Na podlagi
131. člena
Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Kranj (Uradni list
RS, št. 191/20 – UPB1 in 21/21) je mestni svet na 24. redni seji dne
10. 3. 2021 potrdil uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Mestnega sveta
Mestne občine Kranj, ki obsega: |
– Poslovnik
Mestnega sveta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 191/20 – UPB1 z
dne 18. december 2020) |
– Spremembe in
dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Kranj (Uradni list
RS, št. 21/21 z dne 12. februar 2021) |
|
Št. 030-3/2021-3-(40/62/02) |
|
Župan |
Mestne občine
Kranj |
Matjaž Rakovec |
|
|
|
P O S L O V N I
K |
Mestnega sveta
Mestne občine Kranj (uradno prečiščeno besedilo – UPB2) |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela Mestnega sveta Mestne občine Kranj (v
nadaljnjem besedilu svet) in njegovih delovnih teles, uresničevanje
pravic in dolžnosti njegovih članov, postopke odločanja, razmerja sveta
do drugih organov Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu MOK) in
Mestne uprave MOK (v nadaljnjem besedilu mestna uprava) ter druga
vprašanja, pomembna za delo sveta. |
|
2. člen |
|
(1) Za
vprašanja o delu delovnih teles sveta, ki jih ta poslovnik posebej ne
ureja, razen določb o snemanju sej sveta in o dopisni seji, se smiselno
uporabljajo določila tega poslovnika, ki veljajo za svet. |
(2) Določbe tega
poslovnika glede sklica in vodenja seje sveta ter sestave zapisnika, če
ni izrecno s tem poslovnikom drugače določeno, se smiselno uporabljajo
za seje sveta krajevnih skupnosti, pri čemer se ne uporabljajo določbe o
snemanju sej, dopisni seji in določba četrtega odstavka 97. člena tega
poslovnika. |
|
3. člen |
|
(1) Za člane
in članice sveta se uporablja naziv »svetnik« in »svetnica« (v
nadaljnjem besedilu svetnik). |
(2) V poslovniku
uporabljen izraz »predsedujoči sveta« pomeni župana ali drugo osebo, ki
vodi sejo sveta na podlagi pooblastila župana ali v skladu z določbami
tega poslovnika. |
(3) Izrazi, ki se
nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
|
4. člen |
|
(1) Delo in
dokumentacija sveta in njegovih delovnih teles sta javna, razen če svet
ali njegovo delovno telo obravnava zadevo oziroma gradivo zaupne narave. |
(2) Svet zagotavlja
javnost dela z obveščanjem javnosti o svojem delu, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov javnih občil na svojih javnih sejah, z
objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni
strani MOK, z uradnim objavljanjem splošnih aktov MOK, z objavljanjem
sklicev sej sveta in njegovih delovnih teles, gradiv za točke dnevnega
reda teh sej in njihovih zapisnikov, objavljanjem posnetkov sej sveta
ter na druge načine v skladu s predpisi MOK ob hkratnem zagotavljanju
varstva osebnih podatkov. |
(3) Javnost je
lahko navzoča na sejah sveta na podlagi vnaprejšnje najave
zainteresirane osebe, ki mora biti predsedujočemu sveta podana najmanj
24 ur pred sejo sveta, pri čemer najava ni potrebna za predstavnike
javnih občil. V primeru, da je podanih več kot pet pravočasnih najav, se
v prostorih MOK organizira neposredni prenos seje, pri katerem ne
nastane zvočni ali slikovni zapis seje. Notranja organizacijska enota
mestne uprave, pristojna za organiziranje dela sveta, zainteresirani
osebi izda dovolilnico za udeležbo. Javnost na seji nima pravice do
besede. |
(4) Svet lahko
sklene, da bo seja ali del seje potekala brez navzočnosti javnosti.
Predsedujoči sveta določi, kdo je lahko poleg župana, svetnikov,
predlagatelja gradiva in predstavnikov mestne uprave navzoč na seji ali
delu seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti. |
(5) Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in njegovih delovnih teles, ki
vsebujejo osebne podatke ali podatke, ki so kot državna, uradna in
poslovna skrivnost opredeljeni z zakonom ali z drugimi predpisi (v
nadaljevanju: gradivo zaupne narave). Ravnanje z akti in z gradivom
zaupne narave določi župan s posebnim aktom. |
(6) Konstitutivno
sejo sveta krajevne skupnosti, ki je hkrati prva redna seja sveta
krajevne skupnosti, pripravi in skliče dotedanji predsednik sveta
krajevne skupnosti najkasneje v 20 dneh po volitvah sveta krajevne
skupnosti. Če seja v tem roku ni sklicana, jo skliče župan ali od njega
pooblaščeni javni uslužbenec mestne uprave. |
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
1. Verificiranje mandatov, volitve in imenovanja |
|
5. člen |
|
(1) Svet se
konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov svetnikov. |
(2) Konstitutivno
sejo, ki je hkrati prva redna seja novoizvoljenega sveta, pripravi in
skliče dotedanji župan najkasneje v 20 dneh po volitvah za svet, če je
za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v desetih
dneh po drugem krogu volitev. Če seja v tem roku ni sklicana, jo skliče
predsednik občinske volilne komisije. |
(3) Zaradi priprave
na prvo sejo skliče župan prvo izvoljene svetnike s kandidatnih list. |
(4) Do potrditve
mandata župana prvo sejo vodi najstarejši svetnik oziroma svetnik, ki ga
na predlog najstarejšega svetnika določi svet. |
(5) Svet na prvi
seji najprej imenuje komisijo za potrditev mandatov članov mestnega
sveta in ugotovitev izvolitve župana. |
|
6. člen |
|
(1) Dnevni
red konstitutivne seje je: |
1. ugotovitev
števila navzočih novoizvoljenih svetnikov, |
2. poročilo volilne
komisije MOK, |
3. imenovanje
komisije za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev
izvolitve župana, |
4. poročilo
komisije za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev
izvolitve župana, |
5. potrditev
mandatov svetnikov in ugotovitev o izvolitvi župana, |
6. slovesna prisega
župana in njegov pozdravni nagovor, |
7. imenovanje
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
7. člen |
|
(1) Na prvi
seji svet izmed navzočih svetnikov imenuje predsednika in dva člana
Komisije za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve
župana. |
(2) Kandidate za
predsednika in člana komisije lahko predlaga skupina najmanj petih
navzočih članov sveta. |
(3) Svet glasuje o
predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani
predsednik in člana komisije. O ostalih predlogih svet ne odloča. |
|
8. člen |
|
(1) Komisija
za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve
župana na podlagi poročila volilne komisije MOK in potrdil o izvolitvi
pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za svetnike, predlaga svetu
odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za svetnike ali
predstavnikov list kandidatov in predlaga potrditev mandatov svetnikov. |
(2) Mandate
svetnikov potrdi svet na predlog Komisije za potrditev mandatov članov
mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana potem, ko dobi njeno
poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti
morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov list kandidatov. |
(3) Svet najprej
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, nato pa odloča o
vsakem spornem mandatu posebej. Šteje se, da je z odločitvijo o spornem
mandatu hkrati odločeno o pritožbi kandidata ali predstavnika liste
kandidatov. |
(4) Kandidat za
svetnika, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi
svojega mandata. |
(5) Dokler svet o
tem ne odloči, ima kandidat za svetnika, katerega mandat je sporen,
pravico udeleževati se sej sveta, vendar nima pravice odločanja. |
|
9. člen |
|
(1) Komisija
za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve
župana na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatov za župana. |
(2) Svet na podlagi
poročila komisije za potrditev mandatov članov mestnega sveta in
ugotovitev izvolitve župana posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana. Šteje se, da je z odločitvijo o spornem mandatu
župana hkrati odločeno o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidata
za župana. |
|
10. člen |
|
(1) Ko se
svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni svetniki, mandat
dotedanjim svetnikom in županu preneha. |
(2) S prenehanjem
mandata svetnikov preneha članstvo v nadzornem odboru ter v stalnih in
začasnih delovnih telesih sveta. |
|
11. člen |
|
(1) Pred
slovesno prisego in pozdravnim nagovorom novoizvoljenega župana preda
dotedanji župan župansko verigo novoizvoljenemu županu. |
(2) Župan po
slovesni prisegi in pozdravnem nagovoru prevzame vodenje seje. |
|
12. člen |
|
(1) Svet
nato imenuje Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija ima pet članov, in sicer predsednika, podpredsednika in tri
člane, vse iz vrst svetnikov. Kandidate za predsednika, podpredsednika
in člane komisije lahko predlaga skupina najmanj petih svetnikov. |
(2) Imenovanje
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je javno. Po
imenovanju komisije preneha delovati komisija za potrditev mandatov
članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana. |
|
13. člen |
|
(1) Svet v
60 dneh po konstituiranju imenuje oziroma izvoli organe MOK, določene z
zakonom ali drugimi splošnimi akti, in komisije kot svoja delovna
telesa, če ni z zakonskimi ali podzakonskimi akti drugače določeno. |
(2) Člane
nadzornega odbora imenuje svet najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. |
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV |
|
14. člen |
|
(1) Pravice
in dolžnosti svetnikov so določene z zakonom, Statutom MOK (v
nadaljevanju: statut) in tem poslovnikom. |
(2) Svetnik ima
pravico in dolžnost: |
– udeleževati se
sej sveta ter na njih sodelovati in odločati, |
– sodelovati pri
delu in odločanju delovnih teles sveta, katerih član je, v skladu z
določili tega poslovnika |
– in druge pravice
in dolžnosti, določene z zakonom, statutom in tem poslovnikom. |
(3) Svetnik ima
pravico: |
– predlagati svetu
v sprejem splošne akte, za katere je tako določeno s statutom in tem
poslovnikom, |
– kandidirati za
vsako funkcijo v svetu in njegovih delovnih telesih, |
– glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter
predlagati amandmaje k predlogom, |
– postavljati
vprašanja in dajati pobude ter predloge, |
– predlagati
obravnavanje zadev iz pristojnosti sveta, |
– predlagati
uvrstitev zadev na dnevni red sej, |
– skupaj z drugimi
svetniki, katerih število je določeno s tem poslovnikom, predlagati
kandidate za delovna telesa oziroma komisije ter organe sveta in druge
kandidate, ki jih imenuje svet v skladu s statutom in tem poslovnikom,
in predlagati njihovo razrešitev, |
– voliti in biti
voljen v delovna telesa oziroma komisije sveta, |
– zahtevati od
mestne uprave vse podatke in informacije, ki jih potrebuje v zvezi z
delom sveta, |
– obvestiti svet o
nastopu okoliščin, ki po zakonu ali statutu zahtevajo prenehanje
funkcije svetnika, |
– udeleževati se
sej organov in komisij sveta, čeprav ni njihov član, vendar nima pravice
odločati. |
(4) Svetniki
uveljavljajo pravice iz tega člena neposredno na seji sveta ali pisno
med sejama sveta. |
(5) Svetnik ima
pravico skupaj z drugimi svetniki ustanoviti svetniško skupino, se
včlaniti vanjo, v njej enakopravno sodelovati in iz nje izstopiti. |
(6) Svetnik ima
pravico in dolžnost, da se izreče, v katerih komisijah želi sodelovati.
