Na podlagi 82. člena
Zakona o javnih cestah
(Uradni list RS, št. 33/06), 23. člena
Odloka o občinskih cestah v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici
(Uradni list RS, št. 57/99), 32. in 33. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93), 15. člena
Statuta Občine Sv. Jurij ob Ščavnici
(Uradni list RS, št. 29/00) in na podlagi tretjega odstavka 36. in 40.
člena
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06) je Občinski svet Občine Sveti Jurij ob
Ščavnici na 32. seji dne 12. 5. 2010 sprejel |
K O N C E S I J S
K I A K T |
za podelitev
koncesije za izvajanje obvezne |
občinske
gospodarske javne službe rednega |
vzdrževanja
občinskih cest in izvajanja |
zimske službe na
občinskih cestah |
v Občini Sveti
Jurij ob Ščavnici |
1. člen |
(vsebina akta) |
Ta odlok vsebuje
odločitev o ugotovitvi javnega interesa za podelitev koncesije za
izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe rednega vzdrževanja
občinskih cest in izvajanja zimske službe na občinskih cestah v Občini
Sveti Jurij ob Ščavnici (v nadaljevanju: koncesionirana gospodarska
javna služba). |
S tem aktom Občina
Sveti Jurij ob Ščavnici, kot koncedent, določa predmet in pogoje za
opravljanje koncesionirane gospodarske javne službe, postopek izbire
koncesionarja, koncesijsko območje in obdobje ter druga vprašanja v
zvezi z izvajanjem koncesionirane gospodarske javne službe. |
2. člen |
(javni interes) |
Občina Sveti Jurij ob
Ščavnici skladno z določilom pete alineje drugega odstavka 21. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07) v povezavi z 82.
členom Zakona o javnih cestah in 23. členom Odloka o občinskih cestah v
Občini Sv. Jurij ob Ščavnici) s tem aktom sprejema odločitev, da obstaja
javni interes za opravljanje javne gospodarske službe rednega
vzdrževanja občinskih cest in izvajanja zimske službe na občinskih
cestah v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici v koncesijski obliki. |
3. člen |
(model
javno-zasebnega partnerstva) |
Najučinkovitejši in
najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je podelitev
koncesije za izvajanje koncesionirane gospodarske javne službe. Glede na
določbe 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu se predmetno
razmerje šteje kot javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo. |
4. člen |
(vsebina
koncesionirane dejavnosti) |
Vsebina
koncesionirane gospodarske javne službe vključuje: |
– vzdrževanje javnih
občinskih cest, |
– izvajanje zimske
službe na javnih občinskih cestah. |
Koncesijsko razmerje
se lahko sklene za vsako alinejo ločeno, tako da se javni razpis za
izbiro koncesionarja izvede po sklopih, kjer lahko ponudnik odda ponudbo
bodisi za posamezen sklop ali za oba sklopa skupaj, v skladu s pogoji
javnega razpisa. |
5. člen |
(vzdrževanje
javnih občinskih cest) |
Vzdrževanje javnih
občinskih cest obsega vzdrževalna dela za njihovo ohranjanje v dobrem
stanju, za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti, nadzor nad
njihovim stanjem in stanjem njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitev
njihovih prevoznosti ob naravnih in drugih nesrečah. (v nadaljnjem
besedilu: redno vzdrževanje občinskih cest). |
Koncesionar mora
zagotavljati redno vzdrževanje občinskih cest skladno z Zakonom o javnih
cestah in Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in
nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. |
Dela rednega
vzdrževanja javnih občinskih cest obsegajo: |
a) pregledniško
službo; |
b) redno vzdrževanje
prometnih površin; |
c) redno vzdrževanje
bankin; |
d) redno vzdrževanje
odvodnjavanja; |
e) redno vzdrževanje
brežin; |
f) redno vzdrževanje
prometne signalizacije in opreme; |
g) redno vzdrževanje
cestnih naprav in ureditev; |
h) redno vzdrževanje
vegetacije; |
i) zagotavljanje
preglednosti; |
j) čiščenje cest; |
k) redno vzdrževanje
cestnih objektov; |
l) intervencijski
ukrepi; |
m) druga dela in
storitve, ki po veljavni zakonodaji štejejo med vzdrževanje cest. |
Obseg in način
izvajanja del se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi. |
