|
Na podlagi 16. člena statuta Občine Juršinci (Uradni list
RS, št. 1/99), 6. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Juršinci
je Občinski svet Občine Juršinci na 16. redni seji 9. 7. 2004 sprejel
|
|
|
TEHNIČNI PRAVILNIK |
|
|
o javnem vodovodu v občini Juršinci |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba
in uporaba javnih vodovodov v občini Juršinci (v nadaljnjem besedilu:
vodovod). |
|
|
2. člen |
|
|
Pravilnik je obvezen za vse udeležence pri
projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in upravnem postopku za
izvajalca javne službe in uporabnike vodovodov. |
|
|
3. člen |
|
|
Vodovod je sklop medsebojno funkcionalno
povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za oskrbo
prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: voda). |
|
|
4. člen |
|
|
Naprave in objekti vodovoda so: |
|
|
- zajetja, |
|
|
- vodnjaki (vrtine), |
|
|
- črpališča, |
|
|
- čistilne naprave, |
|
|
- cevovodi, |
|
|
- prečrpališča, |
|
|
- vodohrani (zbiralniki pitne vode), |
|
|
- objekti in naprave za zniževanje tlaka, |
|
|
- vodovodno omrežje, |
|
|
- omrežje za gašenje požara – hidrantna
mreža, |
|
|
- drugi manjši objekti, ki služijo za
pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo
funkcijo štejemo kot njihov sestavni del. |
|
|
5. člen |
|
|
lokalni vodovod je samostojni vodovod s
samostojnim vodnim virom, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe. |
|
|
6. člen |
|
|
Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki
vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov ali
cevovodov, ki služijo izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s
tehnološko vodo. Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti fizično povezan
z javnim vodovodom. |
|
|
II. DEFINICIJE POJMOV |
|
|
7. člen |
|
|
V tem pravilniku uporabljeni izrazi in pojmi
imajo naslednji pomen: |
|
|
- zajetje = objekt za zajemanje vode,
|
|
|
- vodnjak = objekt za zajemanje vode,
|
|
|
- črpališče = objekt, v katerem so nameščene
črpalke za črpanje vode, |
|
|
- prečrpališče = enako kot črpališče s
funkcijo prečrpavanja vode v više ležeči vodohran, |
|
|
- čistilna naprava = objekt za čiščenje in
razkuževanje vode, |
|
|
-vodohran ali vodni zbiralnik = objekt za
hranjenje vode, |
|
|
- raztežilnik ali razbremenilnik = objekt za
znižanje tlaka vode v cevovodu, |
|
|
- reducirna postaja = objekt, v katerem je
nameščen reducirni ventil in služi za znižanje tlaka, |
|
|
- cevovod = objekt za transport vode,
|
|
|
- vodovodno omrežje = sistem cevovodov, ki
ga delimo na magistralno, primarno ter sekundarno omrežje, |
|
|
- magistralno omrežje in naprave:
|
|
|
- cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo
več občin ali regij, |
|
|
- tranzitni cevovodi in objekti od zajetja
do primarnega omrežja, |
|
|
- primarno omrežje in naprave: |
|
|
- cevovodi in objekti med magistralnim in
sekundarnim omrežjem, oziroma cevovodi in objekti od zajetja do
sekundarnega omrežja, |
|
|
- cevovodi in objekti za večje naselje, med
več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji,
|
|
|
- sekundarno omrežje in naprave, ki služijo
za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali
drugem območju ali za požarnovarstveno funkcijo, |
|
|
- zračnik = element za odzračevanje
cevovoda, |
|
|
- blatnik = element za praznjenje in
čiščenje cevovoda, |
|
|
- priključek = spojni vod od vodovodnega omrežja do
vodomera, |
|
|
- jašek = betonski objekt na cevovodu (običajno služi za
namestitev zasunov in zračnikov), |
|
|
- vodomerni jašek = jašek, v katerem je nameščen vodomer,
|
|
|
- vodomer = naprava za merjenje porabljene vode,
|
|
|