Izjavo sporoči vodji skupine svetnikov, katere član je. |
(7) Svetnik ima
dolžnost varovati informacije, ki niso javnega značaja, in podatke
zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne
skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom, akti sveta in
organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem
delu. |
|
15. člen |
|
Če se svetnik iz
opravičljivega razloga ne more udeležiti seje, to sporoči podpisniku
vabila na sejo sveta oziroma notranji organizacijski enoti mestne
uprave, ki je pristojna za organiziranje dela sveta. |
|
16. člen |
|
(1) Svetniku,
razen podžupanu, v skladu z zakonom pripada sejnina za udeležbo na seji
občinskega sveta ali seji delovnega telesa sveta, pri čemer se sejnine
ne izplačujejo za dopisne, slavnostne in žalne seje sveta in njegovih
delovnih teles. |
(2) S posebnim
pravilnikom, ki ga sprejme svet, se določijo merila za izplačilo sejnin
za svetnike, člane delovnih teles sveta in člane drugih občinskih
organov in članov svetov ožjih delov občine. |
|
17. člen |
|
(1) Na
zahtevo svetnikov nudi mestna uprava svetnikom pomoč pri oblikovanju
predlogov ter jim poda strokovna pojasnila in dopolnilna gradiva v zvezi
z delom in delovanjem sveta. |
(2) Mestna uprava
zagotavlja prostore za delo svetnikov, organov in komisij sveta. |
|
IV. SVETNIŠKE SKUPINE |
|
18. člen |
|
(1) Svetnik
je lahko član le ene svetniške skupine. |
(2) Svetniško
skupino sestavljata najmanj dva svetnika. |
(3) Svetniki, ki so
bili izvoljeni z istoimenske liste, imajo pravico ustanoviti le eno
svetniško skupino, razen v primerih iz drugega odstavka 21. člena tega
poslovnika, samostojni svetniki pa lahko ustanovijo skupino samostojnih
svetnikov. |
(4) V času enega
mandata se lahko ustanovi le ena istoimenska skupina samostojnih
svetnikov. |
|
19. člen |
|
(1) Svetniki
ustanovijo svetniško skupino najkasneje v osmih delovnih dneh po
konstituiranju sveta. Vodja svetniške skupine mora najkasneje v osmih
delovnih dneh po ustanovitvi o tem pisno obvestiti župana in mu
predložiti seznam članov z njihovimi podpisanimi pristopnimi izjavami. |
(2) Vodja svetniške
skupine obvesti župana o spremembi števila članov svetniške skupine v
treh dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov predloži županu
s strani novih članov podpisane pristopne izjave. |
|
20. člen |
|
(1) Če se
svetnik, ki je izstopil iz ene svetniške skupine, ne včlani v drugo,
dobi status samostojnega svetnika. |
(2) Samostojni
svetnik je tudi svetnik, ki pripada listi z enim izvoljenim svetnikom. |
(3) Samostojni
svetnik je v svojih pravicah in obveznostih, določenih s tem
poslovnikom, izenačen s svetniškimi skupinami. |
|
21. člen |
|
(1) Dvoje
ali več svetniških skupin se lahko združi v eno svetniško skupino. |
(2) Svetniki, ki so
bili izvoljeni z istoimenske liste, lahko v okviru povezovanja ali
nastanka drugih političnih strank ustanovijo nove svetniške skupine, kot
na primer v primeru, če se politična stranka razdeli na dve ali več
političnih strank, če se iz dela članstva politične stranke ustanovi
nova stranka ali če razpade koalicija političnih strank, ki so vložile
skupno istoimensko listo. Smiselno enako velja za spremembe znotraj
svetniških skupin, ki so izvoljene na podlagi list volivcev. |
(3) Tako
ustanovljene nove svetniške skupine lahko pridobivajo materialne pravice
oziroma sredstva le v okviru pravic, ki jih je pridobila svetniška
skupina ob konstituiranju sveta. |
|
22. člen |
|
Svetniške skupine
in samostojni svetniki se na predlog župana v 15 dneh po konstituiranju
sveta dogovorijo za stalni sedežni red svetnikov v dvorani. Če se v tem
roku ne dogovorijo, sedežni red določi svet s sklepom. |
|
23. člen |
|
S posebnim
pravilnikom, ki ga sprejme svet, se določi vsebina pravic svetniških
skupin in samostojnih svetnikov v zvezi z njihovim delom, višina
sredstev pa se določi z vsakoletnim proračunom MOK. |
|
V. SEJE SVETA |
|
1. Uvodne določbe |
|
24. člen |
|
Seje sveta
praviloma potekajo v sejni sobi številka 16 stavbe MOK. |
|
25. člen |
|
V času seje sveta
morajo biti v sejni sobi izobešene zastave Evropske unije, Republike
Slovenije in MOK. |
|
26. člen |
|
Vsa določila, ki
veljajo za redno sejo, veljajo tudi za izredno sejo, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno. |
|
27. člen |
|
(1) Seje
sveta se snemajo. Zvočno in zvočno-slikovno snemanje sej sveta izvaja
mestna uprava oziroma za to pooblaščena oseba. Zvočni in zvočno-slikovni
posnetki so namenjeni obveščanju javnosti, predvsem zaradi preglednosti
oziroma razvidnosti delovanja in sprejemanja odločitev sveta,
zagotavljanju nadzora javnosti nad delovanjem organov občine ter
izdelavi zapisnika. |
(2) Zvočni posnetek
seje predstavlja podlago za izdelavo dobesednega zapisnika seje, ki se
objavi na uradni spletni strani občine brez varovanih osebnih podatkov
in drugih podatkov zaupne narave. |
(3) Potek seje
sveta, ki je odprta za javnost, se zvočno-slikovno snema. Posnetek se
objavi na uradni spletni strani občine v roku desetih delovnih dni po
seji sveta. Pred objavo posnetka se izbrišejo deli seje z varovanimi
osebnimi podatki in drugi podatki zaupne narave. Na zahtevo posameznega
svetnika ali svetniške skupine mora mestna uprava ta posnetek
posredovati z dnem objave na uradni strani MOK. |
(4) Arhiv
zvočno-slikovnih posnetkov, o katerem se vodi posebna evidenca, s katero
upravlja občina, se hrani dve leti po končanem posameznem mandatnem
obdobju sveta. V enakem roku se izbrišejo zvočno-slikovni posnetki, ki
so objavljeni na uradni spletni strani občine. |
|
27.a člen |
|
(1) Pred
začetkom posamezne seje sveta se udeleženci seje, ki imajo pravico do
razprave ali podajanja pojasnil, v skladu z določili zakona in drugih
predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, seznanijo z
zvočno-slikovnim snemanjem sej ter z namenom uporabe posnetka seje, od
njih pa se hkrati pridobijo ustrezne izjave oziroma soglasja za
snemanje, razen če so že podali izjavo oziroma soglasje k
zvočno-slikovnemu snemanju. Izjave oziroma soglasja udeležencev sej, ki
imajo pravico do razprave ali podajanja pojasnil na seji, so veljavna za
posamezno mandatno obdobje, v katerem so bila pridobljena. |
(2) Udeležence sej
sveta, ki imajo pravico do razprave ali podajanja pojasnil na seji,
predsedujoči svetu na začetku seje opozori na njihovo odgovornost, da v
svojih predstavitvah, razpravah in pojasnilih ne navajajo varovanih
osebnih podatkov, kadar so seje javne. |
(3) Snemanje sej,
odprtih za javnost, je v skladu z zakonom, ki ureja medije, dopustno
tudi za akreditirane predstavnike medijev. |
|
27.b člen |
|
Zvočno in
zvočno-slikovno snemanje sej sveta je svetnikom ali drugim navzočim
osebam, razen predstavnikom medijev iz prejšnjega odstavka, prepovedano
brez soglasja vseh navzočih na seji. |
|
2. Sklic seje sveta |
|
2.1 Uvodno |
|
28. člen |
|
(1) Svet
dela na rednih, izrednih in dopisnih sejah. |
(2) Svet se sestaja
tudi na slavnostnih in žalnih sejah. |
|
2.2 Sklic redne seje |
|
29. člen |
|
(1) Redne
seje sklicuje župan praviloma mesečno, sicer pa najmanj osemkrat v
koledarskem letu, v skladu z okvirnim letnim terminskim planom sej, ki
ga določi župan do konca tekočega leta za prihodnje leto. |
(2) Svet ima redne
seje praviloma v sredo s pričetkom ob 16.00. |
(3) Redno sejo
sveta se lahko skliče, ko je končana predhodno sklicana redna seja. |
|
30. člen |
|
Če dnevni red ni
izčrpan, se seja prekine in se skliče nadaljevanje redne seje. Župan
praviloma skliče nadaljevanje seje v roku sedmih dni po prekinitvi,
razen če je potreben daljši rok za pripravo gradiva. |
|
31. člen |
|
(1) Sklic
seje predstavlja vabilo s predlogom dnevnega reda. |
(2) Na dnevni red
seje sveta ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino ali če še ni uveljavljen hierarhično nadrejeni
akt. |
|
32. člen |
|
(1) Posamezne
točke dnevnega reda za seje sveta lahko predlagajo: |
– svetnik, |
– župan, |
– nadzorni odbor v
zadevah iz njegove pristojnosti, |
– delovna telesa
sveta, |
– najmanj pet
odstotkov volivcev v MOK v zvezi s sprejemom ali razveljavitvijo
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti sveta ali drugih
občinskih organov po postopku, ki ga statut določa za ljudsko
iniciativo. |
(2) Predlagatelji
posredujejo predloge za posamezne točke dnevnega reda seje sveta županu
skupaj z gradivom. Na podlagi posredovanih predlogov in v skladu s
sklepi sveta oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje župan
pripravi predlog dnevnega reda seje. |
(3) Svetnik,
delovno telo ali nadzorni odbor morajo posredovati gradivo iz prejšnjega
odstavka tega člena v skladu z določili tega poslovnika najmanj tri
delovne dni pred sklicem seje. V predlog dnevnega reda se lahko uvrstijo
le zadeve, ki so pravočasno vložene v pisni obliki in obrazložene. |
|
33. člen |
|
(1) Župan
mora sklicati sejo sveta, če to zahteva najmanj četrtina svetnikov, seja
pa mora biti najkasneje v 15 dneh po tem, ko je bila dana pisna zahteva
za sklic seje. |
(2) Če župan seje
sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo svetniki, ki so zahtevo podali. |
(3) Zahtevi za
sklic seje sveta mora biti predložen dnevni red. Na dnevni red mora
župan uvrstiti predlagane točke, lahko pa predlagani dnevni red dopolni
še z novimi točkami. V tem primeru ne veljajo roki za pošiljanje
gradiva, določeni v 34. členu tega poslovnika. |
(4) Določba prvega
odstavka tega člena se ne uporablja v primeru seje na daljavo. |
|
34. člen |
|
(1) Sklic
seje sveta se pošlje svetnikom najmanj 14 dni pred dnem, določenim za
sejo, in se objavi na spletni strani MOK. |
(2) Sklic seje se
pošlje po elektronski pošti županu, svetnikom, nadzornemu odboru,
krajevnim skupnostim, mestni upravi in javnim občilom. |
(3) Gradivo k
posameznim točkam dnevnega reda se objavi na spletni strani MOK in
pošlje po elektronski pošti svetnikom in članom delovnih teles najmanj
sedem dni pred sejo, v primeru, da gre za gradivo aktov, ki se v skladu
z določbo prvega odstavka 129. člena tega poslovnika sprejemajo po
dvostopenjskem postopku, pa 14 dni pred sejo. Če svetnik ali član
delovnega telesa želi, da se mu gradivo pošilja pisno po pošti, mora o
tem obvestiti notranje organizacijsko enoto, pristojno za organiziranje
dela sveta. |
(4) Posamezno
gradivo se lahko posreduje tudi kasneje, če je to nujno zaradi
upoštevanja predpisanih oziroma postavljenih rokov ali če predlagatelj
ugotovi, da je obravnava kasneje posredovanega gradiva potrebna za
odločanje sveta o posamezni točki dnevnega reda. Kasneje se lahko
posreduje tudi predlog obvezne razlage. |
|
2.3 Sklic izredne seje |
|
35. člen |
|
(1) Izredna
seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni
pogojev za sklic redne seje. |
(2) Izredno sejo
skliče župan na svojo pobudo ali na zahtevo najmanj četrtine svetnikov. |
(3) Za izredno sejo
sveta ne veljajo roki, določeni za redno sejo. |
(4) Župan lahko
skliče izredno sejo sveta, tudi če še ni končana prejšnja izredna seja. |
(5) Če župan ne
skliče izredne seje v treh delovnih dneh po prejemu zahteve svetnikov za
sklic izredne seje, jo lahko skličejo predlagatelji zahteve. Sejo v tem
primeru kot predsedujoči vodi predstavnik predlagateljev. |
(6) Svet lahko
začne novo izredno sejo, preden konča prejšnjo izredno sejo. |
|
36. člen |
|
V zahtevi za sklic
izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic, priložena
morata biti dnevni red in gradivo, o katerem naj svet odloča. Če
svetniki ne razpolagajo z gradivom, pa mora biti priložena zahteva
županu in mestni upravi, katera gradiva naj pripravi. |
|
37. člen |
|
Gradivo za izredno
sejo se posreduje pristojnim delovnim telesom, ki do seje sveta podajo
svoja mnenja in predloge. |
|
