Na podlagi
90. člena
Poslovnika Občinskega sveta
(Uradni list RS, št. 55/07) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 8.
redni seji dne 11. 11. 2015 sprejel uradno prečiščeno besedilo Odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kranjska Gora, ki
vsebuje: |
– Odlok
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
(UVG št. 47/1996), |
– Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča v Občini Kranjska Gora (UVG št. 33/2003), |
– Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča (UVG št. 35/2005), |
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča v Občini Kranjska Gora
(Uradni
list RS, št. 73/15). |
|
Št.
007-8/2015-1 |
Kranjska
Gora, dne 11. novembra 2015 |
|
Župan |
Občine Kranjska Gora |
Janez Hrovat l.r. |
|
|
O D L O K |
o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kranjska Gora –
uradno prečiščeno besedilo (UPB1) |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
Ta odlok
določa območja na katerih se v Občini Kranjska Gora plačuje nadomestilo
za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnem besedilu: nadomestilo),
merila za določanje višine nadomestila ter merila za oprostitev plačila
nadomestila. |
|
2. člen |
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za vsa zazidana in
nezazidana stavbna zemljišča. |
Za
zazidana stavbna zemljišča se po tem členu, štejejo tista zemljišča, na
katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi
inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture
in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega
dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki
niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba
gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano
stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri
stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del
površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno
zemljišče. |
Za
nezazidana stavbna zemljišča se po tem členu štejejo tista zemljišča, za
katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih
dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za
potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture,
znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja
gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne
infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega
in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne
uprave. |
Občina za
namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča brezplačno
pridobi podatke katastra stavb. Občina mora v namene nadomestila za
uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabiti podatke, ki so vpisani
v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s
predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Občina za namene
nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča lahko uporabi tudi
podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc. Podatke o
površini zemljiških parcel, ki so vključene v območja, za katera je
občina določila, da se na njih plačuje nadomestilo za uporabo zazidanega
stavbnega zemljišča, pa pridobi občina tudi brezplačno iz uradnih
evidenc o zemljiškem katastru. Če fundus stavbe ni evidentiran v
zemljiškem katastru kot samostojna zemljiška parcela ali del parcele, se
za takšen fundus šteje tloris stavbe iz katastra stavb. |
Občina
obvesti lastnike stavb in delov stavb o podatkih, ki še niso vpisani v
kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki, ter z njimi
povezanih gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske
javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za plačilo
nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča) o podatkih za
odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ki jih
pridobi na način, kot to določa prejšnji odstavek, z javnim naznanilom.
Javno naznanilo, ki se ga objavi na krajevno običajen način, mora
vsebovati navedbo, da se razgrinjajo podatki za odmero nadomestila za
uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, kje in kdaj so takšni podatki na
vpogled ter jih seznanijo z možnostmi dajanja pripomb. |
Če se
zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega
zemljišča s podatki občine ne strinja, mora v roku enega meseca, od
javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis
sprememb podatkov katastra stavb pri pristojni geodetski upravi v skladu
s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. |
Če
zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega
zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z
določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki občine pravilni. |
Glede na
to, da objekt v času gradnje še ni vpisan v Kataster stavb, obveznost
plačila za zazidano stavbno zemljišče pa je že nastopilo, se podatki o
neto tlorisni površini objekta vzamejo iz projekta, na podlagi katerega
je bilo izdano gradbeno dovoljenje. |
|
II.
OBMOČJA ZAJEMANJA NADOMESTILA |
|
3. člen |
Območja,
na katerih se plačuje nadomestilo so: |
območje A:
območja naselja Kranjska Gora z rekreacijskimi in športnimi površinami,
Log in Jasna z rekreacijskimi in športnimi površinami ter mejni prehodi, |
območje B:
območja naselij Podkoren, Planica, Rateče, Gozd-Martuljek, |
območje C:
območja naselij Dovje, Mojstrana, |
območje D:
območja naselij Belca, Zgornja Radovna, Srednji Vrh, |
območje E:
ostala območja, ki so opremljena z vodovodom, električnim in cestnim
omrežjem. |
|
4. člen |
Območja na
katerih se plačuje nadomestilo so označena na grafičnih kartah v merilu
1:5000, ki so sestavni del odloka in so na vpogled pri občinskem
upravnem organu za urejanje prostora in DURS izpostavi Jesenice. |
Grafične
karte zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč so izdelane v digitalni
obliki na katastrski podlagi DKN. Karte vzdržuje Oddelek za okolje in
prostor Občine Kranjska Gora. |
|
III.
MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA |
|
5. člen |
Za
določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila: |
a)
opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in
napravami ter dejanske možnosti priključitve na te objekte in naprave in
uporabe le-teh, |
b) lega,
namembnost ter smotrna uporaba stavbnega zemljišča, |
c) izjemne
ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, |
d) večje
motnje pri uporabi zemljišč. |
|
6. člen |
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi napravami v območjih kjer
se plačuje nadomestilo se ovrednoti z naslednjim številom točk: |
Opremljenost |
Število točk |
– vodovod |
15
|
– kanalizacija |
30
|
– elektrika |
15
|
– PTT storitve |
20
|
– plinovod |
20
|
– vročevod |
30
|
– urejene zelene in rekreacijske površine |
10
|
– mestni promet |
20
|
– urejena parkirišča |
20
|
– makadamska cesta |
15
|
– asfaltna cesta |
20
|
– sodobno opremljena cesta z robniki, hodnikom za pešce, javno
razsvetljavo itd. |
30
|
|
7. člen |
Po
namembnosti se stavbna zemljišča na območjih iz 3. člena tega odloka
razvrstijo v skupine za: |
a1)
Stalno stanovanje (bivanje): |
stanovanja
v blokih, družinske hiše, samski domovi, dijaški domovi, domovi za
starejše občane, družinske in kmečke hiše z apartmaji in tujskimi sobami
za katere ni potrebna sprememba namembnosti stavbe. |
Razvrstitev posameznega stanovanja ali stanovanjske stavbe v to skupino
je možna pod pogojem, da zavezanec za odmero NUSZ predmetno nepremičnino
uporablja za stalno prebivanje, kar se dokaže s potrdilom o prijavi
stalnega prebivališča ali z vpogledom v Centralni register prebivalstva. |
a2)
Počitniški namen: |
počitniške
hiše, počitniška stanovanja in počitniški apartmaji, stanovanjske hiše
in stanovanja za začasno prebivanje, stanovanja, stanovanjski in
večstanovanjski objekti pravnih oseb, opuščeni objekti, novogradnje ter
ostala stanovanja in stanovanjski objekti, ki jih zavezanci ne
uporabljajo za stalno prebivanje, kar se ugotavlja z vpogledom v
Centralni register prebivalstva. V večstanovanjskih objektih lahko isti
zavezanec, kot fizična oseba, uporablja samo eno stanovanje za stalno
prebivanje (kar dokazuje s potrdilom o prijavi stalnega bivališča),
ostala stanovanja pa se razvrščajo v skupino A2). |
b1)
Družbene dejavnosti: |
javna
uprava, javne ustanove s področja zdravstva, izobraževanja, kulture,
umetnosti in druge socialne storitve, javna varnost, civilna zaščita,
politične organizacije, kulturna, folklorna, športna in druga društva,
ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, amaterska gledališča, osnovno
izobraževanje, kulturne dejavnosti itd. |
b2)
Javne službe in storitve: |
javni
potniški promet, cestni, zračni, pomorski in rečni promet, komunalna
energetika, PTT storitve, telekomunikacije, komunalna dejavnost, osebne
storitve in storitve v gospodinjstvih itd. |
b3)
Šport in rekreacijo: |
obratovanje športnih objektov, dejavnosti smučarskih centrov (tek na
smučeh, drsanje itd.); rekreacijski centri, trim steze, fitnes klubi in
druge športne in rekreacijske dejavnosti, s katerim se opravljajo
pridobitne dejavnosti, ter zemljišča, ki jih športna društva uporabljajo
za pridobitne dejavnosti. |
b4)
Gospodarske dejavnosti: |
industrija
in rudarstvo, kmetijska proizvodnja, ribištvo, gradbeništvo, transportna
in skladiščna dejavnost, proizvodna obrt, prevozništvo, urejanje naselij
in prostora, elektrogospodarstvo, prekladalne storitve, geološka
raziskovalna dejavnost itd. |
b5)
Storitve in trgovino: |