- zasun = zaporni element na cevovodu, |
|
|
- hidrant = element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem
vode iz vodovodne mreže pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in
nadzemne hidrante), |
|
|
- uporabnik = odjemalec vode iz vodovoda. |
|
|
III. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODA |
|
|
8. člen |
|
|
Pri načrtovanju vodovoda se morajo
upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, še
določila tega pravilnika ter soglasja in smernice, ki jih opredeli
izvajalec javne službe. |
|
|
a) Dimenzije cevovodov in vrste cevi
|
|
|
9. člen |
|
|
Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati
cevi iz naslednjih materialov: |
|
|
1. litoželezne cevi iz nodularne litine
(duktil), |
|
|
2. cevi iz polietilena visoke gostote – PE,
|
|
|
3. jeklene in |
|
|
4. keramične cevi. |
|
|
Vse vrste cevi morajo po kakovosti
odgovarjati veljavnim standardom. |
|
|
10. člen |
|
|
Cevi PE uporabljamo samo v naslednjih
primerih: |
|
|
- za izvedbo priključkov in sekundarno
omrežje, |
|
|
- na terenih z nestabilno nosilnostjo tal,
|
|
|
- za vgradnjo v zaščitno cev, |
|
|
- v drugih primerih, ko iz tehničnih
razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih materialov |
|
|
- spajanje PE cevi se izvaja z
elektroupornimi sponkami |
|
|
Največji dovoljen premer PE-HD cevi je 110
mm. Za večje premere je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne
službe. |
|
|
11. člen |
|
|
Jeklene cevi se uporabljajo za gradnjo
cevovodov samo, kjer zaradi zahtevnosti gradnje ni možna uporaba drugih
cevi. |
|
|
12. člen |
|
|
Jeklene cevi morajo biti pred vgradnjo
antikorozijsko zaščitene. Antikorozijska zaščita jeklenih cevi mora biti
izvedena z bitumenskim ali drugim ustreznim premazom in povita z
zaščitnim trakom na svetlo očiščeno in minizirano podlago. Cev mora biti
čiščena s peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki. Čiščenje cevi s
kemijskimi sredstvi ni dopustno. Na mestih, kjer se pojavljajo blodeči
tokovi, mora biti jekleni cevovod tudi katodno zaščiten. |
|
|
b) Globine |
|
|
13. člen |
|
|
Za polaganje cevovoda mora biti globina
jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj 1,1 m zasipa pri nevoznih
površinah in 1,3 m pri voznih površinah. Maksimalna globina cevovoda ne
sme presegati 2,5 m od temena cevi, vendar samo v izjemnih primerih.
|
|
|
14. člen |
|
|
Dno jarka za polaganje cevovodov mora biti
skopano po dani niveleti s točnostjo ±3 cm. V jarku, izkopanem v terenu
IV. in V. kategorije, je za polaganje cevovoda treba obvezno pripraviti
posteljico iz sipkega materiala v minimalni debelini 10 cm. Plastične
cevi (PE) se smejo polagati samo na posteljico iz peska granulacije 0–4
mm. |
|
|
15. člen |
|
|
Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm nad
temenom cevi se sme opraviti izključno s sipkim materialom, plastične
cevi pa s peskom granulacije 0–4 mm – 10 cm nad temenom, 20 cm pa s
sipkim materialom. |
|
|
16. člen |
|
|
Kadar se ob cevovodu za lastne potrebe
polaga električni kabel, mora biti ta položen na posteljico v desnem
kotu jarka, gledano v smeri toka vode. Kabel mora biti položen na
posteljico in v osnovnem zasipu zasut enako kot plastične cevi.
|
|
|
c) Odmiki |
|
|
17. člen |
|
|
Cevovod mora biti projektiran in položen
tako, da je možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja.
|
|
|
18. člen |
|
|
Odmik objektov od cevovoda mora znašati
najmanj: |
|
|
- čisti objekti in oporni zidovi 3 m,
|
|
|
- greznice, drugi nečisti objekti in
deponije z odpadnim in s škodljivim materialom 5 m, |
|
|
- posamezna drevesa (drevored) 2 m,
|
|
|
- drogovi (električni in PTT) 1 m.