38. člen |
|
Izredna seja sveta
poteka po dnevnem redu, ki je naveden v sklicu. O dnevnem redu se ne
razpravlja in ne glasuje. |
|
2.4 Sklic slavnostne seje |
|
39. člen |
|
(1) Slavnostno
sejo sveta skliče župan. |
(2) Slavnostne seje
se lahko skličejo ob prazniku MOK in drugih svečanih priložnostih. |
(3) Na slavnostno
sejo se poleg svetnikov vabi predsednike krajevnih skupnosti MOK,
predstavnike mestne uprave, častne občane in druge osebe, za katere tako
določi župan. |
(4) O času, kraju
in namenu slavnostne seje se obvesti javnost preko sredstev javnega
obveščanja in z obvestilom na spletni strani občine. |
(5) Seje se lahko
udeležijo samo povabljene osebe in predstavniki javnih občil. |
(6) Priznanja in
nagrade MOK podeljuje svet na slavnostni seji. |
|
40. člen |
|
Za slavnostno sejo
se ne uporabljajo določbe tega poslovnika, razen če je to posebej
določeno. |
|
2.5 Sklic žalne seje |
|
41. člen |
|
(1) Žalno
sejo skliče župan. |
(2) Žalne seje se
skličejo ob smrti ali obletnici smrti za MOK pomembnih javnih osebnosti. |
|
42. člen |
|
Za žalno sejo se ne
uporabljajo določbe tega poslovnika, razen če je to posebej določeno. |
|
2.6. Sklic dopisne seje |
|
42.a člen |
|
(1) Dopisno
sejo sveta lahko skliče le župan za odločanje o manj zahtevnih
vprašanjih, ki zahtevajo takojšnjo odločitev sveta. Na dopisni seji ni
mogoče odločati: |
– o splošnih aktih
občine, razen če gre za odločanje o porabi sredstev proračunske rezerve
v primeru izrednih okoliščin, in |
– o imenovanjih
članov drugih organov in delovnih teles ter predstavnikov lokalne
skupnosti, ki jih občina imenuje v skladu z zakonom ali drugim splošnim
aktom. |
(2) Sklic dopisne
seje se skupaj z glasovnico za vsako posamezno točko dnevnega reda
posreduje svetnikom najmanj 24 ur pred pričetkom dopisne seje po
elektronski pošti na naslov, ki so jih sporočili notranji organizacijski
enoti mestne uprave, pristojni za organiziranje dela sveta. Hkrati se
svetnike o sklicu dopisne seje obvesti s pisnim sporočilom na telefonske
številke mobilnih telefonov, ki so jih sporočili notranji organizacijski
enoti mestne uprave, pristojni za organiziranje dela sveta. Sklic mora
vsebovati datum in uro začetka ter zaključka seje, pri čemer dopisna
seja ne sme trajati manj kot 24 ur, in določitev časovnega obdobja, v
katerem svetniki lahko postavljajo vprašanja. V času trajanja dopisne
seje je predlagatelj oziroma pripravljavec gradiva dolžan svetniku
odgovoriti na njegova pravočasno zastavljena vprašanja. |
(3) Dopisna seja je
sklepčna, če je bil sklic seje poslan vsem svetnikom, od katerih je
vročitev potrdila potrebna večina svetnikov. Šteje se, da so vročitev
potrdili svetniki, ki so glasovali. Na dopisni seji se ne razpravlja in
ni mogoče vlagati amandmajev, dodatnih sklepov ali drugih dopolnil k
predlogom sklepov. |
(4) Glasovanje se
opravi z izpolnitvijo in podpisom glasovnic, ki jih svetniki v obliki
optično prebrane datoteke ali fotografije izpolnjene glasovnice pošljejo
po elektronski pošti na elektronski poštni naslov, s katerega so prejeli
sklic dopisne seje do konca trajanja dopisne seje. Svetnik glasuje tako,
da se izreče za ali proti predlogu sklepa. Predlog sklepa je sprejet, če
je zanj glasovala večina opredeljenih svetnikov ob izpolnitvi pogoja
sklepčnosti iz prejšnjega odstavka tega člena. |
(5) Če dopisna seja
ni sklepčna ali predlog sklepa ni sprejet, za odločanje o tem predlogu
sklepa ni mogoče ponovno sklicati dopisne seje, lahko pa se ga uvrsti na
dnevni red redne ali izredne seje sveta. |
(6) Izvedba dopisne
seje ni vezana na sklic, potek in končanje redne seje. Za dopisno sejo
ne veljajo določbe poslovnika o rokih v zvezi z izvedbo seje in
pošiljanjem gradiva za sejo. |
|
3. Predsedovanje seji |
|
43. člen |
|
Seji sveta
predseduje in jo vodi župan. Župan lahko za vodenje seje sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne
more voditi že sklicane seje sveta, pa ni izdal pooblastila za vodenje
seje, jo vodi najstarejši podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje,
jo vodi najstarejši navzoči član sveta. |
|
4. Navzočnost |
|
44. člen |
|
Navzočnost
svetnikov na seji se ugotovi s podpisi svetnikov na listi navzočnosti
pred začetkom seje oziroma nadaljevanjem prekinjene seje in ob
preverjanju sklepčnosti pred glasovanjem o vsaki točki dnevnega reda. |
|
5. Sklepčnost |
|
45. člen |
|
(1) Seja
sveta lahko poteka, če je svet sklepčen. Svet je sklepčen, ko je
navzočih več kot polovica vseh svetnikov. |
(2) Preverjanje
sklepčnosti se izvede na začetku seje in po končani razpravi pred
glasovanjem o posamezni točki dnevnega reda z uporabo glasovalne
naprave, z vzdigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem svetnikov. |
(3) Z vzdigovanjem
rok ali s poimenskim klicanjem svetnikov se ugotovi sklepčnost tedaj, če
glasovalna naprava ne deluje ali če v prostoru, kjer je seja, take
naprave ni. |
(4) O načinu
ugotavljanja sklepčnosti odloči predsedujoči. |
(5) Preverjanje
sklepčnosti lahko zahteva vsak svetnik ali predsedujoči kadarkoli. |
(6) Če svet po
prvem glasovanju ni sklepčen, se glasovanje ponovi še dvakrat. Drugo
glasovanje se opravi takoj po prvem. Če svet še vedno ni sklepčen, se
pred tretjim glasovanjem seja prekine za deset minut. Če svet tudi ob
tretjem glasovanju ni sklepčen, predsedujoči prekine sejo in določi,
kdaj se bo nadaljevala. |
|
6. Razprava |
|
46. člen |
|
(1) Razpravo
odpre in konča predsedujoči z ustno ugotovitvijo, da je razprava odprta
oziroma končana. |
(2) Razprava pri
točki dnevnega reda je omejena na vsebino gradiva, o katerem se glasuje. |
(3) Predsedujoči
razpravo konča, ko na izrecno vprašanje, ali še kdo želi razpravljati,
ni nobene prijave. |
(4) Ko predsedujoči
konča razpravo, se ta praviloma ne sme ponovno odpreti. Če je po koncu
razprave seja prekinjena, lahko na predlog najmanj petih svetnikov svet
odloči o ponovnem odprtju razprave. |
|
47. člen |
|
(1) Svetniki
imajo pravico do razprave, med razpravo pa lahko župan ali drug
predlagatelj ter njuni predstavniki podajo pojasnila. |
(2) K razpravi se
svetnik prijavi z uporabo glasovalne naprave. Če prijavljene osebe ni v
dvorani, ko je na vrsti za razpravo, se šteje, da se je razpravi
odpovedala. |
(3) Z dvigom roke
se prijavi k razpravi, kadar glasovalna naprava ne deluje ali kadar je
seja v prostoru, kjer take naprave ni. V tem primeru predsedujoči določi
vrstni red razpravljavcev na podlagi vrstnega reda prijav. |
(4) Predsedujoči
daje postopkovna pojasnila ter navodila in pripombe, ki se nanašajo na
potek seje. |
|
48. člen |
|
Vsak razpravljavec
ima pravico do odgovora na razpravo drugega razpravljavca (replika),
kolikor se ta razprava nanaša na njegovo razpravo, če meni, da je bila
njegova razprava napačno razumljena ali napačno interpretirana. Svetnik
pravico do replike zahteva z dvigom roke in vzklikom: »Replika!«
Predsedujoči mu da besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
49. člen |
|
Replika se lahko
zahteva le med razpravo osebe, ki se ji replicira, ali neposredno po
razpravi. Če se prijavi več replikantov, se najprej zvrstijo vse replike
in se šele nato nadaljuje z razpravo. Replika se lahko nanaša le na
razpravo. Replikant na začetku navede, na kateri del razprave se nanaša
njegova replika. Razpravljavec, na katerega razpravo se replike
nanašajo, ima pravico do odgovora, ko so podane vse replike k njegovi
razpravi. |
|
50. člen |
|
(1) Predsedujoči
podeljuje in odvzema besedo govorniku ter skrbi, da govornika nihče ne
moti med besedo. Govorniku se beseda odvzame, če je njegovo izvajanje
žaljivo, če se ne drži točke dnevnega reda ali če drugače krši določila
tega poslovnika. |
(2) Predsedujoči
lahko govorniku odvzame besedo le, če ga prej enkrat opomni. Zoper
odvzem besede govornik lahko ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave in brez obrazložitve glasu. |
|
51. člen |
|
Med sejo lahko
svetnik o istem postopkovnem vprašanju pri posamezni točki dnevnega reda
enkrat zahteva besedo za razpravo o postopku. To naredi tako, da dvigne
roko in reče: »Postopkovno!« Predsedujoči da besedo svetniku za
postopkovno razpravo takoj, ko jo zahteva. |
|
52. člen |
|
O postopkovnem
vprašanju sprejme odločitev predsedujoči. Če se svetnik z odločitvijo
predsedujočega ne strinja, lahko zahteva, da svet o njej glasuje. Svet o
postopkovnem predlogu odloči javno, brez razprave. |
|
7. Odločanje |
|
7.1 Splošne določbe |
|
53. člen |
|
Svet odloča z
večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta, če ni z zakonom ali s
statutom določeno drugače. |
|
54. člen |
|
(1) Glasovanje
se opravi po končani razpravi. |
(2) Po razpravi in
pred glasovanjem, razen o amandmajih, ima vsak svetnik pravico
obrazložiti svoj glas, če s tem poslovnikom ni drugače določeno. |
|
55. člen |
|
(1) Predsedujoči
pred vsakim odločanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja
oziroma navede, da predlaga sklep, kot je zapisan v gradivu, in po
glasovanju razglasi rezultat glasovanja. |
(2) Ne glede na
določbo prvega odstavka tega člena lahko predsedujoči prebere le tisti
del amandmaja, ki je pomemben za prepoznavo vsebine amandmaja, o katerem
svetniki glasujejo. |
|
56. člen |
|
(1) Svet
odloča z glasovanjem navzočih svetnikov javno ali tajno. |
(2) Svet odloča
javno, če zakon, statut ali ta poslovnik ne določajo drugače. |
|
7.2 Javno glasovanje |
|
57. člen |
|
Javno glasovanje se
opravi z uporabo glasovalne naprave ali z dvigom rok. Vsak navzoči
svetnik ima le en glas. |
|
58. člen |
|
(1) Javno
glasovanje se praviloma opravi z uporabo glasovalne naprave.
Predsedujoči preveri sklepčnost pred vsakim glasovanjem oziroma pred
vsakim prvim glasovanjem, kadar je več glasovanj zaporedoma pri eni
točki dnevnega reda, in pozove svetnike h glasovanju s pozivom: »Prosim
glasujte!« Svetniki pritisnejo tipko »za« ali tipko »proti«, v
nasprotnem primeru se šteje njihov glas kot neopredeljen. |
(2) Pri glasovanju
z glasovalno napravo se število navzočih svetnikov in izid glasovanja
prikažeta na zaslonu, vsak svetnik pa lahko zahteva računalniški izpis
glasovanja. |
(3) Če se pri
glasovanju z uporabo glasovalne naprave ugotovi tehnična ali druga
napaka, se na podlagi ugotovitve predsedujočega glasovanje ponovi. |
|
59. člen |
|
Z dvigovanjem rok
se glasuje, kadar glasovalna naprava ne deluje ali kadar je seja v
prostoru, kjer take naprave ni. Predsedujoči pred glasovanjem z dvigom
rok preveri sklepčnost. Glasujejo lahko samo svetniki, ki so dvignili
roko pri ugotavljanju sklepčnosti. Pri vprašanju, kdo je »za«, svetniki,
ki se opredeljujejo »za«, dvignejo roko, pri vprašanju, kdo je »proti«,
dvignejo roko svetniki, ki se opredeljujejo »proti«, ostali prijavljeni
svetniki pa se štejejo kot neopredeljeni. |
|
60. člen |
|
(1) Svetnik
lahko poda ugovor na glasovanje najkasneje do pričetka razprave o
naslednji točki dnevnega reda. |
(2) Če svetnik
ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se
glasovanje ponovi. O isti zadevi je mogoče glasovati največ trikrat. |
(3) Če je po
tretjem glasovanju podan ugovor, o ponovnem glasovanju odloči svet,
sicer se šteje, da je zadnje izvedeno glasovanje o tej točki pravilno. |
|
7.3 Tajno glasovanje |
|
61. člen |
|
Vsak svetnik in
župan imata pravico predlagati, da se opravi tajno glasovanje. O
predlogu za tajno glasovanje odloči svet. |
|
62. člen |
|
Če svet odloča s
tajnim glasovanjem, je za sprejem odločitve potrebna enaka večina, kot
če bi o isti zadevi odločal z javnim glasovanjem. |
|
63. člen |
|
(1) Za vsako
glasovanje se pripravi 33 glasovnic. |
(2) Glasovnice so
enake velikosti, oblike in barve in so overjene z žigom sveta. |
(3) Število
dejansko navzočih svetnikov je enako številu prevzetih glasovnic.