6. člen |
(izvajanje zimske
službe na javnih občinskih cestah) |
V izvajanje zimske
službe na javnih občinskih cestah sodijo naslednja vzdrževalna dela: |
a) zagotavljanje in
postavljanje potrebnega števila snežnih kolov; |
b) posipanje javnih
prometnih površin s snovmi za preprečevanje poledice; |
c) pluženje,
odstranjevanje in odvažanje snega iz javnih prometnih površin in javnih
parkirišč; |
d) pluženje snega z
glavnih pešpoti na javnih površinah, otresanje snega z drevja in grmovja
ter odstranjevanje poškodovanih dreves in odlomljenih vej, ki ogrožajo
varnost ljudi in stvari; |
e) odvoz snega iz
avtobusnih površin in križišč; |
f) čiščenje objektov
in naprav, zgrajenih za intervencije in požarno varnost; |
g) čiščenje odtokov
uličnih požiralnikov v času odjuge; |
h) čiščenje
zasneženih prometnih znakov; |
i) obveščanje
javnosti o stanju cest; |
j) druge naloge,
katere omogočajo v zimskem času nemoten promet na javnih prometnih
površinah. |
Koncesionar mora
zagotavljati izvajanje zimske službe na javnih občinskih cestah skladno
z Zakonom o javnih cestah in Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na
javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. |
Izvedbeni program
zimske službe pripravi koncesionar in ga predloži v sprejem pristojnemu
oddelku občinske uprave najkasneje do 15. oktobra tekočega leta.
Izvedbeni program zimske službe obsega popis vseh površin in objektov,
na katerih se izvaja zimska služba. |
Z izvedbenim
programom zimske službe se določi prioriteta pluženja, posipanja in
odstranjevanja snega s cest, poti in ostalih javnih površin in čiščenja
odtokov cestnih požiralnikov, odstavne površine za vozila v primeru
delnih ali popolnih zapor in nadzor nad izvajanjem zimske službe. |
Zimska služba se
izvaja praviloma od 15. novembra do 15. marca. Izvedbeni program zimske
službe mora vsebovati tudi izvajanje zimske službe v primeru potreb pred
in po tem terminu. Obseg in način izvajanja del se podrobneje uredi v
koncesijski pogodbi. |
Obseg in način
izvajanja del se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi. |
7. člen |
(definicije) |
Pojmi uporabljeni v
tem odloku imajo zraven pomena iz Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in
Zakona o gospodarskih javnih službah še naslednji pomen: |
– koncedent: je
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici; |
– koncesionar: je
fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz tretje
alineje prvega odstavka 4. člena tega odloka na podlagi podeljene
koncesije; |
– uporabnik: je vsaka
pravna ali fizična oseba, ki uporablja javne občinske ceste v Občini
Sveti Jurij ob Ščavnici; |
– gospodarska javna
služba: je lokalna gospodarska javna služba opredeljena v četrtem, petem
in šestem členu tega akta. |
8. člen |
(javna občinska
cesta) |
Pojem javne občinske
ceste vključuje: |
– cestno telo, |
– cestne objekte, |
– naprave za
odvodnjavanje ceste, |
– brežine ceste, |
– cestni svet, |
– zračni svet nad
voziščem v višini 7 metrov, |
– prometne površine
zunaj vozišča, kot so: počivališča, parkirišča, avtobusna postajališča
in obračališča, prostori in objekti za tehtanje in nadzor prometa, |
– površine za pešce
in kolesarje na cestišču ceste, |
– priključki na cesto
v širini cestnega sveta, |
– prometna
signalizacija in prometna oprema, |
– cestne naprave in
druge ureditve, namenjene varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč
in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa na njej, |
– naprave za
evidentiranje prometa. |
Seznam in
kategorizacija javnih občinskih cest se objavi v razpisni dokumentaciji
javnega razpisa. |
9. člen |
(območje
izvajanja) |
Koncesionirana
gospodarska javna služba se izvaja na celotnem območju Občine Sveti
Jurij ob Ščavnici. |
10. člen |
(uporabniki) |
Storitve, ki so
predmet koncesionirane gospodarske javne službe, so kot javne dobrine
zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe
je za uporabnike brezplačna. |
11. člen |
(izključne pravice
koncesionarja) |
Koncesionar ima na
podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Občine Sveti Jurij ob