|
|
|
19. člen |
|
|
Komunalni vodi morajo biti po horizontali od
cevovoda odmaknjeni minimalno: |
|
|
- kanalizacija (fekalna ali mešana), ki
poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod – 3 m, |
|
|
- meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši
ali enaki globini kot cevovod – 1 m, |
|
|
- plinovod – 0,5 m, |
|
|
- energetski kabli, telekomunikacijski kabli
in kabli javne razsvetljave, ki potekajo na manjši ali enaki globini kot
vodovod – 1 m, oziroma 0,5 m, če so položeni v kineti ali ustrezno
zaščiteni, |
|
|
- toplovod v kineti, ki poteka na manjši ali
enaki globini kot cevovod –1,0 m, |
|
|
- vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji
globini kot cevovod, morajo biti odmaknjeni minimalno 0,5 m. Pri
minimalnih odmikih 0,5 m mora biti vodovod položen tako, da je možen
neoviran dostop z ene strani. |
|
|
20. člen |
|
|
Če zaradi terenskih razmer ni možno
zagotoviti minimalnih odmikov iz predhodnih členov, mora izdelovalec
projekta z dogovorom z izvajalcem javne službe določiti način izvedbe in
vzdrževanja ter možnost dostopa z ustrezno mehanizacijo. |
|
|
d) Križanja |
|
|
21. člen |
|
|
Za vsako križanje cevovoda s komunalnimi
vodi, prometnicami in vodotoki je potrebno pridobiti soglasje izvajalca
javne službe obstoječega komunalnega voda. |
|
|
22. člen |
|
|
Pri križanju cevovoda z železnico mora
cevovod potekati v zaščitni cevi, ne glede na material iz katerega je
cevovod. |
|
|
23. člen |
|
|
Pri križanju cevovoda s prometnico mora biti
ta del cevovoda zgrajen iz jeklenih ali litoželeznih cevi iz nodularne
litine ali PE cevi z zaščitnim plaščem. |
|
|
24. člen |
|
|
Minimalni vertikalni odmiki pri križanju
cevovoda s komunalnimi inštalacijami morajo biti: |
|
|
1. če poteka cevovod nad |
|
|
- kanalizacijo – 0,3 m, |
|
|
- toplovodno kineto – 0,4 m, |
|
|
- plinovodom – 0,4 m, |
|
|
- energetskim in telekomunikacijskim kablom in kablom
javne razsvetljave – 0,3 m; |
|
|
2. če poteka cevovod pod |
|
|
- kanalizacijo (izjemoma) – 0,6 m, |
|
|
- toplovodno kineto – 0,6 m, |
|
|
- plinovodom – 0,6 m, |
|
|
- energetskim in telekomunikacijskim kablom
in kablom javne razsvetljave –0,3 m. |
|
|
Kot minimalni odmik se šteje najkrajša
razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevovoda oziroma stene kinete
in cevovoda oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevovoda.
Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. |
|
|
25. člen |
|
|
Cevovod ne sme potekati pod fekalno
kanalizacijo. Če to ni možno, mora biti križanje s fekalno kanalizacijo
v projektu posebej obdelano in v soglasju z izvajalcem javne službe. |
|
|
e) Vgradnja merilno-regulacijske opreme,
armatur, fazonov in spojnih elementov |
|
|
26. člen |
|
|
V vodnjake, črpališča, rezervoarje in
pomembna hidravlična vozlišča mora biti vgrajena ustrezna
merilno-regulacijska oprema. |
|
|
Vrsto in tip ter mesto vgradnje določi
projektant v soglasju z izvajalcem javne službe. |
|
|
27. člen |
|
|
V vodovodno mrežo se smejo vgrajevati samo
taki fazonski kosi in armature, ki ustrezajo veljavnim standardom. |
|
|
Če je zaradi dejanskih razmer na terenu
nujna vgradnja nestandardnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene
cevi, ki mora ustrezati min. tlaku 16 barov. Fazonski kos mora biti
antikorozijsko zaščiten. |
|
|
28. člen |
|
|
Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi
ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo
biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz
nerjavečih materialov. |
|
|
29. člen |
|
|
Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na
vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda pred in za zaščito
pod železnico, na priključku za hidrant na primarnem cevovodu, pred
zračnikom, blatnikom in na vsakih 500–800 m v primarnem cevovodu.