prodaja,
vzdrževanje in popravila motornih vozil, trgovina na drobno z motornimi
gorivi, posredništvo in trgovina na debelo, trgovina na drobno, storitve
potovalnih in turističnih organizacij, projektiranje in tehnične
storitve, obrtne storitve, servisne dejavnosti, kmetijske storitve,
vrtnarstvo, drevesnice itd. |
b6)
Gostinstvo: |
dejavnost
hotelov, motelov, penzionov, počitniških domov in druge nastanitvene
zmogljivosti za krajši čas (oddajanje sob, apartmajski objekti),
planinski in drugi domovi, storitve prehrane, točenje pijač in napitkov,
menz, priprava in dostava hrane in ostale gostinske dejavnosti. |
b7)
Poslovne dejavnosti: |
finančno
posredništvo, poslovanje z nepremičninami, zunanja trgovina, agencije,
zavarovalnice, poslovne storitve, igralnice, prirejanje iger na srečo,
bančništvo, menjalnice, poslovna združenja, zasebne zdravstvene ustanove
itd. |
|
8. člen |
Glede na
lego in namembnost se stavbna zemljišča točkujejo z naslednjim številom
točk: |
Namembnost |
Številko točk za namembnost |
|
A
|
B
|
C
|
D
|
E
|
A
– STANOVANJSKI NAMEN: |
a1
– za stalno stanovanje (bivanje) |
70
|
60
|
50
|
35
|
15
|
a2
– za počitniški namen |
1800 |
1620 |
1260 |
900 |
360 |
B
– POSLOVNI NAMEN: |
b1
– Družbene dejavnosti |
120 |
100 |
70
|
50
|
20
|
b2- Javne službe in storitve |
160 |
140 |
105 |
75
|
30
|
b3
– Šport in rekreacija |
200 |
175 |
160 |
100 |
40
|
b4
– Proizvodne dejavnosti |
400 |
350 |
275 |
200 |
80
|
b5
– Storitve in trgovina |
450 |
400 |
300 |
225 |
90
|
b6
– Gostinstvo |
475 |
425 |
325 |
240 |
100 |
b7
– Poslovne dejavnosti |
600 |
540 |
420 |
300 |
120 |
Namembnost
nezazidanega stavbnega zemljišča je določena z izvedbenim prostorskim
načrtom oziroma s pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem. |
|
9. člen |
Nepokrita
skladišča, proizvodni obrati in delavnice na prostem, površine za stalne
deponije materialov, kamnolomi, peskokopi, interna parkirišča, javna
parkirišča za katera se plačuje parkirnina ali najemnina, tržnice na
javnih površinah za katere se plačuje najemnina, teniška igrišča, golf
igrišča in drugi športni objekti in površine, kampi, hipodromi, odprti
bazeni in kopališča, so po tem odloku poslovne površine in se jih
točkuje po stopnjah glede na lego oziroma namembnost zemljišča v tabeli
iz 8. člena tega odloka. |
|
10. člen |
Za
poslovne površine iz 9. člena, ki presegajo 2.000 m2 na
zahtevo zavezanca, lahko občinski svet, na podlagi predhodnega mnenja
pristojnega občinskega organa za urejanje prostora, delno zniža število
točk. |
|
11. člen |
Smotrna
uporaba zemljišča se meri s faktorjem izkoriščenosti zemljišč, ki
predstavlja razmerje med bruto zazidano površino obstoječih objektov in
površino s prostorskim dokumentom zaokroženega območja ter se točkuje po
naslednji tabeli: |
Faktor izkoriščenosti zemljišča |
Število točk za namembnost |
|
A
|
B
|
C
|
D
|
E
|
do
0,2 |
120 |
100 |
80
|
40
|
10
|
do
0,4 |
60
|
40
|
20
|
10
|
|
do
0,6 |
30
|
20
|
10
|
5
|
0
|
do
0,8 |
15
|
10
|
5
|
0
|
0
|
nad 0,8 |
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
|
12. člen |
Za
poslovne dejavnosti, gostinstvo, trgovino in storitve ter komercijalne
športne dejavnosti (dejavnosti namenjene pridobitveni dejavnosti) se pri
uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti lokacije
poslovnega prostora glede na možnost ustvarjanja dohodka. Kot izjemno
ugodne lokacije se štejejo: pridobitne športne in rekreacijske površine
z 200 m obrobnim pasom, območja A in B ter mejni prehodi. |
Namembnost, dejavnost |
Število točk za namembnost |
