lovilci redno praznijo. Izločeno vsebino je treba nemudoma po veljavnih predpisih odstraniti, odvajanje v kanalizacijsko omrežje ni dovoljeno. Odgovorna oseba odgovarja za vsako škodo, ki bi nastala zaradi tega.

V primeru, da upravljalec sumi, da nekdo odvaja škodljivo ali nevarno odpadno vodo ali snov navedeno v prvem odstavku tega člena lahko od njega zahteva, da upravljalca redno obvešča o vrsti, vsebnosti in količine odpadne vode in da ima zagotovljene vse potrebne tehnične priprave, predvsem ustrezne merilce. Poleg tega upravljalec lahko na stroške dovajalca vprašljive odpadne vode zahteva od pooblaščenega zavoda, da opravi potrebne analize odpadne vode.

Uporabnik je dolžan upravljalcu sporočiti vsako spremembo strukture ali povečanje količine odpadne vode. Na zahtevo upravljalca mora uporabnik dokazati neškodljivost odpadne vode. Če analiza pokaže neškodljivost odpadne vode, stroške pregleda plača upravljalec. Če razpoložljive zmogljivosti sistema za odvajanje in čiščenje odpadne vode niso zadostne za odvajanje ali čiščenje spremenjene strukture ali povečane količine odpadne vode, si upravljalec pridružuje pravico, da uporabniku odreče storitve odvajanja in čiščenja, vendar po to ne velja v primeru, če je uporabnik pripravljen kriti stroške za povečanje sistema za odvajanje in čišščenje odpadne vode in povišane obratovalno-vzdrževalne stroške.

Upravljalec lahko odreče storitve odvajanja in čiščenja odpadne vode, če strukturno ali količinsko spremenjene odpadne vode ni mogoče odvajati skupaj z gospodinjskimi odpadnimi vodami, če je prevzem odpadne vode tehnično neizvedljiv ali zaradi nesorazmerno visokih stroškov nesprejemljiv. Predvsem kadar gre za obrtniške ali industrijske odpadne vode, lahko upravljalec v skladu s posameznim primerom in na podlagi splošno veljavnih tehničnih pravil določi predhodne obravnave odpadne vode, z izvedbo katerih se zmanjša škodljivost ali izboljša sposobnost razgradnje odpadne vode, pred iztekanjem le-te v sistem za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Za ta namen lahko zahteva vgradnjo merilcev in drugih nadzornih naprav, kakor tudi predhodno obdelavo ali zadržanje (skladiščenje, shranjevanje) odpadne vode.

Kdor zaradi nespoštovanja (neupoštevanja) teh pravil in pogojev za odvajanje odpadne vode v sistem povzroči povečanje vnaprej določene količine odpadne vode, mora upravljalcu povrniti stroške povečane oddaje. V primeru, da je več uporabnikov povzročilo povečanje količine odvedene odpadne vode v sistem, jamčijo za povečane stroške solidarno. Če se povzročitelja povečanja upravljalnih stroškov ne da ugotoviti, se presežek razdeli med vse uporabnike.

22. člen

(prepoved odvajanja določenih vrst voda)

V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati hladilne vode, vode iz površinskih vodotokov in izvirov podtalnice ter samih padavinskih voda.

23. člen
(prepoved gradnje greznic)

Na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je nanjo možno priključiti objekt, ni dovoljeno graditi greznic.

24. člen

(zavrnitev soglasja za priključitev) Upravljalec javne kanalizacije lahko zavrne izdajo soglasja za priključitev in samo priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo v naslednjih primerih:

- v primerih iz 21. člena tega Odloka,

- če je javna kanalizacija v slabem stanju in ne zagotavlja kvalitetno odvajanje odpadnih voda,

- če bi novi priključek povzročil motnje v obratovanju javne kanalizacije,

- če odpadne vode vsebujejo take snovi, ki jih ne bi bilo mogoče očistiti,

- če je spojni kanal zgrajen tehnično nepravilno oziroma nekvalitetno,

- če odpadne vode zaradi njene sestave ali količine ni mogoče odvajati skupaj z odpadno vodo iz gospodinjstev,

- če je prevzem odpadne vode tehnično nemogoč ali zaradi sorazmerno visokih stroškov nesprejemljiv.

Na območju, kje se odpadna voda odvaja z ločevalnim postopkom, se lahko onesnažene ali padavinske vode odvajajo le v zato določene napeljave (odtoke, vode).

25. člen

(analiza lastnosti odpadnih voda)

Lastnosti odpadnih voda se, razen iz stanovanjskih objektov in objektov za občasno bivanje, kontrolirajo v skladu s sanitarnimi predpisi. Analize izvaja pooblaščena pravna oseba na stroške uporabnikov javne kanalizacije.

26. člen

(cena odvoda in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda)

Uporabniki za odvod in čiščenje komunalnih in padavinskih voda ter drugih storitev po tem Odloku, plačujejo ceno te storitve. Merila za oblikovanje in določanje višine cene določi občinski svet z odlokom. Občinska uprava uporabnikom odmerja ter obračunava ceno teh storitev ter pobira obračunane zneske, razen za storitve po 29. členu.