Ščavnici: |
– izključno pravico
opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo opredeljeno s tem
aktom; |
– dolžnost
zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in
kvalitetno opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo, v skladu
s predpisi in v javnem interesu. |
V izjemnih primerih
lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim
izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba
opravlja posamezne storitve koncesionirane gospodarske javne službe na
območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici pod istimi pogoji kot
koncesionar. |
12. člen |
(pogoji, ki jih
mora izpolnjevati koncesionar) |
Koncesionar mora
izpolnjevati naslednje pogoje: |
a) da je registriran
za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije; |
b) da koncesionar in
vsak njegov zakoniti zastopnik, kolikor gre za pravno osebo, ni bil
pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, določenih v prvem odstavku
42. člena ZJN-2; |
c) da v zadnjih 12
mesecih ni imel blokiranih poslovnih računov; |
d) da ima poravnane
vse davke in prispevke; |
e) da ima poravnane
vse obveznosti do vseh dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov,
zapadle do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15
dni od roka za oddajo ponudb; |
f) da bo podal pisno
izjavo s katero bo potrdil, da sprejema vse obveznosti določene s tem
aktom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe; |
g) ponudnik ima
ustrezno znanje in izkušnje z izvajanjem podobnih nalog. Ponudnik je
imel v obdobju zadnjih petih let od roka za oddajo ponudb v vsakem letu
sklenjeno vsaj eno pogodbo za izvajanje enakovrstne gospodarske javne
službe. |
Kot enakovrstna
gospodarska javna služba se šteje gospodarska javna služba vzdrževanja
javnih občinskih cest in izvajanja zimske službe na javnih občinskih
cestah. Ponudniki lahko predmeten pogoj izpolnijo bodisi tako, da
predložijo letne ali večletne pogodbe z enim ali več različnimi
naročniki. |
h) da predloži
izhodiščno tarifo za izvajanje koncesionirane dejavnosti iz katere so
razvidni vsi stroški izvajanje koncesionirane dejavnosti; |
i) ponudnik mora
izkazati, da je povprečje njegove prihodkovne realizacije v letih 2007,
2008 in 2009 znašalo vsaj 150.000 EUR. V primeru, da ponudnik v katerem
izmed let še ni obstajal, se za to leto, ko še ni obstajal, upošteva
realizacija 0 EUR. Pri partnerskih ponudbah se prihodkovna realizacija
sešteva in korigira na naslednji način: |
– v primeru
partnerske ponudbe dveh partnerjev se prihodkovna realizacija obeh
partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,9 in se upošteva tako
dobljena prihodkovno realizacija; |
– v primeru
partnerske ponudbe treh partnerjev se prihodkovna realizacija vseh treh
partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,8 in se upošteva tako
dobljena prihodkovna realizacija; |
– v primeru
partnerske ponudbe štirih ali več partnerjev se prihodkovna realizacija
vseh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,7 in se upošteva
tako dobljena prihodkovna realizacija; |
j) da bo podal pisno
izjavo, s katero bo potrdil, da je sposoben zagotavljati izvajanje
koncesionirane gospodarske javne službe na kontinuiran in kakovosten
način, ob upoštevanju tega akta, koncesijske pogodbe, predpisov,
normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev; |
k) da bo podal pisno
izjavo, s katero se bo zavezal, da bo sklenil zavarovanje proti
odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali/in v zvezi z izvajanjem
koncesije povzročijo pri koncesionarju zaposleni tretjim osebam, občini
ali državi; |
l) da bo podal pisno
izjavo, s katero bo potrdil, da razpolaga z zadostnim številom delavcev
z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju
izvajanja koncesije; |
m) da bo podal pisno
izjavo, s katero bo potrdil, da razpolaga z zadostnim obsegom opreme in
naprav oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim
prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način dokaže, da lahko
tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost. |
Podrobnejšo vsebino
pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo koncedent določil v
okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi
javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo dodatna pojasnila
ali dokazila s katerimi se dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev
za priznanje sposobnosti. |
V primeru skupne
ponudbe mora pogoje od a) do f) izpolnjevati vsak od partnerjev v skupni
ponudbi, pogoj i) se ugotavlja na način, kot je naveden, ostale pogoje
pa morajo dokazati partnerji skupno. |
13. člen |
(dolžnosti
koncesionarja) |
Dolžnosti
koncesionarja so predvsem: |
– da vzdržuje javne
občinske ceste tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih
pogojev za odvijanje prometa, na primer slabih vremenskih razmer, lahko
varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene. |
– izvajati koncesijo
s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in
koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano
oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje koncesionirane
gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu; |
– upoštevati
tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z
izvajanjem koncesionirane gospodarskih javnih služb; |
– kot dober
gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte,
naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti; |
– vzdrževati objekte
in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja
trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost; |
– v prvotno stanje
povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga
dela; |
– omogočati nemoten
nadzor nad izvajanjem koncesionirane gospodarske javne službe in
koncesije; |
– skrbeti za tekoče
obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesionirane
gospodarske javne službe; |
– vodenje evidenc v
zvezi z koncesionirano gospodarsko javno službo, usklajenih z občinskimi
evidencami; |
– ažurno in strokovno
vodenje poslovnih knjig; |
– priprava ustreznih
poslovnih načrtov, letnih programov in dolgoročnega plana izvajanja
koncesionirane gospodarske javne službe, letna poročila, kakor tudi
druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti; |
– poročati koncedentu
o izvajanju koncesije; |
– obveščati druge
pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah. |
– zagotavljati
dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu. |
14. člen |
(dolžnosti
koncesionarja glede vzdrževanje javnih |
občinskih cest) |
V zvezi z rednim
vzdrževanjem je koncesionar dolžan to izvajati v skladu s potrjenim
planom vzdrževanja. Koncesionar v okviru pregledniške službe izvaja
stalen pregled cest. |
Koncesionar podaja
predlog mesečnega plana vzdrževanja, ki se izvaja v obsegu dela
vzdrževanja, kot ga potrdi koncedent. |
Koncesionar rednega
vzdrževanja je dolžan o svojem delu voditi evidenco, iz katere mora biti
razvidno, kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanja teh
del, potrošnja materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter
drugi pomembni podatki o opravljenih delih. Redna vzdrževalna se
praviloma opravljajo v času manjše prometne obremenitve in v kolikor je
mogoče brez omejitev prometa. |
Glede ostalih del
rednega vzdrževanja in zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom,
zlasti glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav,
vzdrževalnih in organizacijskih standardov in drugih standardov in
normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe
ravnati po veljavnih predpisih. |
15. člen |
(dolžnosti
koncesionarja glede izvajanja zimske službe |
na javnih
občinskih cestah) |
Dolžnosti
koncesionarja v zvezi z izvajanjem zimske službe so, da: |
a) redno vzdržuje
naprave in opremo potrebno za zimsko službo; |
b) skrbi za
skladiščenje zadostne količine posipnega materiala in soli; |
c) izvaja zimsko
službo po potrjenem izvedbenem programu zimske službe in le-tega
prilagaja s sprotnimi meteorološkimi napovedmi; |
d) posipa ceste po
prednostnem vrstnem redu takoj, ko se na vozišču zazna pojav poledice.