|
|
|
30. člen |
|
|
Zasuni se smejo v omrežje vgrajevati tako,
da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem. Gibljivi spoj mora biti
načeloma za zasunom, gledano v smeri toka vode. Pri vgradnji zasuna je
treba upoštevati težo zasuna in nosilnost cevi. |
|
|
31. člen |
|
|
Litoželezne cestne kape se morajo obvezno
podbetonirati. Betonske plošče pod cestno kapo morajo biti take
velikosti, da glede na nosilnost terena prenašajo obtežbo kape brez
pogrezanja. |
|
|
f) Jaški |
|
|
32. člen |
|
|
V omrežje vgrajujemo betonske jaške za
vgradnjo armatur in merilno-regulacijske opreme. |
|
|
Minimalna velikost jaškov mora biti: |
|
|
- po višini 170 cm, |
|
|
- po dolžini = vsota dolžine vseh vgrajenih
elementov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do 150 mm, 150 cm
na cevovodih do O 250 mm in 180 cm na cevovodih do O 600 mm, |
|
|
- po širini = vsota dolžin vseh vgrajenih
elementov na odcepu + 1/2 najširšega vgrajenega el. v osi cevovoda + 80
cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do O 150 mm, 150 cm na cevovodih
do O250 mm in 180 cm na cevovodih do O600 mm, |
|
|
- nad ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm
zasipa, |
|
|
- dno jaška mora biti z betoniranim dnom s
poglobitvijo za črpanje vode, |
|
|
- velikost vstopne odprtine mora biti min.
dim. 60 x 60 cm. Locirana mora biti v kotu jaška. Vstopna odprtina se
mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora
odgovarjati prometni obremenitvi, |
|
|
- jašek, v katerem so vgrajeni fazonski
elementi, težji kot 150 kg, mora imeti tudi montažno odprtino, minimalne
velikosti 80 x 80 cm neposredno nad elementom, |
|
|
- montažna odprtina se mora zapirati z
litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora ustrezati prometni obremenitvi. |
|
|
Kjer tipizirana velikost montažne odprtine
ne zadošča, se izjemoma izvede plošča jaška iz armirano betonskih lamel,
ki jih je možno odstraniti, |
|
|
- vstop v jašek mora biti opremljen z
lestvijo. Nosilna drogova lestev morata biti iz cevi O 40 mm, nastopne
prečke O 18 mm, v razmaku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno
jaška. |
|
|
33. člen |
|
|
Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh
vstopne (montažne) odprtine mora biti obvezno nad visokim
nivojem poplavne vode. V dnu jaška morajo
imeti poglobitev za črpanje vode. |
|
|
34. člen |
|
|
Vodomerni jaški so obdelani v poglavju IV c. |
|
|
g) Hidranti |
|
|
35. člen |
|
|
Hidrante vgrajujemo v vodovodno omrežje v
naselju na razdaljo 80–150 m oziroma odvisno od gostote naselitve
prebivalstva v posameznem naselju. Minimalni premer cevovoda, na
katerega se priključuje hidrante, je O 100 mm. Pri projektiranju gradnje
hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati pravilnik o tehničnih
normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. |
|
|
36. člen |
|
|
Hidranti so podzemni in nadzemni.Nadzemne
hidrante vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo prometa in funkcionalnosti
zemljišča. |
|
|
37. člen |
|
|
Hidrant, vgrajen na primarni vodovodni
mreži, mora imeti na priključku zasun. Vsa izlivna mesta pri hidrantu in
priključni zasun se plombirajo. |
|
|
38. člen |
|
|
Hidrant se sme zasipati le z gramoznim
materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10–20 cm pod
niveleto terena. |
|
|
39. člen |
|
|
Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih
morajo biti podbetonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo
mora biti tako velika, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape
brez pogrezanja. Podbetoniran mora biti tudi N kos, na katerega je
montiran hidrant. |
|
|
h) Preizkušanje cevovoda
|
|
|
40. člen |
|
|
Tlačni preizkus je časovno in tehnološko
točno določen postopek, s katerim se preverja vodotesnost in kakovost
zgrajenega cevovoda. |
|
|
Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem
novozgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se
napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni organ in vodja
gradbišča. |
|
|
Zapisnik je sestavni del
investicijskotehnične dokumentacije. |
|
|
41. člen |
|
|
Tlačni preizkus vseh vrst cevi se izvaja
točno po navodilih proizvajalca. Tlačni preizkus cevovoda iz jeklenih
cevi se izvede na 2 x-ni delovni tlak, vendar ne manj kot 15 barov.
Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m cevovoda.
|
|
|
42. člen |
|
|
Klorni šok je preizkus, s katerim se ugotovi, ali je
vodovod sposoben prenašati zdravo pitno vodo. Preizkus izvede
upravljalec vodovoda v soglasju z Zavodom za zdravstveno varstvo in o
preizkusu izda ustrezen dokument. Klorni šok se mora opraviti na vsakem
novozgrajenem vodovodu. |
|
|
i) Označevanje vodovodnih naprav |
|
|
43. člen |
|
|
Zasuni in hidranti morajo biti obvezno
označeni z označevalnimi tablicami. Oblika in velikost označevalne
tablice je predpisana s SIST 1005 za zasune in SIST 1007 za hidrante.
|
|
|
44. člen |
|
|
Označevalne tablice so pritrjene na vidnem
mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta, se tablica postavi
na za to posebej postavljen drog. |
|
|
45. člen |
|
|
Trasa cevovoda se označuje z opozorilnim trakom, ki se
polaga na osnovni zasip (30 cm nad temenom cevi). Nad cevovodi iz
plastičnih cevi mora biti položen označevalni trak s kovinskim vložkom.
|
|
|
IV. VODOVODNI
PRIKLJUČKI |
|
|
a) Postopek za priključitev nepremičnine na
javno vodovodno omrežje |
|
|
46. člen |
|
|
Za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora
naročnik z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o priključitvi.
|
|
|
K pogodbi mora priložiti: |
|
|
- situacijo z vrisanim objektom, v merilu,
ki velja za projektno dokumentacijo, |
|
|
- kopijo gradbenega dovoljenja ali
lokacijsko informacijo za izvedbo vodovodnega priključka, |
|
|
- projekt vodovodnega priključka, interne
inštalacije oziroma tehnološki projekt, za proizvodne in druge objekte,
kjer se bo voda rabila v tehnološke namene, |
|
|
- soglasje občine s potrdilom o plačilu
povračila ob priključitvi na vodovodno omrežje |
|
|
- soglasje upravljalca ceste (v primeru
preboja ali rezanja ceste) |
|
|
- služnostno pogodbo, sklenjeno z lastniki
zemljišč (če trasa vodovoda prečka njihovo zemljo). |
|
|
47. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je dolžan skleniti pogodbo o
priključitvi ob izpolnitvi tehničnih pogojev, razen v primeru, če
naročniku ne more zagotoviti zadostnih količin vode in izpolniti dobavno
- tehničnih pogojev ali če bi bila s tem motena oskrba ostalih
potrošnikov. V primeru, da iz razlogov iz prejšnjega odstavka ni možno
skleniti pogodbe o priključitvi, je izvajalec javne službe dolžan o tem
obvestiti pristojni občinski organ, s katerim se naročnik ob sodelovanju
izvajalca javne službe dogovori o možnosti načina in tehnične rešitve
izvedbe priključitve. |
|
|
48. člen |
|
|
Na osnovi sklenjene pogodbe o priključitvi
izvajalec javne službe naročniku – bodočemu uporabniku vode opravi: |
|
|
- odkaz trase priključka in merilnega mesta,
|
|
|
- skladno z dogovorom med naročnikom izdela
ponudbeni predračun in pogodbo za izvedbo priključka. |
|
|
49. člen |
|
|
Izvajalec javne službe izvede priključek, ko
so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o priključitvi. Po izvedbi del za
priključitev na vodovodno omrežje je izvajalec javne službe dolžan
vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil izveden
priključek. |
|
|
50. člen |
|
|
Spremembo lokacije merilnega mesta, trase
priključka ali dobavnih količin lahko uporabnik zahteva po enakem
postopku kot nov priključek, pri čemer izvajalec javne službe za vsak