Sklepčnost se ugotavlja na podlagi števila prevzetih glasovnic. |
|
64. člen |
|
(1) Glasovnica
vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitvi »za« in »proti«. Na
spodnjem delu glasovnice je beseda »za« na desni, beseda »proti« pa na
levi strani. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo »za« ali besedo
»proti«, v nasprotnem primeru se šteje njegov glas kot neopredeljen. |
(2) Vsebino
glasovnic za volitve, imenovanja in razrešitve določa ta poslovnik v
delu, v katerem ureja volitve, imenovanja in razrešitve. |
|
65. člen |
|
(1) Tajno
glasovanje se opravi z glasovnicami, ki jih pripravi notranja
organizacijska enota mestne uprave, ki je pristojna za organiziranje
dela sveta. |
(2) Glasovanje
nadzira tričlanska glasovalna komisija, ki jo izmed navzočih na predlog
predsedujočega imenuje svet. |
(3) Pred začetkom
tajnega glasovanja predsedujoči določi čas, ob katerem se glasovanje
konča. Ob izteku tega časa predsedujoči konča glasovanje. |
|
66. člen |
|
(1) Glasovalna
komisija pred začetkom glasovanja prešteje glasovnice ter pregleda in
zapečati glasovalno skrinjico. |
(2) Tajno
glasovanje poteka tako, da predsedujoči sveta poimensko kliče svetnike
po seznamu. Vsak svetnik dobi glasovnico, ki mu jo izroči javni
uslužbenec notranje organizacijske enote mestne uprave, ki je pristojna
za organiziranje dela sveta. Svetnik glasovnico izpolni in odda v
glasovalno skrinjico. Glasovanje mora biti organizirano na način, da je
omogočena tajnost glasovanja. Ko je glasovanje končano, glasovalna
komisija pregleda glasovnice in sestavi poročilo o glasovanju. Poročilo
podpišejo vsi člani komisije. |
|
67. člen |
|
(1) Ko je
glasovanje končano, se člani glasovalne komisije umaknejo v poseben
prostor, da ugotovijo izid glasovanja. Preden odprejo glasovalno
skrinjico, preštejejo nerazdeljene glasovnice in jih vložijo v poseben
omot, na katerem navedejo številko in datum seje sveta, točko dnevnega
reda in število glasovnic ter ga zapečatijo. |
(2) Prazna
glasovnica se šteje kot neopredeljen glas. |
(3) Glasovnica, ki
ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja, je neveljavna. |
|
68. člen |
|
(1) Poročilo
o tajnem glasovanju obsega podatke o: |
– datumu in
številki seje sveta, |
– predmetu
glasovanja, |
– sestavi
glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
– številu
razdeljenih glasovnic, |
– številu oddanih
glasovnic, |
– številu
neveljavnih glasovnic, |
– številu veljavnih
glasovnic, |
– številu glasov
»za« in številu glasov »proti« oziroma pri glasovanju o kandidatih
podatke o številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
– številu glasov,
ki štejejo kot neopredeljeni. |
(2) Na podlagi
rezultatov glasovanja predsedujoči objavi izid glasovanja. |
|
8. Vzdrževanje reda na seji |
|
69. člen |
|
(1) Prostor,
v katerem poteka seja sveta, se loči na dva dela: |
– sejni del, ki je
dostopen svetnikom, županu, podžupanom, direktorju mestne uprave,
predstavnikom mestne uprave, predstavnikom predlagatelja, vabljenim,
javnim uslužbencem mestne uprave, ki skrbijo za nemoten potek seje, in
osebam, ki jim predsedujoči izrecno dovoli navzočnost v tem delu sejne
sobe; |
– odprti del
(balkon), ki je dostopen javnosti. |
(2) Oba dela
prostora se vidno ločita tudi v primeru, da seja poteka na drugi
lokaciji, kot to določa 24. člen tega poslovnika. |
|
70. člen |
|
(1) Za red na seji
skrbi predsedujoči svetu. |
(2) Prepovedano je
nepooblaščeno zvočno, slikovno in video snemanje s telefoni, tablicami
in drugimi napravami. |
(3) Nepooblaščeno
snemanje se šteje za hujšo kršitev reda na seji. |
|
71. člen |
|
(1) Osebe v
sejni sobi, v kateri je seja sveta, ne smejo motiti poteka seje. |
(2) Predsedujoči je
dolžan opozoriti poslušalce, ki kršijo red v odprtem delu sejne sobe, in
nato odrediti njihovo odstranitev iz sejne sobe, če s svojim obnašanjem
še naprej motijo sejo. |
(3) Če je red hudo
kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
72. člen |
|
(1) Predsedujoči
lahko osebam v sejnem delu sejne sobe izreče sledeča ukrepa: |
– opomin, ki je
ustni in se izreče, če govori kdo, ki mu beseda ni bila dana ali mu je
bila odvzeta, ali če na drug način krši red na seji in določbe tega
poslovnika; |
– ukor, ki se ustno
izreče osebi, ki ne upošteva opomina. |
(2) Če kdo ne
upošteva opomina ali ukora, predsedujoči lahko svetu predlaga njegovo
odstranitev s seje ali dela seje. |
(3) Oseba, za
katero je predlagana odstranitev s seje ali dela seje, ima pravico do
zagovora. Nato o odstranitvi odloči svet brez razprave. |
(4) Od osebe, ki ji
je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, predsedujoči
zahteva takojšnji odhod iz sejne sobe. |
|
73. člen |
|
V primeru, da oseba
v sejnem delu sejne sobe ne spoštuje ukrepa odstranitve s seje,
predsedujoči sejo prekine in določi čas nadaljevanja seje. |
|
9. Potek redne seje |
|
9.1 Uvodne določbe |
|
74. člen |
|
(1) Ob uri,
določeni za začetek seje, javni uslužbenec notranje organizacijske enote
mestne uprave, ki je pristojna za organiziranje dela sveta, z zvonjenjem
pozove navzoče svetnike, da se zberejo v sejni sobi in zasedejo svoja
mesta. |
(2) Predsedujoči
pozove navzoče svetnike, da na glasovalni napravi priglasijo svojo
navzočnost, in na podlagi tega ugotovi sklepčnost sveta oziroma število
navzočih svetnikov ter prične sejo. |
(3) Na začetku seje
predsedujoči lahko da pojasnila o delu na seji in o drugih vprašanjih.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je bil povabljen na sejo in
kateri svetniki so svoj izostanek na seji opravičili. |
|
75. člen |
|
(1) Na vsaki
redni seji je vsebinska točka dnevnega reda točka z naslovom »Potrditev
zapisnika in poročilo o izvršenih sklepih« kot prva točka dnevnega reda
in vsebinska točka z naslovom »Vprašanja, predlogi in pobude svetnikov
ter odgovori na vprašanja, predloge in pobude« kot zadnja točka dnevnega
reda. |
(2) Vsak svetnik
ima pravico predlagati pripombe k zapisniku. Pripombe se zapišejo v
zapisnik. Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu niso
bile dane pripombe, oziroma zapisnik, v katerem so bile po sprejetih
pripombah vpisane spremembe. |
|
9.2 Sprejem dnevnega reda |
|
76. člen |
|
(1) Svet na
začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri določanju
dnevnega reda svet odloča najprej o predlogih za umik zadev z dnevnega
reda, nato o predlogih za razširitev dnevnega reda, nadalje pa o
predlogih za spremembo vrstnega reda točk dnevnega reda in nazadnje o
predlogu za hitri postopek. |
(3) Predlagatelj
lahko do glasovanja o predlogu dnevnega reda umakne ali dopolni točko
dnevnega reda ali spremeni predlog sklepa. O tem svet ne razpravlja in
ne glasuje. |
(4) Župan lahko do
glasovanja o predlogu dnevnega reda spremeni vrstni red točk dnevnega
reda. O tem svet ne razpravlja in ne glasuje. |
(5) Svet lahko
odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po
sklicu seje in če je bilo svetnikom poslano ali izročeno gradivo, ki je
podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red, na mizo pred sejo. |
(6) Če je predlog
za razširitev dnevnega reda sprejet, se za obravnavo in odločanje o
zadevi, ki je uvrščena v razširjeni dnevni red, uporabljajo določila
tega poslovnika, ki veljajo za izredno sejo, z izjemo 37. člena tega
poslovnika. |
(7) Replika ni
možna na razpravo o posameznem predlogu za umik, razširitev ali
spremembo vrstnega reda točk dnevnega reda. |
|
77. člen |
|
(1) Predlagatelj
spremembe vrstnega reda točke navede v predlogu sklepa, za katero točko
predlaganega dnevnega reda naj se uvrsti predlog. Vsaka sprejeta
sprememba se uvrsti na predlagano mesto, prej sprejete spremembe ter
točke, predlagane z dnevnim redom, pa se ustrezno preštevilčijo. |
(2) Ko je
glasovanje o spremembah dnevnega reda končano, svet glasuje o sprejemu
predloga dnevnega reda s sprejetimi spremembami. |
(3) V primeru
zavrnitve dnevnega reda iz prejšnjega odstavka tega člena svet glasuje o
posameznih točkah predlaganega dnevnega reda ob upoštevanju sprejetih
sprememb predloga dnevnega reda. |
(4) Če nobena izmed
predlaganih točk dnevnega reda ni sprejeta, se seja konča. |
|
78. člen |
|
(1) Redna
seja se nadaljuje po sprejetem dnevnem redu od točke do točke. |
(2) Izjemoma se
vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda lahko spremeni med
sejo, če predsedujoči v skladu z določbo drugega odstavka 85. člena tega
poslovnika predlaga skupno obravnavo posameznih točk oziroma podtočk
dnevnega reda. |
|
9.3 Vprašanja, predlogi in pobude svetnikov |
|
79. člen |
|
(1) Svetniki
imajo pravico postavljati županu, podžupanu, direktorju mestne uprave,
vodjem notranjih organizacijskih enot ter direktorjem javnih zavodov,
katerih ustanovitelj je MOK, vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo
ali zadeve iz njihove pristojnosti, ter dajati pobude in predloge za
obravnavo oziroma ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih
ukrepov. |
(2) Za razliko od
predloga, ki je splošne narave in ne vsebuje konkretnih ukrepov, mora
pobuda vsebovati tudi predlog ukrepov v zvezi z ureditvijo določenih
vprašanj ali sprejetjem ukrepov ter opredelitev morebitnih finančnih
posledic. |
(3) Svetniki lahko
postavljajo vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali zadeve iz
njihove pristojnosti, tudi predsednikom delovnih teles sveta. |
|
80. člen |
|
(1) Svetniki
postavijo vprašanje ali posredujejo pobudo ali predlog pisno ali ustno
na seji sveta. |
(2) Pisno
vprašanje, pobudo ali predlog lahko posredujejo svetniki tudi med sejama
sveta. |
(3) Vprašanja,
pobude in predlogi svetnikov morajo biti kratki in jasni. |
(4) Če vprašanje ni
dovolj jasno postavljeno, predsedujoči na seji oziroma župan izven seje
svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje ustrezno dopolni. |
(5) Predsedujoči
lahko tudi zahteva, da svetnik svoje ustno vprašanje posreduje pisno, če
meni, da je to potrebno zaradi jasnega oblikovanja vprašanja. |
(6) O predlogu ali
pobudi odloči svet s sklepom. Če predlog ali pobudo sprejme, določi tudi
postopek v zvezi s predlogom ali pobudo. |
(7) Če ima pobuda
finančne posledice, lahko predsedujoči preloži glasovanje na naslednjo
sejo. |
|
81. člen |
|
(1) Na ustno
vprašanje, ki ga svetnik postavi na seji, lahko tisti, na katerega je
vprašanje naslovljeno, odgovori. Če odgovora na seji, na kateri je bilo
vprašanje postavljeno, ni mogoče podati, mora biti odgovor podan
najkasneje na naslednji seji. Svetnik, ki je vprašanje postavil, pa
lahko zahteva, naj se odgovor pripravi v pisni obliki. |
(2) Svetnik mora
vprašanje pisno zastaviti najmanj 14 dni pred sejo, če naj bi bil
odgovor podan na prvi naslednji seji. V nasprotnem primeru bo odgovor na
prvi naslednji seji podan le, če ga bo v vmesnem času možno pripraviti. |
(3) Notranja
organizacijska enota, ki je pristojna za organiziranje dela sveta,
pošlje skupaj z gradivom za sejo sveta odgovor na pisno vprašanje vsem
svetnikom. |
|
82. člen |
|