Na cestah oziroma cestnih odsekih, za katere je v izvedbenem programu
zimske službe predvideno tudi preventivno posipanje, se posipa že ob
nastopu okoliščin, v katerih se lahko pričakuje poledica; |
e) prične praviloma
odstranjevati novo zapadli sneg, ko ga zapade 10 cm na cestiščih. Višino
snega ugotavlja koncesionar; |
f) do konca maja v
tekočem letu izdela poročilo in analizo zimske službe za preteklo zimsko
obdobje; |
g) v predlogu
izvedbenega programa zimske službe opredeli, na katerih cestah bo zimsko
službo izvajal sam in na katerih cestah bodo zimsko službo izvajali
podizvajalci, in navede firmo oziroma ime podizvajalca; |
h) upošteva dobro
prakso pri izvajanju zimske službe. |
16. člen |
(dolžnost
koncedenta) |
Dolžnost koncedenta
je zlasti, da zagotavlja stalnost dogovorjenega načina financiranja
koncesionirane dejavnosti skozi celotno koncesijsko obdobje. |
Ob tem ima koncedent
še naslednje dolžnosti: |
– da zagotovi
sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne
službe; |
– da zagotovi
sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med
dobo trajanja koncesije izvajali storitve koncesionirane gospodarske
javne službe na področju občine; |
– pisno obveščanje
koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov. |
17. člen |
(nujna vzdrževalna
dela ob stavki) |
Koncesionar mora ob
stavki svojih delavcev zagotoviti najmanj: |
– nadzor nad
prevoznostjo in usposobljenostjo cest za varen promet z vsakodnevnimi
pregledi cest; |
– zavarovanje
nevarnih delov na cesti, če ugotovljenih pomanjkljivosti, ki ogrožajo
promet na njej, izvajalec pregleda ne more takoj odpraviti; |
– izvedbo ukrepov za
zavarovanje ceste, katerih opustitev bi lahko povzročila poškodbe ceste; |
– odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč na javnih cestah; |
– prevoznost cest v
zimskem času najmanj v obsegu, ki omogoča odvijanje prometa ob uporabi
zimske opreme; |
– zagotavljati tekoče
podatke o stanju in prevoznosti cest. |
Opravljanje del iz
prejšnjega odstavka zagotovi koncesionar z nadzorom nad stanjem javnih
cest in z organiziranjem stalne pripravljenosti ustrezno opremljenih
vzdrževalnih skupin za izvedbo najnujnejših ukrepov zavarovanj cest in
prometa na njih, opustitev katerih bi povzročilo poškodbe cest ali
ogrozilo promet na njih. |
18. člen |
(pravice
uporabnikov) |
Uporabniki imajo od
koncesionarja zlasti pravico: |
– do trajnega,
rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja; |
– pravico do enake
obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev; |
– vpogleda v evidence
– kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se
nanašajo nanj, |
Uporabnik storitev
koncesionirane gospodarske javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem
koncesionirane gospodarske javne službe pritoži koncesionarju in/ali
koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v
nasprotju s tem aktom. |
19. člen |
(dolžnosti
uporabnikov) |
Uporabniki imajo do
koncesionarja zlasti dolžnost: |
– upoštevati navodila
koncesionarja in mu omogočiti neovirano opravljanje storitev
koncesionirane gospodarskih javnih služb; |
– omogočiti neoviran
dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve
koncesionirane gospodarskih javnih služb. |
Če uporabnik storitev
koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne
službe, tega ne dovoli ali mu to onemogoči, je koncesionar o tem dolžan
obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ. |
Inšpektor iz
prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku
storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne
službe. |
20. člen |
(trajanje
koncesije) |
Koncesijsko obdobje
začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. |
Koncesija se podeli
za obdobje treh let. Trajanje koncesijskega razmerja je opredeljeno s
koncesijsko pogodbo. Koncesijsko razmerje preneha iz razlogov navedenih
v tem aktu. |
21. člen |
(viri
financiranja) |
Izvajanje
koncesionirane gospodarske javne služne se financira iz proračuna
koncedenta. |
22. člen |
(izhodiščne tarife
in njihovo spreminjanje) |
V izhodiščni tarifi
za izvajanje koncesionirane dejavnosti morajo biti definirana vsa
plačila, ki jih koncesionarju plačuje koncedent. |
Izhodiščna tarifa za
izvajanje koncesionirane dejavnosti bo predmet usklajevanja v postopku
javnega razpisa in bo priloga koncesijske pogodbe. Pogoji za njeno
spreminjanje se določijo s koncesijsko pogodbo. |
23. člen |
(zavarovanje
odgovornosti) |
Za izvajanje
koncesionirane gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar.