primer posebej presodi, če je potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo
v celoti ali samo deloma. |
|
|
51. člen |
|
|
Priključek se ukine na osnovi pisnega
naročila lastnika priključka. Stroške ukinitve poravna naročnik. |
|
|
b)
Dimenzije priključkov in izvedba |
|
|
52. člen |
|
|
Dimenzijo priključka določi izvajalec javne
službe: |
|
|
– po številu izlivnih mest v priključenem
objektu za gospodinjstvo: |
|
|
Število izlivnih
mest Vrsta in minimalna dimenzija
priključka |
|
|
5–20
PE
DN 32/10 |
|
|
20–30
PE
DN 40/10 |
|
|
|
|
|
– če se predvideva, ob upoštevanju vseh
podatkov iz projekta interne inštalacije oziroma tehnološkega projekta,
večjo konično porabo kot 2 l/sek., se dimenzionira priključek s
hidravličnim izračunom. |
|
|
53. člen |
|
|
Za gradnjo vodovodnih priključkov se
smiselno uporabljajo določbe v poglavju projektiranje in gradnja
vodovoda. |
|
|
c) Lokacija in izvedba merilnega mesta
|
|
|
54. člen |
|
|
Merilno mesto je praviloma v jašku izven
objekta, čim bliže javnemu vodovodu. V objektih, v katerih je predvidena
ločena meritev za več uporabnikov, je lahko register vodomerov v
objektu. |
|
|
55. člen |
|
|
Če je vodomerno mesto v objektu uporabnika,
mora biti cev vodovodnega priključka zaščitena s PE cevjo v celotni
dolžini od vstopa v objekt do vodomera. V zaščitni cevi mora biti tudi
cev priključka, ki vstopa skozi steno vodomernega jaška izven objekta.
|
|
|
56. člen |
|
|
Talni jaški izven objekta so tipski PVC
termo jaški ali betonski jaški, opisani v 32. členu tega pravilnika. |
|
|
d) Tipi in dimenzije vodomerov |
|
|
57. člen |
|
|
Vrsto in tip vodomerne naprave, ki se
uporablja za merjenje porabljene vode, določa izvajalec javne službe,
dimenzijo vodomera pa določi projektant ob soglasju izvajalca javne
službe. |
|
|
58. člen |
|
|
Upravljalec ob prevzemu vodovodnega
priključka oziroma ob vsaki vgradnji vodomera plombira matični privoj s
PVC plombo. Odstranitev, uničenje oz. poškodovanje plombe se sankcionira
v skladu z določbami odloka o oskrbi s pitno vodo. |
|
|
e) nadomestilo stroškov vzdrževanja
priključka in menjave ter kontrole vodomerov – vzdrževalnina priključka
|
|
|
59. člen |
|
|
Vzdrževalnina priključka je znesek, ki se
mesečno zaračunava za pokrivanje stroškov redne menjave vodomernih
naprav v enem menjalnem obdobju. |
|
|
Znesek vzdrževalnine priključka v
obračunskem obdobju dobimo kot zmnožek nazivnega pretoka vodomera in
cene vode. |
|
|
Vzdrževalnina priključka = Qn (m 3 /h) x
cena vode (SIT/m3) |
|
|
x obračunsko obdobje (mesec) |
|
|
Vodomer DN (mm) 20 25 32 40 50
65 80 100 150 |
|
|
50-k
80-k 100-k 150k |
|
|
Nazivni pretok Qn (m3/h) 2,5 6 6 10 15 25 40
60 |
|
|
150 40
60 90 200 |
|
|
· k – kombinirani vodomer |
|
|
60. člen |
|
|
Izvajalec javne službe lahko na podlagi
predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema
pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju,
določi za vgradnjo tudi druge dimenzije vodomerov. |
|
|
V. TEHNIČNO DOBAVNI POGOJI |
|
|
61. člen |
|
|
Priključitev uporabnika na vodovod je možna
ob naslednjih pogojih: |
|
|
- da je kota tlačne črte pri Q max v
vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad koto najvišjega izliva v objektu, |
|
|
- da bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom
vode ne bo presegal pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja in