|
A
|
B
|
C
|
Finančno posredovanje, menjalnice, igralnice, poslovne storitve,
komercialne športne površine in objekti (žičnice, vlečnice)
trgovina na drobno z motornimi gorivi, specializirane prodajalne
z alkoholnimi in brezalkolnimi pijačami in druge specializirane
prodajalne (npr. duty free shop) itd. |
360 |
320 |
250 |
Točenje pijač in napitkov, storitve prehrane in druge gostinske
storitve, oddajanje sob (penzioni, apartmajski objekti) hotelske
storitve, turistično posredovanje itd. |
260 |
230 |
180 |
Obrtne pridobitvene storitve, saloni za osebno nego, zasebne
zdravstvene ustanove, trgovina na drobno z živili, pijačami in
tobakom. |
230 |
200 |
150 |
Meje
izjemno ugodnih lokacij so razvidne iz grafičnih kart v merilu 1:5000
(podatki so geokodirani), ki so sestavni del odloka in so na vpogled pri
pristojnem občinskem organu za urejanje prostora in organu pristojnem za
odmero nadomestila. |
|
13. člen |
Nadomestilo se obračuna tudi za uporabo javnih površin za namene
določene v tabeli, ki so znotraj mej območij A, B in C. |
Dejavnost, namen uporabe |
Število točk |
|
A
|
B
|
C
|
Stojnice in kioski na tržnici in na za to določenih prostorih,
sejmih, zabavnih ali športno rekreativnih prireditvah, točilnice
na prostem |
600 |
540 |
420 |
Obrtne storitve, poslovna dejavnost, sejmišča |
400 |
350 |
200 |
Začasni gostinski in turistični objekti, objekti za reklamo,
gostinski vrtovi in druge površine, ki se uporabljajo za strežbo
na prostem |
350 |
300 |
170 |
K javni
površini, ki se uporablja za namene navedene v tabeli se šteje tudi
površina, ki je potrebna za redno opravljanje dejavnosti in, ki jo
določi lastnik oziroma upravljalec javne površine ob oddaji zemljišča v
začasno uporabo. |
|
V.
DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA |
|
14. člen |
Mesečna
višina nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se odmerja od
stanovanjske ali poslovne površine zavezančevega objekta oziroma
nepremičnine, oziroma se vrši izterjava po predpisih o davčnem postopku. |
Višina
nadomestila se določi tako, da se stanovanjska ali poslovna površina
(odmerena v kvadratnih metrih – m2) pomnoži s skupnim
številom točk ugotovljenih po merilih iz 6., 8., 11., 12. in 13. člena
tega odloka in z vrednostjo točke za izračun nadomestila. |
Temu
izračunu se doda višina nadomestila za zazidano stavbno zemljišče –
gradbeno parcelo v skladu z ZGO-1. Površino v m2 se pomnoži s
številom točk iz spodnje tabele in z vrednostjo točke. |
Tabela »A« |
|
|
Štev. točk |
|
Območje A |
70
|
|
Območje B |
60
|
|
Območje C |
50
|
|
Območje D |
35
|
|
Območje E |
15
|
|
15. člen |
Mesečna
višina nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se odmerja od
kvadratnega metra površine, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu
določena za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal
lokacijsko dovoljenje. |
Višina
nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, se izračuna tako, da se
površina v m2 pomnoži s številom točk iz tabele »A«, ter z
vrednostjo točke. |
|
16. člen |
Za uporabo
javnih površin, se določi višina nadomestila tako, da se številu točk iz
14. člena prištejejo točke za komunalno opremljenost iz 6. člena tega
odloka. Ta vsota se pomnoži s številom dni uporabe zemljišč, s m2
uporabljene površine in z vrednostjo točke za izračun nadomestila. |
|
17. člen |
Vrednost
točke za izračun nadomestila za zazidano in nezazidano stavbno
zemljišče, na predlog župana, določi do konca leta za naslednje leto s