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri
opravljanju ali v zvezi z upravljanjem gospodarske javne službe
povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci
koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam. |
Koncesionar je pred
sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne
odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z
zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino
enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje
dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim
opravljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju
ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem
zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam.). |
24. člen |
(ločeno
računovodstvo) |
Koncesionar mora za
izvajanje koncesionirane dejavnosti voditi ločeno računovodstvo skladno
z veljavno zakonodajo. |
25. člen |
(način podelitve
koncesije) |
Koncedent za
podelitev koncesije iz tega akta izvede postopek javnega razpisa. |
Javni razpis se
izvede skladno z določili Zakona o javnozasebnem partnerstvu, Zakona o
gospodarskih javnih službah in Zakona o javnem naročanju po postopku
pogajanj po predhodni objavi. |
Javni razpis se
objavi na portalu javnih naročil v RS in v Uradnem glasilu EU, lahko pa
tudi v dnevnem časopisju in na portalu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. |
V postopku izbire
mora koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje
kandidatov. |
26. člen |
(merila za izbor
koncesionarja) |
Koncedent mora v
javnem razpisu oblikovati jasna in transparentna merila za izbor
koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega
ponudnika. |
Merilo ekonomsko
najugodnejša ponudba bo sestavljeno iz naslednjih meril: |
– višina ponujene
izhodiščne tarife za izvajanje koncesionirane dejavnosti; |
– stalnost ponujenih
cen. |
Relativne uteži
posameznih zgoraj navedenih meril se bodo določile v razpisni
dokumentaciji. |
27. člen |
(pooblastilo) |
Za objavo javnega
razpisa, izvedbo postopka izbire koncesionarja in izbiro koncesionarja
se pooblasti občinsko upravo. |
Za podpis koncesijske
pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja
koncesijskega razmerja se pooblasti župana. |
28. člen |
(strokovna
komisija) |
Za pripravo in
izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav
ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo. |
Strokovna komisija
ima predsednika in najmanj tri člane. |
Predsednik in ostali
člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in
najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko
zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav. |
Predsednik in vsi
člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka
52. člena Zakona o javnozasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom
izjave o izpolnjevanju tega pogoja. Člana strokovne komisije za katerega
se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka
se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega
člana. |
Za strokovno-tehnično
pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko
strokovna komisija uporabi strokovne službe koncedenta ali zunanje
strokovnjake. |
Člani strokovne
komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s
specifičnim znanjem potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja. |
Na podlagi poročila
strokovne komisije odloči, v imenu koncedenta o izboru koncesionarja
župan. Koncedent bo izbranemu koncesionarju pred sklenitvijo koncesijske
pogodbe izdati odločbo, s katero mu podeli pravico izvajati
koncesionirano gospodarsko javno službo. |
29. člen |
(sklenitev
koncesijske pogodbe) |
Koncesionar pridobi
pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske
pogodbe. Koncesijska pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta koncesionar
in koncedent. |
Odločba o izboru
koncesionarja preneha veljati, če v roku 30 dni od njene dokončnosti ne
pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani
koncesionarja. |
Koncesijska pogodba,
ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob
sklenitvi pogodbe, je neveljavna. |
Če gre za manjša ali
nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
30. člen |
(nadzor nad
izvajanjem koncesije) |
Redni nadzor nad
izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za
posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno
strokovno službo mestne uprave ali drugo institucijo. |
Koncedent lahko nad
izvajanjem koncesionirane dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za
izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O
izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta
predstavnik koncesionarja in predsednik nadzorne komisije. |
31. člen |
(dolžnost
poročanja) |
O izvajanju
koncesionirane dejavnosti koncesionar redno mesečno poroča koncedentu.
Poročilo je pogoj za izdajo računa. |
Koncesionar mora
najmanj enkrat letno izdelati skupno poročilo o izvajanju koncesionirane
dejavnosti iz katerega je razvidno ali izpolnjevanje koncesionirane
dejavnosti poteka skladno z dogovorjenim terminskim planom. |
Koncesionar mora na
zahtevo koncedenta pripraviti pisno izredno poročila o stanju,
opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in
organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije. |
32. člen |
(nadzorni ukrepi) |
Če koncedent ugotovi,
da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega
razmerja, mu lahko naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo
ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
33. člen |
(načini prenehanja
koncesijskega razmerja) |
Koncesijska pogodba
praviloma preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska
pogodba sklenjena. |
34. člen |
(odpoved/razdrtje
koncesijske pogodbe) |
Koncesijska pogodba
lahko z (enostransko) koncedentovo odpovedjo/razdrtjem preneha: |
a) če je proti
koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali
likvidacijski postopek, |
b) če je bila
koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov,
koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije,
na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno
izvajanje koncesije, |
c) če je po sklenitvi
koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in
neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, |
d) če koncesionar
koncesijsko pogodbo krši tako, da je nastala ali bi lahko nastala večja
škoda koncedentu, |
e) če obstaja
utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje
obveznosti, |
f) če koncesionar
kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na
način določen s tem aktom in koncesijsko pogodbo. |
V primeru izpolnitve
katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne
koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti po pravilih
pravdnega postopka. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent
ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka,
postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je
prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika
kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja
koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje
alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent
postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v
trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila
koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna.