povzročal motenj v oskrbi ostalih potrošnikov. |
|
|
62. člen |
|
|
Začasni priključek na javni vodovod je
možen: |
|
|
1. za gradbišče (gradbiščni priključek), |
|
|
2. za bodoče uporabnike na kompleksih, ki
niso pokriti s sekundarno mrežo minimalnega premera 80 mm, ob pogoju: |
|
|
- da z izgradnjo začasnega priključka ne bo
motena oskrba z vodo, |
|
|
- da je s srednjeročnim programom predvidena
izgradnja sekundarne vodovodne mreže na kompleksu, kjer je objekt
uporabnika, |
|
|
- da uporabnik pred izvedbo priključka
podpiše pogodbo z izvajalcem javne službe, v kateri bodo natančno
opredeljene obveznosti uporabnika do sofinanciranja sekundarne mreže na
kompleksu in rok o začasni uporabi priključka. |
|
|
Odločitev o možnosti izvedbe začasnega
priključka izda izvajalec javne službe, pri čemer za vsak primer posebej
presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči uporabnik predložiti.
|
|
|
63. člen |
|
|
Naprave za zvišanje tlaka v objektih so del
interne inštalacije in se lahko vgradijo le s posebnim soglasjem
izvajalca javne službe. |
|
|
Naprave za zvišanje tlaka se morajo
priključiti preko vmesnega rezervoarja, v katerega priteka voda preko
vodomera in ventila s plovcem, v primerih, ko iz omrežja ni možno
zagotavljati črpalne količine vode. |
|
|
Vtok v rezervoar mora biti nad najvišjim
nivojem vode v rezervoarju. |
|
|
VI. NADZOR NAD GRADNJO VODOVODA |
|
|
64. člen |
|
|
Vse vodovodne naprave, ki jih gradi ali
rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po dokončanju prešle v
upravljanje izvajalcu javne službe, med gradnjo nadzira strokovna služba
izvajalca javne službe. |
|
|
65. člen |
|
|
Nadzor iz prejšnjega člena tega pravilnika,
obsega kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij in tega pravilnika
ter kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenega materiala.
|
|
|
VII. PREVZEM VODOVODOV V UPRAVLJANJE |
|
|
66. člen |
|
|
Investitor javnega vodovoda, če to ni
občina, mora tega predati v last občini. Način in pogoje predaje
opredelita investitor in občina s pogodbo. Občina preda predmetni
vodovod v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji mora
investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo
dokumentacijo: |
|
|
- projekt z gradbenim dovoljenjem,
|
|
|
- projekt izvedenih del (PID) v skladu z
Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1) in po določbah Pravilnika o izdelavi
in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in metodologiji katastra
izvajalca javne službe, |
|
|
- zapisnik o tlačnem preizkusu, |
|
|
- atest o izvedenem klornem šoku,
|
|
|
- podatke o investicijski vrednosti,
|
|
|
- uporabno dovoljenje. |
|
|
Na osnovi zapisnika o prevzemu javnega
vodovoda vnese izvajalec javne službe vodovod v kataster komunalnih
naprav in v evidenco sredstev v upravljanju. |
|
|
67. člen |
|
|
Lokalni vodovod prevzame izvajalec javne
službe v upravljanje le, če so izpolnjeni pogoji iz tega pravilnika in
je vodovod zgrajen oziroma saniran skladno z vsemi predpisi ter ima
vodni vir, ki ustreza pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode,
in urejene varstvene pasove. |
|
|
VIII. KATASTER VODOVODNIH NAPRAV |
|
|
68. člen |
|
|
Izvajalec javne službe mora za objekte
javnega vodovoda voditi kataster komunalnih naprav. |
|
|