Evidenco o
postavljenih vprašanjih, predlogih in pobudah ter prejetih odgovorih
vodi notranja organizacijska enota, ki je pristojna za organiziranje
dela sveta. |
|
83. člen |
|
Če predstavlja
odgovor na vprašanje gradivo zaupne narave, lahko tisti, ki odgovarja,
predlaga, naj seja sveta, na kateri bo podan odgovor, ne bo javna. O tem
predlogu odloči svet. |
|
9.4 Mnenja Sosveta za krajevne skupnosti |
|
84. člen |
|
(1) Če
Sosvet za krajevne skupnosti svetu posreduje svoje mnenje, ga svet mora
obravnavati. |
(2) Mnenje Sosveta
za krajevne skupnosti na seji predstavi župan ali njegov pooblaščenec. |
|
9.5 Obravnava točke dnevnega reda |
|
85. člen |
|
(1) Točka
dnevnega reda se obravnava tako, da predsedujoči prebere številko in
naziv točke in da uvodno besedo predlagatelju ali poročevalcu, ki mora
biti predhodno najavljen. Predlagatelj in poročevalec imata pravico do
predstavitve točke z uporabo elektronske opreme. |
(2) Predsedujoči
lahko pred obravnavo posamezne točke predlaga, da se ta točka združi z
obravnavo drugih glede na področje obravnave istovrstnih ali sorodnih
točk oziroma podtočk, ki so uvrščene na dnevni red seje in še niso bile
obravnavane, pri čemer je možna obravnava vsake posamezne točke oziroma
podtočke posebej, glasovanje o teh točkah oziroma podtočkah pa se opravi
skupaj. O tem odloči svet pred začetkom razprave o tej točki oziroma
podtočki. |
(3) V primeru, da
je bilo gradivo k točki, uvrščeni na dnevni red sklicane seje,
posredovano po roku za sklic redne seje v skladu s četrtim odstavkom
34. člena tega poslovnika, se obravnava na seji sveta tudi gradivo, ki
je bilo poslano pozneje ali vročeno na sami seji. |
(4) Če predlagatelj
gradiva ali poročevalec na seji sveta ni navzoč, predsedujoči umakne
točko. |
|
86. člen |
|
Po končani uvodni
besedi predlagatelja ali poročevalca da predsedujoči besedo
predstavnikom pristojnih delovnih teles sveta, ki imajo pravico do
pojasnitve stališč glede predlaganih sklepov in gradiva. |
|
87. člen |
|
(1) Po
uvodnih pojasnilih predsedujoči odpre razpravo o točki dnevnega reda. |
(2) Po končani
razpravi se predlagatelj lahko do nje opredeli. |
|
88. člen |
|
Predsedujoči lahko
na predlog predlagatelja posamezne točke oziroma podtočke po odprtju
razprave kadarkoli odloči, da se obravnava zadeve (točke ali podtočke)
preloži na eno od naslednjih sej ali konča. |
|
89. člen |
|
(1) Po
končani razpravi se glasuje o predlogih sklepov. |
(2) Dodatni
predlogi sklepov morajo biti obrazloženi. |
(3) Pristojno
delovno telo mora poslati predloge sklepov notranji organizacijski
enoti, ki je pristojna za organiziranje dela sveta, najkasneje zadnji
delovni dan pred sejo sveta, predlagatelj gradiva, svetnik in župan pa
lahko vložijo predloge sklepov do konca razprave o točki dnevnega reda. |
|
90. člen |
|
Predlogi sklepov
morajo biti postavljeni tako, da se o njih lahko glasuje »za« ali
»proti«. |
|
91. člen |
|
(1) O
predlogih sklepov se glasuje po vrstnem redu njihove vložitve. |
(2) Če se vloženi
predlogi sklepov med seboj izključujejo, se najprej glasuje o predlogu
sklepa, ki najbolj odstopa od predloga predlagatelja osnovnega gradiva,
in nato po tem kriteriju o drugih predlogih sklepov. |
(3) Če se predlogi
sklepov med seboj izključujejo, se po sprejetju prvega takega predloga o
nadaljnjih ne glasuje. |
|
92. člen |
|
Ko se konča
glasovanje o vseh predlogih sklepov v posamezni zadevi, predsedujoči
konča točko dnevnega reda s prehodom na naslednjo točko dnevnega reda. |
|
93. člen |
|
(1) Če se po
sprejetju sklepov ugotovi, da si posamezni sprejeti sklepi nasprotujejo,
predsedujoči odredi, da predlagatelj osnovnega gradiva pripravi
usklajevalni predlog. |
(2) O usklajenih
predlogih sklepov svet glasuje najkasneje na prvi naslednji seji, brez
razprave. |
(3) Če so usklajeni
predlogi sklepov sprejeti, nadomestijo tiste sklepe, o katerih se je
izvajalo usklajevanje. |
|
9.6 Prekinitev in konec seje |
|
94. člen |
|
(1) Predsedujoči
lahko prekine sejo po lastni presoji in določi čas trajanja prekinitve,
vendar ne več kot za 30 minut, razen v primeru iz šestega odstavka
45. člena in drugega odstavka 180. člena tega poslovnika. Svet lahko na
predlog predsedujočega odloči o prekinitvi, ki traja več kot 30 minut. |
(2) Če poda zahtevo
za prekinitev seje svetnik ali če kdo nasprotuje prekinitvi, o njej
odloči svet. |
(3) Predsedujoči
prekine sejo, če pred odločanjem to zahteva svetniška skupina zaradi
posvetovanja v skupini. Pri posamezni točki dnevnega reda se lahko
zahteva samo eno takšno prekinitev, ki sme trajati največ 30 minut, če
svet iz utemeljenih razlogov ne odloči drugače. |
(4) Svet lahko
sprejme sklep o prekinitvi seje, da lahko predlagatelj ali pristojno
delovno telo podata mnenje k aktu, pripombam ali amandmajem. |
(5) Seja je
prekinjena, ko predsedujoči to glasno ugotovi. |
(6) Seja se
nadaljuje po izteku časa prekinitve. Predsedujoči nadaljuje sejo z ustno
ugotovitvijo, da se seja nadaljuje. |
|
95. člen |
|
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, predsedujoči konča sejo. |
|
10. Zapisnik |
|
96. člen |
|
O rednih, izrednih
in dopisnih sejah sveta ter o sejah njegovih delovnih teles se vodi
zapisnik. |
|
97. člen |
|
(1) Zapisnik
seje sveta se vodi v obliki dobesednega zapisnika in skrajšanega
zapisnika redne in izredne seje. |
(2) V primeru
dopisne seje se vodi zapisnik dopisne seje, ki vsebuje podatke o datumu,
uri začetka in zaključka seje, o številu svetnikov, ki jim je bilo
vročeno gradivo, ime in priimek ter datum rojstva svetnikov, ki so
glasovali o posameznem predlogu dnevnega reda za oziroma proti, podatke
o sklepih, ki so bili na dopisni seji sprejeti in izidih glasovanja o
sklepih pri posamezni točki dnevnega reda. Zapisnik dopisne seje se
potrdi na naslednji redni seji sveta. |
(3) Zapisniki sej
delovnih teles sveta se vodijo v obliki skrajšanega zapisnika ali
zapisnika sklepov. |
(4) Za pisanje
zapisnika sej sveta in delovnih teles skrbi mestna uprava. |
(5) Zapisnik sej
svetov krajevnih skupnosti vodi krajevna skupnost v obliki skrajšanega
zapisnika ali zapisnika sklepov. |
|
98. člen |
|
(1) Dobesedni
zapisnik se zapiše na podlagi zvočnega posnetka seje v skladu s
27. členom tega poslovnika. |
(2) Zvočni posnetek
seje se hrani do zapisa dobesednega zapisnika in potrditve skrajšanega
zapisnika seje in je na voljo svetnikom, županu in predlagatelju
obravnavanega gradiva. Po potrditvi zapisnika se zvočni posnetek seje
izbriše. |
|
99. člen |
|
(1) Skrajšani
zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji, dnevni red in glavne podatke
o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je odločalo, imena
razpravljavcev, podatke o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, o izidih
glasovanja o posameznih zadevah in o vseh postopkovnih odločitvah
predsedujočega in sveta. Arhivskemu izvodu zapisnika se priloži izvirnik
gradiva, ki je bilo predloženo in obravnavano na seji. |
(2) Skrajšani
zapisnik je uradni zapisnik, ki ga svet potrdi na redni seji za prejšnjo
redno ali izredno sejo. |
(3) Skrajšani
zapisnik seje sveta, ki ga svet ni mogel potrditi do izteka mandata,
potrdi Statutarno pravna komisija. |
|
100. člen |
|
(1) Vsak
svetnik ali drug razpravljavec ima pravico predlagati popravek
skrajšanega zapisnika do potrditve na seji. |
(2) O popravkih
skrajšanega zapisnika odloča svet. |
|
101. člen |
|
(1) Zapisnike
sej sveta podpišeta predsedujoči in pripravljavec zapisnika, zapisnik
seje delovnega telesa podpišeta predsedujoči in pripravljavec zapisnika. |
(2) Dobesedni in
skrajšani zapisnik sej sveta, zapisnik dopisne seje sveta in zapisnik
seje delovnega telesa se objavi na spletni strani MOK. |
|
VI. DELOVNA TELESA SVETA |
|
1. Uvodne določbe |
|
102. člen |
|
(1) Svet
ima: |
– stalna delovna
telesa; |
– začasna delovna
telesa; |
– delovna telesa
sveta, imenovana na podlagi drugih splošnih aktov sveta. |
(2) Stalna in
začasna delovna telesa sveta se ustanovijo in delujejo skladno s
statutom in tem poslovnikom. |
|
103. člen |
|
(1) Svet ima
komisije kot stalna in začasna delovna telesa. |
(2) Člane komisij
imenuje svet z večino glasov vseh svetnikov izmed svetnikov in drugih
občanov, pri čemer izmed drugih občanov lahko imenuje največ polovico
članov komisij, če zakon ne določa drugače. |
(3) O izvolitvi
članov komisij se glasuje javno na podlagi liste kandidatov, ki jo
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane
organizacije v občini in občani. |
(4) Če je
predlaganih več kandidatov, kot je članov komisij, imajo prednost
uvrstitve na listo kandidati iz različnih političnih strank in list, ki
so zastopane v svetu, in sicer v sorazmerju z zastopanostjo strank in
list v svetu. |
|
104. člen |
|
(1) Delovno
telo ima predsednika in enega podpredsednika, ki sta hkrati svetnika in
ju imenuje svet. |
(2) Delo delovnega
telesa vodi predsednik komisije, ki jo tudi predstavlja. |
(3) Sklici sej
skupaj s predlogom dnevnega reda za sejo in zapisnik seje delovnega
telesa so objavljeni na spletni strani MOK. |
|
2. Splošne določbe |
|
105. člen |
|
(1) Svet
ustanovi komisije za obravnavo posameznih gradiv iz pristojnosti sveta,
za pripravo odločitev o politiki, za oblikovanje stališč do posameznih
vprašanj ter za preučevanje in obravnavo gradiva, ki je predloženo v
obravnavo svetu. |
(2) Komisija lahko
predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz svojega delovnega
področja, razen aktov, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana. |
(3) Če se med
obravnavo na seji sveta pojavi vprašanje, o katerem komisija ni zavzela
svojega stališča, lahko svet sklene, naj se obravnava o tem vprašanju
odloži, da bo komisija zavzela o njem svoje stališče. |
|
3. Naloge oziroma delovna področja stalnih delovnih teles sveta |
|
106. člen |
|
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
1. svetu predlaga
kandidate za člane delovnih teles sveta in drugih organov, ki jih
imenuje svet, |
2. svetu ali županu
daje predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, |
3. pripravlja
predloge odločitev sveta v zvezi s prejemki občinskih funkcionarjev in
članov delovnih teles organov MOK ter izvršuje odločitve sveta, zakone
in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
4. obravnava druga
vprašanja, ki jih komisiji določi svet, |
5. izdaja akte v
zvezi s pravicami in obveznostmi občinskih funkcionarjev v skladu z
zakonom. |
|
107. člen |
|
Statutarno-pravna
komisija opravlja zlasti naslednje naloge: |
1. s stališča
zakonitosti in pravnega oblikovanja obravnava predloge predpisov in
drugih aktov, ki jih sprejema svet, |
2. preverja
usklajenost predlaganih predpisov z njihovo obrazložitvijo, |
3. predlaga
popravke predpisov, ki zagotavljajo večjo konsistentnost in jasnost
predlaganega predpisa, |
4. pripravlja
predloge za obvezne razlage predpisov, ki jih sprejme svet iz svoje
pristojnosti, |
5. predlaga svetu v
sprejem prečiščeno besedilo splošnih aktov, |