VI. PRIKLJUČITEV NA GREZNICE

27. člen
(greznice)

Na območjih, kjer še ni zgrajene javne kanalizacije ali kjer njena gradnja ni predvidena, se morajo odpadne vode zbirati v nepropustnih greznicah.

28. člen
(obvezno praznenje)

Greznice morajo biti obvezno praznjene po programu, ki ga izdela upravljalec javne kanalizacije, najmanj pa enkrat letno.

Odpadne vode in gošče iz greznic, v katerih se zbirajo odpadne vode obremenjene s škodljivmi snovmi za naravo, se morajo prečistiti na čistilni napravi.

Odpadne vode in gošče iz individualnih greznic, ki ne vsebujejo škodljivih snovi za naravo, se smejo uporabljati za gnojenje kmetijskih površin v skladu z veljavnimi predpisi.

Praznjenje greznic izvaja upravljalec javne kanalizacije ali po pooblastilu upravljalca drug izvajalec. Praznenje se izvaja po programu o praznjenju greznic in pod kontrolo upravljalca javne kanalizacije.

29. člen

(cena praznenja, odvoza in čiščenja vode iz greznic)

Imetniki greznic plačujejo ceno praznenja in odvoza greznic upravljalcu javne kanalizacije. Občinski svet določi merila za oblikovanje in določanje višine cene.

30. člen

(evidenca greznic)

Upravljalec javne kanalizacije mora voditi o greznicah posebno evidenco, iz katere je razvidno:

- lastništvo,

- lokacija greznice,

- velikost greznice,

- datume praznjenja.

31. člen

(dolžnost priključitve na javno kanalizacijo)

V vseh naseljih, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je tehnično izvedljivo, se morajo vsi uporabniki individualnih greznic priključiti na javno kanalizacijo najpozneje v šestih mesecih po izgradnji kanalizacije.

VII. DAJANJE PODATKOV, NADZOR IN DRUGE DOLOČBE

32. člen

(obveznost dajanja podatkov, pravica nadzora internih kanalizacij)

Vsi uporabniki kanalizacije ter drugi uporabniki zemljišča so obvezni predložiti podatke, potrebne za izvajanje nadzora individualnih sistemov, priključnih napeljav in ureditev, kot tudi za lovilce ter potrebne podatke za izračun prispevkov in povračil.

Pooblaščenim osebam, ki nadzorujejo upoštevanje pravic in dolžnosti tega Odloka, mora biti omogočen nemoten dostop do vseh zemljišč. Vsi deli individiualnih sistemov, čistilne odprtine, kontrolni jaški in lovilci morajo biti pooblaščenim osebam dostopni.

33. člen
(obratovalne motnje)

Pri obratovalnih motnjah kanalizacijskih sistemov ob nastanku škode, ki jo povzroči zastajanje, do katerega pride zaradi višje sile kot npr. poplave, nalivi... ni mogoče uveljavljati pravice do nadomestila škode, razen v primeru, da je škoda nastala na podlagi namerne ali hude malomarnosti upravljalca.

34. člen
(nadzor)

Nadzorstvo nad izvajanjem tega Odloka opravljajo komunalni, sanitarni in vodnogospodarski inšpektorji, pristojni občinski organ za komunalne zadeve in pooblaščeni delavci Javnega podjetja Komunala.

VIII. KAZENSKE DOLOčBE

35. člen

Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje upravljalec javne kanalizacije če:

- ravna v nasprotju z 7. členom Odloka,

- ravna v nasprotju z 2. odstavkom 12. člena Odloka,

- ravna v nasprotju s 24. členom Odloka,

- ravna v nasprotju s 28. členom Odloka, - ravna v nasprotju s 30. členom Odloka.

Za prekršek iz 1. odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT tudi odgovorna oseba upravljalca javne kanalizacije.

36. člen

Z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT se kaznuje gospodarska družba, druga pravna oseba ali posameznik če:

- ravna v nasprotju z 8. členom Odloka,

- ravna v nasprotju s 1. odstavkom 10. člena Odloka,

- ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 10. člena Odloka,

- ravna v nasprotju s 1. odstavkom 12. člena Odloka,

- ravna v nasprotju s 13. členom Odloka,

- ravna v nasprotju s 14. členom Odloka,

- ravna v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 17. člena Odloka,

- ravna v nasprotju z 19. členom Odloka,

- ravna v nasprotju s 1. odstavkom 20. člena Odloka,

- ravna v nasprotju z 21. členom Odloka,

- ravna v nasprotju s 22. členom Odloka,

- ravna v nasprotju s 23. členom Odloka,

- ravna v nasprotju s 27. členom Odloka,

- ravna v nasprotju z 29. členom Odloka.

IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

37. člen

(opravljanje javne službe do začetka izvajanja službe po koncesionarju)

Do začetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja javno službo izvaja Javno podjetje Komunala Kranjska Gora.

Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Odlok o javni kanalizaciji v Občini Kranjska Gora (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/96) ter 5. do 33. člen Uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev (Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/96).

38. člen
(začetek veljavnosti)

Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske.

Štev.: 002/9-1/99-BJ

Datum: 31.5.1999

Župan Jože Kotnik