Kataster komunalnih naprav se vodi skladno z določbami
Pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in
Zakona o katastru komunalnih naprav. Podatki iz katastra se izdajo na
osnovi pisne vloge, ki mora vsebovati namen rabe podatkov. Za izdajo
podatkov iz katastra se plača nadomestilo stroškov priprave in izdaje
podatkov. Občini se za njene potrebe izdajo podatki iz katastra
brezplačno v dogovorjeni DXF oblik. Prav tako izdaja občina podatke iz
katastra izvajalcu javne službe brezplačno. |
|
|
69. člen |
|
|
Ne glede na določbe Pravilnika o izdelavi in vzdrževanju
katastra komunalnih naprav pa izvajalec javne službe za operativne
potrebe sektorja vodooskrbe vodi katastrski elaborat v obsegu: pisni
del, grafični del v državnem koordinatnem sistemu, skanogrami,
elaborati. |
|
|
Ad/1 Pisni del vsebuje popisne liste ali tabele po
segmentih (točka, sistem daljic ali ploskev). |
|
|
Ad/2 Grafični del vsebuje: |
|
|
a) Podloge: |
|
|
- digitalni katastrski načrt, |
|
|
- digitalni ortofoto načrt, |
|
|
- topografski načrt različnih meril (1 : 1000, 1 : 5000, 1
: 25 000 …), |
|
|
- druge podloge. |
|
|
b) Segmente katastra komunalnih naprav: |
|
|
- točkovni (hidranti, zasuni, zračniki …), |
|
|
- linijski (cevovodi ...), |
|
|
-ploskovni (jaški, vodovarstvenaobmočja …). |
|
|
Ad/3 Skanogrami so digitalna oblikaelaborata: |
|
|
a) skanogrami fotografij (jaškov, cevovodov, križanj,
zanimivih detajlov …), |
|
|
b) skanogrami topografij, skic, shem inshematskihprikazov
…, |
|
|
c) skanogrami, druga dokumentacija. |
|
|
Ad/4 Elaborati: |
|
|
Elaborat je zbirka vseh listin, dokumentov, skic in
zapisnikov, na osnovi katerih je bil nastavljen pisni in grafični del
elaborata, zlasti: |
|
|
- pregledna karta območja novega cevovoda – M 1: 500,
1000, 5000, 10000 |
|
|
- situacijski načrt, ki vsebuje geodetski posnetek terena
in cevovoda z vsemi pripadajočimi elementi z označbami in s podatki
|
|
|
- podolžni profili |
|
|
- topografije zasunov, hidrantov in podobnih objektov na
cevovodu, |
|
|
- oznake detajlnih listov, kjer je cevovod, ter številke
zapisnikov s podatki meritev, |
|
|
- montažni načrti cevovodov (zasuni,hidranti, zračniki,
blatniki, odcepi, priključna mesta, križanja), |
|
|
- dimenzije, materiali, leto izgradnje, |
|
|
- situacijski načrt, topografije in podolžni profili
morajo biti v digitalni obliki (dwg, dxf format), |
|
|
- drugi podatki. |
|
|
70. člen |
|
|
Vzdrževanje katastra komunalnih naprav temelji na prijavah
o spremembah na komunalnih vodih, ki se posredujejo izvajalcu, ki vodi
kataster. Prijava o spremembi komunalnega voda je pisno obvestilo, ki
vsebuje podatke o kraju komunalnega objekta in kratek opis spremembe na
objektu. |
|
|
71. člen |
|
|
Po prejemu prijave o spremembi komunalnega voda mora
služba katastra takoj poskrbeti za eventualno potrebno izmero na terenu
in vnos spremembe v katastrski elaborat. |
|
|
72. člen |
|
|
O spremembah na komunalnih vodih se vodi posebna evidenca.
|
|
|
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
73. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se
sprejmejo po postopku, določenem za njegov sprejem. |
|
|
74. člen |
|
|
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci. |
|
|
Štev.: 532-65/04 |
|
|
Datum: 9. 7. 2004 |
|
|
Župan Občine Juršinci |
|
|
Alojz Kaučič, s. r. |
|