6. potrdi skrajšani
zapisnik seje sveta, ki ga svet ni mogel potrditi do izteka mandata, |
7. podaja razlago
poslovnika. |
|
108. člen |
|
Delovno področje
Komisije za nagrade in priznanja je: |
1. priprava javnega
razpisa za podelitev občinskih nagrad in priznanj, |
2. predlaganje
sklepov o podelitvi nagrad in priznanj v sprejem svetu. |
|
109. člen |
|
Delovno področje
Komisije za pobude in pritožbe je: |
1. obravnavanje
pobud občanov ter drugih oseb, ki izkažejo pravni interes, |
2. obravnavanje
pritožb občanov ter drugih oseb, ki izkažejo pravni interes. |
|
110. člen |
|
Delovno področje
Komisije za medobčinsko in mednarodno sodelovanje je: |
1. usmerjanje in
vodenje sodelovanja z občinami in mesti v domovini in tujini, |
2. skrb za
ohranjanje prijateljskih stikov s pobratenimi mesti, |
3. sodelovanje z
organi lokalnih skupnosti in v mednarodnih razmerjih. |
|
111. člen |
|
Delovno področje
Komisije za finance in premoženjska vprašanja je: |
1. obravnava
predloga proračuna občine, |
2. obravnava
predloga zaključnega računa občine, |
3. obravnava
vprašanj v zvezi z ravnanjem s premoženjem MOK, |
4. obravnava
predlogov o dajatvah. |
|
112. člen |
|
Delovno področje
Komisije za okolje, prostor in komunalno infrastrukturo obsega naloge v
zvezi s: |
1. prostorskimi
načrti in izvedbenimi akti, |
2. varovanjem
okolja, |
3. cestami, |
4. energetiko, |
5. gospodarskimi
javnimi službami varstva okolja, |
6. organiziranjem
in delovanjem gospodarskih javnih služb, |
7. pridobivanjem,
razpolaganjem in urejanjem stavbnih zemljišč, |
8. investicijskimi
programi urejanja stavbnih zemljišč, |
9. uresničevanjem
predkupne pravice občine, |
10. razlastitvijo
zemljišč. |
|
113. člen |
|
Delovno področje
Komisije za socialne dejavnosti, zdravstvo in šolstvo obsega naloge v
zvezi z: |
1. otroškim
varstvom in predšolsko vzgojo, |
2. socialnim
varstvom in skrbstvom, |
3. zdravstvom, |
4. organiziranjem
in delovanjem javnih služb s predhodno navedenih področij, |
5. šolstvom in
izobraževalno dejavnostjo, |
6. znanstveno
raziskovalno dejavnostjo. |
|
114. člen |
|
Delovno področje
Komisije za kulturo in šport obsega naloge v zvezi s: |
1. kulturo, |
2. športom, |
3. organiziranjem
in delovanjem javnih služb s predhodno navedenih področij. |
|
115. člen |
|
Delovno področje
Komisije za gospodarstvo, turizem in kmetijstvo obsega naloge glede: |
1. gospodarskega
razvoja občine, |
2. razvoja
podjetništva, turizma in kmetijstva, |
3. zaposlovanja, |
4. obrtništva, |
5. izoblikovanja
meril za nagrajevanje poslovodnih organov pravnih oseb, katerih
ustanoviteljica, soustanoviteljica, lastnica ali solastnica je občina, |
6. pridobivanja
sredstev iz skladov Evropske unije, |
7. obravnavanja
strateških planov razvoja turizma v občini, |
8. skrbi za razvoj
in promocijo turističnih dejavnosti občine ter njene naravne in kulturne
dediščine, |
9. sprejemanja
programov porabe turistične takse in spremljanja njihovega izvajanja, |
10. ustvarjanja
pogojev za razvoj in usklajeno delovanje nosilcev turistične ponudbe, |
11. skrbi za
povezovanje s sorodnimi organizacijami doma in po svetu, |
12. obravnavanja
vseh drugih strokovnih, organizacijskih in upravnih nalog s področja
turizma, |
13. obravnavanja
programov razvoja kmetijstva v občini in drugih aktov s tega področja, |
14. oblikovanja
predlogov za izvajanje občinske in medobčinske kmetijske razvojne
politike, |
15. skrbi za
gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter pospeševanja
kmetijstva, |
16. ohranjanja
naravne krajine in naravne kulturne dediščine, |
17. dajanja mnenj o
spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča. |
|
116. člen |
|
Delovno področje
Stanovanjske komisije obsega naloge v zvezi s: |
1. stanovanjskim
programom, |
2. najemninami za
stanovanja, |
3. stanovanjskimi
krediti, |
4. gospodarjenjem s
poslovnimi prostori, |
5. pridobivanjem,
razpolaganjem in urejanjem stanovanj in poslovnih prostorov. |
|
3. Način dela delovnih teles |
|
117. člen |
|
(1) Na
dnevni red sej delovnega telesa se uvrščajo zadeve, ki so predložene
svetu v obravnavo, in zadeve skladno s sklepi delovnega telesa. |
(2) O obravnavi
zadeve na seji delovno telo pripravi poročilo v obliki sprejetih sklepov
delovnega telesa. Poročilo svetu poda pristojno delovno telo. |
(3) Poročevalec na
seji sveta je praviloma predsednik delovnega telesa, delovno telo pa
lahko izmed svojih članov določi tudi drugega poročevalca. Poročevalec
predstavi poročilo delovnega telesa in navede razloge za sprejete
sklepe. |
|
118. člen |
|
Predsedniki
pristojnih delovnih teles se lahko dogovorijo za skupno sejo delovnih
teles. |
|
119. člen |
|
Delovno telo lahko
pozove župana ali predlagatelja gradiva, da mu posreduje podatke ali
posamezne dokumente, ki so pomembni pri oblikovanju politike in aktov
ali za ugotavljanje učinkovitosti njihovega uresničevanja. |
|
120. člen |
|
Predsednik
delovnega telesa organizira delo delovnega telesa, sklicuje in vodi seje
ter skrbi za izvajanje sklepov delovnega telesa. |
|
121. člen |
|
(1) Delovno
telo odloča na rednih, izrednih sejah. Delovno telo je sklepčno, če je
navzoča več kot polovica članov. |
(2) Glasovanje v
delovnem telesu je javno ali tajno, pri čemer se smiselno uporabljajo
določbe 57. do vključno 68. člena tega poslovnika. |
|
122. člen |
|
(1) Sklic
seje delovnega telesa vsebuje: |
– kraj in čas seje, |
– predlog dnevnega
reda z gradivi, |
– seznam vabljenih
oseb. |
(2) Gradivo za sejo
pristojnega delovnega telesa se članom iz vrst občanov pošlje v skladu s
tretjim odstavkom 34. člena tega poslovnika. |
(3) Sklic seje
delovnega telesa se praviloma pošlje pet dni pred sejo delovnega telesa
članom delovnega telesa, vabljenim osebam in notranji organizacijski
enoti mestne uprave, pristojni za organiziranje dela sveta. |
|
123. člen |
|
Pristojna delovna
telesa morajo poslati svoja poročila mestni upravi, in sicer notranji
organizacijski enoti mestne uprave, ki je pristojna za organiziranje
dela sveta, najkasneje zadnji delovni dan pred sejo sveta. |
|
124. člen |
|
Sklic izredne seje
delovnega telesa je praviloma vezan na sklic izredne seje sveta. |
|
125. člen |
|
Seje delovnega
telesa ni mogoče sklicati v času, ki je predviden za sejo sveta, oziroma
ko ta poteka, razen kadar svet med svojo sejo zahteva mnenje delovnega
telesa v skladu s tretjim odstavkom 105. člena tega poslovnika. |
|
126. člen |
|
Seje delovnih teles
sveta se sklicujejo v prostorih MOK. |
|
127. člen |
|
O vsaki seji
delovnega telesa se sestavi zapisnik, ki se objavi na spletni strani
MOK. |
|
VII. POSTOPEK SPREJEMANJA ODLOKOV IN DRUGIH SPLOŠNIH AKTOV SVETA |
|
1. Uvodne določbe |
|
128. člen |
|
Svet sprejema
odloke in druge splošne akte (v nadaljevanju: akti) po rednem, hitrem in
skrajšanem postopku. Po rednem postopku svet sprejema akte po
dvostopenjskem ali enostopenjskem postopku. |
|
129. člen |
|
(1) Svet
sprejema Statut MOK, svoj poslovnik, proračun MOK, prostorske akte in
programe opremljanja zemljišč ter odloke, razen odlokov iz naslednjega
odstavka tega člena, po dvostopenjskem postopku. |
(2) Svet sprejema
po enostopenjskem postopku: |
– rebalans,
spremembe in zaključni račun proračuna MOK, |
– odlok na podlagi
izida glasovanja občanov na referendumu, |
– spremembe in
dopolnitve odloka na podlagi odločbe ustavnega sodišča, |
– odlok o
prenehanju veljavnosti posameznih določb odloka ali posameznih odlokov, |
– intervencijske
akte, |
– pravilnike,
odredbe, navodila ter posamične akte, |
– obvezne razlage
splošnih aktov, |
– prečiščeno
besedilo splošnih aktov. |
(3) Svet lahko
sprejme akt iz prvega odstavka tega člena po hitrem postopku iz
naslednjih razlogov: |
– če bi zaradi
sprejema akta po rednem postopku lahko nastale težko popravljive
posledice, |
– če je potrebno
nujno ukrepanje zaradi preprečevanja ali odpravljanja posledic naravnih
ali drugih nesreč, |
– zaradi
upoštevanja predpisanih ali postavljenih rokov, |
– če gre za manj
zahtevne spremembe in dopolnitve aktov MOK, |
– če je potreben
popravek akta, ki odpravlja očitno pomoto v njegovem besedilu in ne
spreminja njegove vsebine. |
(4) Predlog za
sprejem akta po hitrem postopku mora biti obrazložen. |
(5) Svet lahko
sprejme akt iz prvega odstavka tega člena po skrajšanem postopku, če k
osnutku akta ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na spremembe in
dopolnitve njegovega besedila. Svet v tem primeru na predlog
predlagatelja odloči, da po končani obravnavi osnutka akta preide na
obravnavo in dokončno odločanje o predlogu akta še na isti seji, razen
če je obravnavan osnutek odloka, ki je po svoji naravi splošni akt, za
katerega je v skladu z zakonom določena obvezna predhodna seznanitev
javnosti, ali plan razvoja MOK in v skladu z zakonom še ni bil predhodno
izveden postopek seznanitve javnosti. |
(6) Ne glede na
določila tega člena pa lahko predlagatelj akt, ki se obravnava po
enostopenjskem postopku, predloži v obravnavo po dvostopenjskem
postopku. |
|
130. člen |
|
(1) Akti in
obvezne razlage aktov, ki jih sprejme svet, se objavijo v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
(2) Izvirniki aktov
sveta se hranijo v arhivu mestne uprave v skladu z zakonom, ki ureja
arhivsko gradivo. |
|
131. člen |
|
(1) Če je
splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno
spremenjen in nepregleden ali spremembe in dopolnitve posegajo v najmanj
eno tretjino njegovih členov, lahko predlagatelj ali Statutarno pravna
komisija svetu predlagata, sprejem uradno prečiščenega besedila akta. |
(2) Uradno
prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti
spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
(3) Uradno
prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in
dopolnitev splošnega akta tako določi svet. |
(4) Uradno
prečiščeno besedilo potrdi svet brez razprave. |
(5) Uradno
prečiščeno besedilo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na
spletni strani MOK. |
|
132. člen |
|
(1) Postopki
sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta, se v novem
mandatu ne nadaljujejo, razen: |
– če sta v novem
mandatu ponovno izvoljena župan ali svetnik, ki sta bila predlagatelja v
prejšnjem mandatu; |
– če
predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni
ponovno izvoljen, prevzame novoizvoljeni župan ali svetnik. |
(2) Če nihče ne
prevzame predlagateljstva v treh mesecih od dneva konstituiranja sveta,
je postopek za sprejem akta ustavljen. Evidenco o tem vodi notranja
organizacijska enota, ki je pristojna za organiziranje dela sveta. |
|
133. člen |
|
(1) Akte, ki
jih sprejme svet, podpisuje župan; v primeru njegove zadržanosti pa
podžupan. |
(2) Na izvirnike
aktov se pritisne žig sveta. |
(3) Izvirnike aktov
hrani mestna uprava, ki je zadolžena tudi za pripravo izvirnikov, za žig
na njih in za njihovo evidenco. |
|
2. Postopek za sprejem akta |
|
134. člen |
|
Akt lahko
predlagajo predlagatelji iz prvega odstavka 32. člena tega poslovnika.