sklepom Občinski svet Občine Kranjska Gora. Vrednost točke je lahko
različna za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče oziroma za
posamezne namembnosti. Vrednost točke se polletno valorizira na podlagi
indeksa rasti cen na drobno po podatkih Zavoda za statistiko Republike
Slovenije. Višino tako določene valorizacije vrednosti točke določi z
odredbo župan. |
|
18. člen |
Nadomestilo se plačuje mesečno ali trimesečno. Izpostava republiškega
organa, pristojnega za javne prihodke izda zavezancem odločbe o odmeri
nadomestila oziroma določi mesečne ali trimesečne akontacije nadomestila
za tekoče leto na podlagi določene vrednosti točke, meril za izračun
nadomestila ter drugih podatkov, ki so jim jih zavezanci dolžni
sporočiti ali ki jih ta izpostava izbere po uradni dolžnosti. |
Za vse
aktivnosti v zvezi z odmero, evidentiranjem, izterjavo, odpisom zaradi
neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se
uporabljajo določbe zakona o davkih občanov. |
|
19. člen |
Zavezanec
do plačila nadomestila po tem odloku je neposredni uporabnik zemljišča,
stavbe ali dela stavbe in drugega objekta (imetnik pravice razpolaganja,
oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora). |
|
20. člen |
Za izračun
nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence. Če podatki iz
prejšnjega odstavka niso dostopni je zavezanec dolžan na poziv
pristojenga občinskega organa, v roku trideset dni od prejema poziva,
posredovati verodostojne podatke, ki omogočijo odmero nadomestila. Če
zavezanec teh podatkov ne posreduje v predpisanem roku, izda občinski
svet sklep, s katerim določi višino akontacije za nadomestilo, ki jo
zavezanec plačuje mesečno. Akontacija za nadomestilo se plačuje do
izdaje odločbe o plačilu nadomestila, izdane na podlagi verodostojnih
podatkov. Zavezanci so dolžni sporočiti občini spremembo vrste
dejavnosti, spremembo poslovne oziroma stanovanjske površine, pa tudi
vse ostale podatke in obvestila, ki vplivajo na odmero nadomestila. |
|
IV.
OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA |
|
21. člen |
Poleg
primerov navedenih v prvem in drugem odstavku 59. člena Zakona o
stavbnih zemljiščih so zavezanci lahko oproščeni plačevanja nadomestila
v naslednjih primerih: |
– če
zavezanec prejema stalno socialno pomoč, |
– zaradi
elementarnih in drugih nezgod. |
Zavezanci
so, na lastno zahtevo lahko oproščeni plačila nadomestila, delno ali v
celoti. |
|
22. člen |
O
oprostitvi plačila nadomestila, na podlagi zahteve zavezanca, v primerih
iz prejšnjega člena tega odloka, na podlagi predhodnega mnenja
pristojnega občinskega organa za urejanje prostora, odloča Občinski svet
Občine Kranjska Gora. |
|
23. člen |
Za
motenost pri uporabi stavbnega zemljišča za stanovanjske, počitniške,
gostinske, športne in rekreacijske namene se določijo negativne točke
glede na stalen prekomeren hrup in onesnaženost zraka (čez predpisane
standarde) ter estetsko-vizualne omejitve. |
Motenost
se ovrednoti z naslednjimi točkami: |
|
območje A: |
120 |
|
območje B: |
90
|
|
območje C: |
60
|
|
ostala območja: |
30
|
Negativne
točke za motenost se določijo tako, da se upošteva stvarna površina
zemljišča, ki je neposredno izpostavljena prekomernem hrupu,
onesnaženosti zraka ali estetsko-vizualnimi motnjami (omejitvami). O
določanju negativnih točk za motenost pri uporabi stavbnega zemljišča,
na zahtevo zavezanca, odloča občinski svet občine. |
|
VI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
24. člen |
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2016 dalje. |