|
Obstoj razlogov iz
četrte, pete in šeste alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v
koncesijski pogodbi. |
Enostransko razdrtje
koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi
takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih
nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
35. člen |
(sporazumna
razveza koncesijske pogodbe) |
Pogodbeni stranki
lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko
pogodbo. |
Stranki se
sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da
je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, ekonomskega ali sistemskega
značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma
nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali
nemogoče. |
36. člen |
(odvzem koncesije) |
Koncesijsko razmerje
preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju
koncesijo odvzame. |
Koncedent lahko
odvzame koncesijo koncesionarju: |
a) če ne začne z
opravljanjem koncesionirane dejavnosti v za to, s koncesijsko pogodbo,
določenem roku, |
b) če je v javnem
interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana dejavnost, |
c) če dejavnosti ne
izvaja redno, strokovno, pravočasno, |
d) zaradi
ponavljajočih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe. |
Pogoji odvzema
koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. |
Koncedent mora
koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje
preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. |
V primeru odvzema iz
druge točke drugega odstavka je koncesionar upravičen do odškodnine po
splošnih pravilih odškodninskega prava. |
37. člen |
(odkup koncesije) |
Koncedent si
pridržuje pravico predčasnega odkupa koncesije. |
Pogoji odkupa se
določijo s koncesijsko pogodbo. |
38. člen |
(prenos koncesije) |
Koncesionar ne sme
brez pisnega soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo. |
Koncesionar lahko
izvajanje posameznih nalog iz koncesionirane dejavnosti prenese na
podizvajalce le ob predhodnem pisnem soglasju koncedenta. |
V primeru prenosa
koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev,
spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …) mora koncesionar
obvestiti koncedenta. |
39. člen |
(višja sila in
spremenjene okoliščine) |
Koncesionar je dolžan
v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijske dejavnosti tudi ob
spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile. |
Za višjo silo se
poleg okoliščin višje sile obligacijskega prava štejejo tudi spremembe
pogojev izvajanja koncesijskih dejavnosti, ki nastanejo na podlagi
spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske skupnosti ali Republike
Slovenije, če izpolnjujejo siceršnje pogoje višje sile po pravilih
obligacijskega |
prava. |
O nastopu okoliščin,
ki pomenijo višjo silo, mora koncesionar nemudoma obvestiti koncedenta
in se dogovoriti o izvajanju gospodarskih javnih služb v takih pogojih. |
V primeru iz
prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta
povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih
gospodarskih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah. |
Če nastanejo po
sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo
izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo
kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja
prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar
pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
Spremenjene
okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje
koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki
nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske
pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar
dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
40. člen |
(uporaba prava) |
Za vse spore, ki
izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja, se uporabi izključno
pravo Republike Slovenije. |
41. člen |
(arbitražna
klavzula) |
S koncesijsko pogodbe
se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in
koncesionarjem pristojna arbitraža. |
42. člen |
(prehodna določba) |
Z dnem uveljavitve
tega akta preneha veljati Odlok o dejavnostih in pogojih za opravljanje
gospodarskih javnih služb s koncesijo (Uradni list RS, št. 30/96). |
43. člen |
(začetek
veljavnosti odloka) |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 3710-1/2010 |
Sv. Jurij ob
Ščavnici, dne 12. maja 2010 |
Župan |
Občine Sveti Jurij ob
Ščavnici |
Anton Slana
l.r. |