Proračun, zaključni račun proračuna in druge akte, za katere je v zakonu
ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, lahko
predlaga le župan. |
|
135. člen |
|
(1) V
dvostopenjskem postopku se akt na prvi stopnji obravnava kot »osnutek«
in na drugi stopnji kot »predlog«. |
(2) V
enostopenjskem postopku se akt obravnava kot »predlog«. |
|
136. člen |
|
(1) Vloženi
akt mora biti sestavljen v obliki pravnih določb in mora vsebovati
pravno podlago, naslov akta, besedilo členov in obrazložitev. |
(2) Kadar
predlagatelj predlaga spremembo akta, mora priložiti tudi predlog
prečiščenega besedila akta, za katerega predlaga spremembo, z označenimi
spremembami in dopolnitvami. |
(3) Postopek za
sprejem akta se začne z uvrstitvijo akta na dnevni red. |
|
3. Obravnava osnutka akta |
|
137. člen |
|
(1) Na prvi
stopnji obravnave predlagatelj predstavi akt. |
(2) Obrazložitev
osnutka akta mora vsebovati: |
– pravni temelj za
sprejem akta, |
– oceno stanja na
področju, ki ga akt ureja, |
– razloge in cilje,
zaradi katerih je akt potreben, |
– poglavitne
rešitve in morebitne variantne rešitve, |
– predstavitev
vpliva sodelovanja javnosti na rešitve, če je bila opravljena predhodna
seznanitev javnosti z delovnim gradivom, |
– oceno finančnih
in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem akta, |
– grafično ali
kartografsko gradivo oziroma načrt, kadar vsebina akta to zahteva, ter |
– navedbo vseh
pripravljavcev akta. |
(3) Pri obravnavi
osnutka akta se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem akta, o
ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah. |
(4) Med obravnavo
osnutka akta se lahko podajo ustne ali pisne pripombe in mnenja. |
|
138. člen |
|
(1) Po
končani obravnavi svet sprejme stališča in predloge k osnutku akta in o
njem glasuje. |
(2) Če svet meni,
da osnutek ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da akt ni potreben, ga
s sklepom zavrne. |
(3) Ko svet sprejme
osnutek, se akt skupaj s podanimi pripombami pristojnih delovnih teles,
svetnikov in župana, kadar ni predlagatelj, ter z dobesednim zapisom
razprave v sedmih delovnih dneh pošlje predlagatelju za pripravo
predloga akta. |
|
139. člen |
|
Če predlagatelj ne
pripravi besedila akta za naslednjo fazo obravnave v šestih mesecih od
sprejema osnutka akta, lahko tak akt predloži drug predlagatelj. |
|
4. Obravnava predloga akta |
|
140. člen |
|
V obrazložitvi
predloga akta je treba navesti zlasti: |
– kako so
upoštevane pripombe in mnenja, dana k osnutku akta, katerih pripomb
predlagatelj ni sprejel, razlogi, zaradi katerih jih ni sprejel, ter
rešitve, ki odstopajo od osnutka akta; |
– besedilo tistih
določb osnutka akta, za katere se predlagajo spremembe ali dopolnitve,
pri čemer morajo biti iz predloga akta razvidne spremembe glede na
besedilo osnutka akta; |
– finančne
posledice sprememb in dopolnitev osnutka akta; |
– predstavitev
vpliva sodelovanja javnosti na rešitve v predlogu akta, če ta
predstavitev ni bila dana že k osnutku akta in če je s posebnimi
zakonskimi ali podzakonskimi predpisi sodelovanje javnosti določeno kot
obvezno. |
|
141. člen |
|
(1) K predlogu akta
se vlagajo pisni amandmaji. Amandma mora biti obrazložen. |
(2) Amandma je
besedilo, ki ob sprejemu spremeni ali dopolni obstoječe besedilo
predloga akta. |
(3) Amandmaje z
obrazložitvami mora svetnik poslati notranji organizacijski enoti mestne
uprave, pristojni za organiziranje dela sveta, najmanj tri delovne dni
pred sejo sveta, predlagatelj gradiva, najmanj četrtina svetnikov in
župan pa lahko vložijo amandmaje do konca razprave o posameznem členu. |
(4) Predlagatelj
akta in župan lahko do konca razprave o posameznem členu vložita amandma
na amandma. |
|
142. člen |
|
O pravni podlagi in
naslovu akta se razpravlja in glasuje le, če je k njima vložen amandma. |
|
143. člen |
|
Predlagatelj akta
in župan se lahko opredelita do amandmaja k predlogu akta. |
|
144. člen |
|
(1) O vsakem
amandmaju se glasuje posebej. O amandmajih k posameznemu členu se
glasuje po vrstnem redu, kot so bili vloženi. |
(2) Če je k
posameznemu členu predlaganih več amandmajev, ki se med seboj
izključujejo, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od
vsebine člena, in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih. Po sprejemu
prvega takega amandmaja se o nadaljnjih ne glasuje. |
(3) Če je predlagan
amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan k
amandmaju. |
(4) Predlagatelj
amandmaja lahko umakne amandma do začetka glasovanja o amandmajih k
členu, h kateremu je predlagal amandma. |
(5) Za sprejem
amandmaja je potrebna enaka večina kot za sprejem akta v obravnavi. |
|
145. člen |
|
(1) Če
predlagatelj ali župan po sprejemu vseh amandmajev ugotovi, da so zaradi
sprejetih amandmajev posamezne določbe predloga akta med seboj
neusklajene, lahko predlaga amandma za medsebojno uskladitev določb akta
še pred glasovanjem o aktu v celoti. |
(2) Po odločanju o
vseh amandmajih svet glasuje o aktu kot celoti. |
|
146. člen |
|
Če svet v
katerikoli fazi obravnave akta ne sprejme, je postopek za njegov sprejem
končan. |
|
5. Enostopenjski postopek |
|
147. člen |
|
(1) Akt svet
obravnava po enostopenjskem postopku kot predlog, pri čemer mora biti
gradivo pripravljeno v skladu z določbo 137. člena tega poslovnika. |
(2) Predlog akta,
ki se sprejema po enostopenjskem postopku, se obravnava tako, da se
najprej opravi splošna razprava, nato se opravi razprava po vrstnem redu
le o vsakem členu, h kateremu so vloženi amandmaji najkasneje do konca
obravnave predloga akta, nazadnje pa se opravi glasovanje o aktu kot
celoti. |
|
6. Hitri postopek |
|
148. člen |
|
(1) Akt svet
obravnava po hitrem postopku kot predlog, pri čemer mora biti gradivo
pripravljeno v skladu z določbo 137. člena tega poslovnika. |
(2) Pri hitrem
postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem
postopku sprejemanja aktov. |
(3) Pri hitrem
postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na
sami seji vse do konca obravnave predloga akta. |
|
149. člen |
|
Če svet v skladu z
drugim odstavkom 76. člena tega poslovnika pri sprejemanju dnevnega reda
ne potrdi obravnave akta po hitrem postopku, se akt obravnava kot
osnutek. |
|
7. Sprejem proračuna in zaključnega računa proračuna MOK |
|
150. člen |
|
(1) V
postopku sprejema odloka o proračunu MOK (v nadaljevanju: proračun)
župan predloži svetu v obravnavo osnutek in predlog proračuna najkasneje
v roku, ki ga določa zakon, ki ureja javne finance. |
(2) Župan lahko
svetu skupaj z osnutkom proračuna za naslednje proračunsko leto predloži
tudi osnutek proračuna za leto, ki temu sledi, če to dovoljuje zakon, ki
ureja javne finance. |
(3) Ne glede na
roke, ki so določeni s tem poslovnikom za sklic seje oziroma predložitev
gradiva, lahko župan svetu posreduje popravke osnutka proračuna
najkasneje pet dni pred sejo. |
|
151. člen |
|
Svet mora sprejeti
proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta,
za katero se sprejema proračun. |
|
152. člen |
|
(1) Amandmaje
k predlogu proračuna mora svetnik poslati notranji organizacijski enoti
mestne uprave, pristojni za organiziranje dela sveta, najmanj tri
delovne dni pred sejo sveta. Župan in najmanj četrtina svetnikov lahko
vložijo amandmaje k predlogu proračuna do konca razprave o predlogu
proračuna na seji sveta. Amandma k predlogu proračuna mora biti
obrazložen. |
(2) Amandmaji
morajo biti oblikovani v skladu z omejitvami, ki jih opredeljuje zakon,
ki ureja javne finance. V obrazložitvi je potrebno navesti, s katere
proračunske postavke se zagotovijo sredstva in na katero postavko ter za
kakšen namen se zagotavljajo. |
|
153. člen |
|
(1) Pri
obravnavi predloga proračuna župan poroča svetu o prejetih amandmajih k
predlogu odloka o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih.
Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali
dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
(2) Svet najprej
obravnava amandmaje k besedilnemu delu odloka, s katerim sprejema
proračun MOK, nato pa amandmaje, ki sredstva neposrednim uporabnikom
povečujejo oziroma zmanjšujejo. |
(3) Amandma na
amandma lahko predlaga župan. Če izjavi, da bo vložil amandma na
amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in
predložitev amandmaja članom sveta. |
(4) Glasovanje se
izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o
amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga
je vložil predlagatelj. |
|
154. člen |
|
(1) Ko je
končano glasovanje o amandmajih k predlogu proračuna, predsedujoči
ugotovi, ali je proračun glede prihodkov in odhodkov usklajen. |
(2) Če je proračun
usklajen, svet glasuje o njem v celoti. |
(3) Če predsedujoči
ugotovi, da proračun ni usklajen, prekine sejo, da župan pripravi
amandma za uskladitev proračuna MOK in določi datum ali uro nadaljevanja
seje, na kateri bo predložen amandma za uskladitev. Ko je amandma za
uskladitev proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O amandmaju za
uskladitev ni razprave. |
(4) Svet glasuje
najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o
odloku o proračunu občine. |
(5) Če amandma za
uskladitev proračuna ni sprejet, se šteje, da proračun ni sprejet. |
|
155. člen |
|
Če proračun MOK ni
sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog
proračuna, ki ga svet sprejme po hitrem postopku. |
|
156. člen |
|
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog
župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema
svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek. |
|
157. člen |
|
(1) Župan
predlaga rebalans proračuna v primerih in rokih, ki jih določa zakon, ki
ureja javne finance. |
(2) Svet rebalans
obravnava prednostno, praviloma na redni seji. Če predlagatelj navede
utemeljene razloge, lahko svet obravnava rebalans na izredni seji v
roku, ki ni krajši od sedmih dni. |
|
158. člen |
|
Predlog rebalansa
in predlog sprememb proračuna se obravnavata po določilih tega
poslovnika, ki veljajo za obravnavo predloga proračuna. |
|
159. člen |
|
Župan predloži
svetu v obravnavo zaključni račun proračuna MOK za preteklo finančno
leto (v nadaljevanju: zaključni račun) v skladu s predpisi, ki urejajo
javne finance ter po določilih tega poslovnika, ki veljajo za obravnavo
predloga proračuna. |
|
8. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
160. člen |
|
(1) Prostorske
akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen
postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove
vsebine, sprejme svet z odlokom po dvostopenjskem postopku. |
(2) Če je k odloku
sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno
prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se
šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. |
(3) Postopek
sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo osnutka, v
katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
9. Zadržanje objave akta |
|
161. člen |
|
Če župan zadrži
objavo akta sveta, ker meni, da je neustaven ali nezakonit, hkrati svetu
predlaga, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer
mora navesti razloge za zadržanje. Pri ponovnem odločanju svet lahko
razpravlja o členih akta, ki jih je župan navedel kot razlog za
zadržanje in jih je potrebno spremeniti. Če svet zadržani akt potrdi, se
akt objavi. Če svet akta ne potrdi, je postopek za njegov sprejem
končan. |
|
10. Postopek za sprejem obvezne razlage akta |
|
162. člen |
|
(1) Zahtevo
za obvezno razlago akta lahko poda vsak, ki lahko predlaga akt, za
katerega se predlaga obvezna razlaga. Zahteva mora vsebovati naslov
akta, navedbo člena, za katerega se predlaga obvezna razlaga, ter
razloge za obvezno razlago. |
(2) Zahtevo za
obvezno razlago najprej obravnava Statutarno-pravna komisija, ki lahko
zahteva mnenje drugih komisij, predlagatelja akta, župana in mestne
uprave. |
(3) Če
Statutarno-pravna komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi
predlog obvezne razlage in ga skupaj z zahtevo za obvezno razlago
predloži svetu v obravnavo. |
(4) Župan takoj po
prejemu posreduje predlog iz tretjega odstavka tega člena svetu v
obravnavo. |
(5) Svet obravnava
obvezno razlago prednostno. |
(6) Sprejeta
obvezna razlaga je sestavni del akta. |
|
VIII. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
1. Splošno |
|
163. člen |
|
(1) Volitve
in imenovanja funkcionarjev in drugih oseb, ki jih po zakonu in statutu
voli ali imenuje svet, se opravijo po določbah tega poslovnika, če zakon
ali drug akt MOK ne določa drugače. |
(2) Predlagateljica
imenovanja je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
razen v primeru, ko zakon, statut ali ta poslovnik določajo drugega
predlagatelja, ki mu predloge posredujejo svetniške skupine. V primeru,
da predlog ni sprejet, pripravi predlagatelj nov predlog. |
(3) Če svet odloči,
da je glasovanje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
(4) Predstavnik
predlagatelja ima pravico pred začetkom volitev oziroma imenovanj
obrazložiti kandidaturo. |
|
164. člen |
|
Kandidatura mora
vsebovati naziv predlagatelja, osebne podatke predlaganega kandidata
(ime, priimek, rojstne podatke, poklic, stalno bivališče, zaposlitve),
navedbo funkcije, za katero se vlaga kandidatura, ter soglasje
kandidata. |
|
165. člen |
|
Kadar Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni predlagateljica, pregleda
vložene kandidature in ugotovi, ali so sestavljene po določbah tega
poslovnika in ali je posamezni kandidat določen za kandidata za več
funkcij, ki se med seboj izključujejo. O tem obvesti kandidata in ga
pozove, naj se izjasni, katero kandidaturo sprejema. |
|
166. člen |
|
Če Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi formalne
pomanjkljivosti posamezne kandidature, zahteva od predlagatelja, da
pomanjkljivosti odpravi v roku treh dni. Če tega ne stori, komisija
zavrne kandidaturo. |
|
167. člen |
|
(1) Kadar
svet glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasovanje izvede po
abecednem vrstnem redu, pri čemer se prva črka določi z žrebom. Žreb
opravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Če se javno
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno posamično
glasovanje, pri katerem vsak svetnik pove ime in priimek kandidata, za
katerega glasuje. Izvoljen je tisti kandidat, ki je dobil največ glasov
svetnikov. |
(3) Če se tajno
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
se želi glasovati. |
(4) Če se tajno
glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za
največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
(5) Če se tajno
glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »za« ali »proti«, v
nasprotnem primeru se šteje glas kot neopredeljen. |
(6) Glasovnica, ki
ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja, je neveljavna. |
|
168. člen |
|
Kandidat je
izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje predpisana večina svetnikov.
Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo svetniki, ki so prevzeli
glasovnice. |
|
169. člen |
|
(1) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, vendar pri glasovanju nihče
ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem
glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
opravi novo glasovanje le o teh kandidatih. |
(2) Pri ponovnem
glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število
glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o
kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu. |
(3) Glasovanje je
možno ponoviti tolikokrat, kolikor istovrstnih funkcij se imenuje ali
voli. |
(4) Če kljub
ponovitvi glasovanj ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za
manjkajoče ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na
podlagi novega predloga kandidatur. |
|
2. Imenovanje predsednikov, podpredsednikov in članov komisij |
|
170. člen |
|
(1) O
izvolitvi članov komisij se glasuje javno na podlagi liste kandidatov,
ki jo pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane
organizacije v občini in občani. |
(2) Če je
predlaganih več kandidatov, kot je članov komisij, imajo prednost
uvrstitve na listo kandidati iz različnih političnih strank, ki so
zastopane v svetu, in sicer v sorazmerju z zastopanostjo strank v svetu. |
|
171. člen |
|
(1) Predloge
za izvolitev oziroma imenovanje predsednikov, podpredsednikov in članov
organov in komisij predlagatelji posredujejo Komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja najmanj petnajst dni pred sejo sveta,
na katere dnevnem redu je izvolitev oziroma imenovanje organa in
komisije. |
(2) Predlagatelj je
dolžan pred posredovanjem predloga pridobiti pisno soglasje kandidata za
predlagano kandidaturo. |
|
172. člen |
|
(1) Člani
komisije so izvoljeni, če je za listo kandidatov glasovala večina članov
sveta. |
(2) Če lista
kandidatov ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo
člani komisije posamično na podlagi javnega glasovanja. |
(3) Če na ta način
niso izvoljeni vsi člani komisije, se lahko predlagajo novi kandidati, o
katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
(4) Če tudi na
način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov komisije,
se glasovanje ponovi, vendar samo glede manjkajočih članov komisije. |
|
IX. RAZREŠITVE IN ODSTOPI |
|
173. člen |
|
Oseba, ki jo voli
ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če
ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
|
174. člen |
|
(1) Postopek
za razrešitev osebe, ki jo voli ali imenuje svet, se začne na predlog
najmanj ene tretjine svetnikov. |
(2) Predlog za
razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za
razrešitev, ki se morajo nanašati na delo ali dejanja v zvezi z delom
osebe, za katero se predlaga razrešitev. |
|
175. člen |
|
(1) Predlog
za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po
določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju
v dopolnitev. |
(2) Predlog za
razrešitev mora biti vročen osebi, zoper katero je vložen, najmanj osem
dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
(3) Župan uvrsti
predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati
rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
176. člen |
|
Oseba, zoper katero
je vložen predlog za razrešitev, se pisno opredeli, ali se z
razrešitvijo strinja ali ne. Če se z razrešitvijo ne strinja, ima na
seji sveta pravico do besede. |
|
177. člen |
|
(1) Po
končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z dvotretjinsko večino vseh svetnikov. |
(2) Odločitev sveta
je dokončna. |
|
178. člen |
|
(1) Oseba,
ki jo voli ali imenuje svet, ima pravico odstopiti in odstop
obrazložiti. |
(2) Izjava o
odstopu mora biti dana v pisni obliki Komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, ki je hkrati s seznanitvijo sveta z odstopom
dolžna predlagati svetu novega kandidata. |
(3) Funkcija
oziroma članstvo preneha z dnem, ko je podana odstopna izjava. |
|
X. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU ALI V RAZMERAH, KI OVIRAJO NJEGOVO
DELOVANJE |
|
179. člen |
|
(1) V
izrednem stanju oziroma v razmerah, ko je delovanje sveta ovirano
(zaradi epidemije, naravnih nesreč, množičnih demonstracij in v drugih
podobnih primerih), so dopustna odstopanja od postopkov in načina
delovanja sveta, ki jih določata statut in ta poslovnik. |
(2) Odstopanja se
lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov
oziroma drugih gradiv in rokov za njihovo obravnavanje. Če je potrebno,
je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih
odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
179.a člen |
|
(1) V
primeru naravne ali druge hujše nesreče, epidemije ali drugih izrednih
okoliščin, če izvedba seje z osebno navzočimi svetniki predstavlja
tveganje za njihovo zdravje in varnost, in je to nujno zaradi sprejetja
odločitev, s katerimi ni mogoče odlašati, lahko župan skliče sejo, ki se
opravi s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije (v
nadaljevanju: seja na daljavo), oziroma odloči, da se že sklicana seja
opravi kot seja na daljavo v skladu z določbami zakona, ki ureja lokalno
samoupravo. |
(2) Seja na daljavo
se izvede z uporabo varne informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki
omogoča prenos in snemanje slike in zvoka ali samo zvoka v takšni
kvaliteti, da je mogoče brez vsakega dvoma ugotoviti identiteto
sodelujočih svetnikov. |
(3) Pri
ugotavljanju sklepčnosti se za prisotne štejejo svetniki, ki na seji
sodelujejo z uporabo varne informacijsko- komunikacijske tehnologije. |
(4) Svet na seji na
daljavo odloča le o zadevah, o katerih se glasuje z javnim glasovanjem.
Svetniki glasujejo z uporabo glasovalne tipke, če take tipke ni, pa z
izrekanjem »za«, »proti«, »vzdržan«, z dvigom zelenega (ZA) ali rdečega
(PROTI) kartončka ali na drug dogovorjen način, iz katerega je jasno
razvidna volja svetnika. |
(5) Seja na daljavo
se zvočno in slikovno snema, ne pa tudi javno predvaja. Posnetek se
izbriše v skladu z drugim odstavkom 98. člena tega poslovnika. |
(6) Župan s sklepom
določi tehnične pogoje za izvedbo seje na daljavo. Informacijska orodja
za njeno izvedbo zagotovi mestna uprava. |
|
179.b člen |
|
(1) Predsednik
delovnega telesa sveta, sveta krajevne skupnosti in Sosveta za krajevne
skupnosti lahko v izrednih razmerah iz prvega odstavka predhodnega člena
skliče sejo na daljavo ali odloči, da se sodelovanje na seji na daljavo
omogoči posameznemu članu ali delu članov. |
(2) Za sejo na
daljavo delovnega telesa sveta, sveta krajevne skupnosti in Sosveta za
krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o
seji na daljavo. O odstopanjih od določb tega poslovnika v zvezi z
izvedbo seje na daljavo odloči predsednik delovnega telesa sveta, sveta
krajevne skupnosti ali Sosveta za krajevne skupnosti. |
|
XI. RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
180. člen |
|
(1) Poslovnik
razlaga Statutarno-pravna komisija. |
(2) Med sejo sveta
razlaga določila poslovnika predsedujoči. Predsedujoči lahko sejo sveta
prekine, določi čas prekinitve ne glede na časovno omejitev prekinitve
seje v skladu s prvim odstavkom 94. člena tega poslovnika in zaprosi za
razlago Statutarno-pravno komisijo. |
(3) Župan ali
svetnik lahko predlaga, da svet sprejme obvezno razlago poslovnika po
postopku, ki je določen za obvezno razlago splošnega akta. |
|
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
181. člen |
|
Splošne akte MOK se
z določbami tega poslovnika uskladi v roku enega leta po uveljavitvi
poslovnika. |
|
182. člen |
|
Z dnem uveljavitve
tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Sveta Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 41/07, 46/07 in 51/10). |
|
183. člen |
|
(1) Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
(2) Določbe 106. do
vključno 116. člena tega poslovnika se začnejo uporabljati po
konstituiranju prvega novega sveta po uveljavitvi tega poslovnika. |
|
Spremembe in
dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Kranj (Uradni list
RS, št. 157/20) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
|
24. člen |
|
Spremembe in
dopolnitve Poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
Spremembe in
dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Kranj (Uradni list
RS, št. 21/21) vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
9. člen |
|
Določbe teh
Sprememb in dopolnitev Poslovnika, ki se nanašajo na zvočno-slikovno
snemanje sej sveta se pričnejo uporabljati, ko bodo zagotovljeni pogoji
za takšno snemanje, kar s sklepom ugotovi župan. |
|
10. člen |
|
Spremembe in
dopolnitve Poslovnika pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |