Na
podlagi 16. člena
Statuta Občine Ribnica
(Uradni list RS, št. 37/00 in 58/03) je Občinski svet Občine Ribnica na
8. redni
seji dne 9. 2.
2012 sprejel |
P O S
L O V N I K |
o
delu Občinskega sveta Občine Ribnica |
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem
poslovnikom Občinski svet Občine Ribnica ureja organizacijo in način
svojega dela, postopek odločanja ter uresničuje pravice in dolžnosti
članov in članic občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: člani
občinskega sveta). |
2. člen |
Če ni
drugače določeno, se določbe tega poslovnika smiselno uporabljajo tudi
za delovanje delovnih teles občinskega sveta. Način dela delovnih teles
se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi s poslovniki delovnih
teles. |
3. člen |
Razmerja občinskega sveta do župana ter drugih organov občine se urejajo
na način, ki ga določajo veljavna zakonodaja, Statut Občine Ribnica in
ta poslovnik. |
4. člen |
Delo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi javnega
interesa odloči občinski svet ali njegovo delovno telo ali če tako
določa zakon ali drug predpis na podlagi zakona. |
5. člen |
Občinski svet dela na rednih, izrednih in dopisnih sejah. |
Občinski svet se lahko sestane tudi na slavnostni ali žalni seji. |
Redne
seje se sklicuje najmanj štirikrat letno. |
Izredne seje se sklicujejo na podlagi tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
Dopisne seje se sklicujejo na podlagi tega poslovnika v primerih, ko
niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
V
času rednih zasedanj ima občinski svet praviloma redne seje ob četrtkih.
Po sklepu občinskega sveta ali na predlog župana, se lahko redne seje
skličejo tudi v drugih dneh. |
Občinski svet se ne sestaja praviloma v mesecu avgustu. |
6. člen |
Občinski svet predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu:
župan), delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega
telesa (v nadaljnjem besedilu: predsednik), ki delovno telo tudi
sklicuje, vodi njegove seje in na seji tudi glasuje. Predsednik
delovnega telesa in namestnik predsednika morata biti člana občinskega
sveta. |
7. člen |
Občinski svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine. |
Žig
se uporablja na vseh aktih, ki jih sprejema občinski svet, ter na vseh
aktih poslovanja občinskega sveta. |
Žig
občinskega sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa
občinskega sveta. |
Za
uporabo žiga ter njegovo hrambo skrbi direktor občinske uprave. |
II.
KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
8. člen |
Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
Prvo
sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče dotedanji župan praviloma
20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi
drugega kroga volitev župana. |
Če
seje dotedanji župan ne skliče v tem roku, jo skliče predsednik občinske
volilne komisije najkasneje v roku 10 dni po izteku rokov iz drugega
odstavka tega člena. |
Zaradi priprave na prvo sejo občinskega sveta skliče župan nosilce
kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani občinskega sveta. V
primeru, da nosilci kandidatnih list ne dosežejo soglasja se glasuje,
pri čemer ima vsak nosilec liste toliko glasov, kolikor ima lista
izvoljenih članov sveta. |
V
sklop priprav na prvo sejo občinskega sveta sodijo zlasti naslednje
naloge: |
– določitev sedežnega reda, |
– priprava predloga komisije za potrditev mandatov članov občinskega
sveta in ugotovitve izvolitve župana, |
– priprava predloga članov komisije za mandatna vprašanja volitve in
imenovanja, |
– priprava izhodišč razdelitve članov občinskega sveta po delovnih
telesih in funkcij znotraj delovnih teles. |
Do
potrditve mandata novega župana vodi prvo sejo novoizvoljenega
občinskega sveta najstarejši član občinskega sveta oziroma član sveta,
ki ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet. |
9. člen |
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: |
– ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov, |
– poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v občinski svet in
volitev župana, |
– imenovanje komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov občinskega sveta in ugotovitve izvolitve
župana, |
– poročilo komisije in potrditev mandatov članov občinskega sveta, |
– poročilo komisije in potrditev mandata župana, |
– imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
O
dnevnem redu konstitutivne seje občinski svet ne razpravlja in ne
odloča. |
Dnevni red konstitutivne seje vsebuje tudi slovesno prisego župana in
njegov pozdravni nagovor. |
10. člen |
Na
prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko komisijo
za pregled prispelih pritožb in priprave predloga potrditve mandatov.
Predlog članov komisije pripravijo nosilci kandidatnih list, spremembe
lahko predlaga tudi vsak član sveta. Svet glasuje najprej o predlogu
nosilcev kandidatnih list. Če ta ni izglasovan, pa o predlogih članov po
vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani
komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
Komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi
volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane
občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov
kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov občinskega sveta. |
Če je
vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana,
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter
predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o posameznih pritožbah. |
11. člen |
Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog komisije potem,
ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi in vsebini ter
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem
mandatu pa odloča posebej. Član občinskega sveta, katerega mandat je
sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je
svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata
ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. |
Svet
na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Če je za župana izvoljen kandidat, ki je hkrati izvoljen tudi za člana
sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o
pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe –
kandidat za župana, če je bil izvoljen za člana sveta. |
12. člen |
Ko se
svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat
novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim
članom občinskega sveta in županu pa preneha. S prenehanjem mandata
članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter
stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. |
13. člen |
Po
potrditvi mandata novoizvoljeni župan slovesno zapriseže: |
»Prisegam, da bom vestno in odgovorno opravljal svoje dolžnosti in
upošteval pravni red Republike Slovenije in Statut Občine Ribnica. Pri
izvrševanju svoje funkcije bom ravnal vestno in odgovorno, delal v
korist javnega interesa, spoštoval bom različnost mnenj in deloval za
blaginjo občank in občanov.« |
Predsedujoči podeli lento. |
14. člen |
Ko je
svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo
na konstitutivni seji ali najkasneje na prvi naslednji seji. |
Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v
občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih
podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je
občina in pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov. |
15. člen |
Občinski svet najkasneje v 60 dneh po konstituiranju imenuje člane v
stalna delovna telesa občinskega sveta. |
III.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
1. Splošne določbe |
16. člen |
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, s
statutom občine in s tem poslovnikom. |
Člani
občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej
občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani
občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in
imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice
glasovanja. |
Član
občinskega sveta ima pravico: |
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen
proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, |
– predlagati občinskemu svetu v obravnavo druga vprašanja iz njegove
pristojnosti, |
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov, |
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles
občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov,
katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v
katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
Član
občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo in
odločanje v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
Če
član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma
posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
Članom občinskega sveta in članom delovnih teles pripada nagrada za
njihovo delo, v skladu s posebnim aktom, ki ga sprejme občinski svet. |
Član
občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot
osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z
zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu. |
17. člen |
Član
občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja,
izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član
občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso
povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko
in kazensko odgovoren. |
18. člen |
Pod
pogoji, določenimi s tem poslovnikom, ima član občinskega sveta pravico
skupaj z drugimi člani občinskega sveta ustanoviti svetniško skupino, se
vanjo včlaniti in v njej enakopravno sodelovati ali iz nje izstopiti. |
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni iz
istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu članu občinskega sveta. |
2. Postopek za ugotavljanje odgovornosti in ukrepi zaradi neopravičenih
odsotnosti s sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles |
19. člen |
Član
občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej občinskega sveta in
delovnih teles, katerih član je. |
Član
občinskega sveta, ki ne more priti na sejo občinskega sveta ali
njegovega delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih
za to obvestiti predsedujočega občinskega sveta, oziroma predsedujočega
delovnega telesa najpozneje do začetka seje. O morebitni odsotnosti član
občinskega sveta lahko obvesti tudi javnega uslužbenca občinske uprave,
ki ga na začetku mandata določi župan |
Če
član občinskega sveta o svoji odsotnosti iz opravičenih razlogov ne more
pravočasno obvestiti posamezno osebo, navedeno v drugem odstavku tega
člena, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
Član
občinskega sveta ima pravico, da se udeležuje tudi sej delovnih teles, v
katerih ni član. Če se udeleži seje delovnega telesa, v katerem ni
član, lahko v njej razpravlja, nima pa pravice do glasovanja. |
20. člen |
Če se
član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej
delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa
predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
3. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta |
21. člen |
Član
občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali
ustno. |
Na
redni seji občinskega sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega
reda za vprašanja in pobude članov občinskega sveta. |
Vprašanje in pobuda morata biti kratka in postavljena tako, da je njuna
vsebina razumljiva. V nasprotnem primeru predsedujoči občinskega sveta
člana občinskega sveta na to opozori in ga pozove, da vprašanje ali
pobudo ustrezno dopolni. |
22. člen |
Vsak
član občinskega sveta ima pravico postaviti ustno vprašanje na seji. Če
želi zanj dobiti ustni odgovor na isti seji, mora to vprašanje najmanj
tri delovne dni pred sejo dostaviti županu. Ustna predstavitev
vprašanja lahko traja največ 3 minute, odgovor župana ali njegovega
pooblaščenca največ 5 minut. |
Župan
ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vlagatelju v tridesetih dneh, vsem ostalim članom sveta pa s sklicem
naslednje seje. |
Potem, ko je član občinskega sveta dobil odgovor na svoje pisno
vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje. Postavi ga lahko
pisno ali ustno. |
Če
član občinskega sveta z odgovorom predsedujočega ni zadovoljen, lahko
zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji občinskega sveta.
O tem odloči občinski svet z glasovanjem. Če svet odloči, da bo o zadevi
razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve
naslednje redne seje. |
IV.
DELOVNO PODROČJE OBČINSKEGA SVETA |
23. člen |
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. V tem okviru občinski svet opravlja naloge, ki so
kot naloge občinskega sveta določene z zakonom ter Statutom Občine
Ribnica. |
V.
SEJE OBČINSKEGA SVETA |
1. Predsedovanje in udeležba na seji |
24. člen |
Seje
občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan lahko za vodenje seje
pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljevanju:
predsedujoči). |
25. člen |
Seje
občinskega sveta se lahko udeležijo osebe, ki jih povabi župan. Druge
osebe so lahko navzoče na sejah občinskega sveta in njegovih delovnih
teles v okviru prostorskih možnosti. |
26. člen |
Če
občinski svet odloči, da bo katero od vprašanj obravnaval brez
navzočnosti javnosti, določi, kdo je lahko poleg članov občinskega
sveta, župana in direktorja občinske uprave ter poročevalca navzoč na
seji. |
2. Sklicevanje sej |
2.1
Redna seja |
27. člen |
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
Župan
sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, na podlagi sklepa občinskega
sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine
ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. |
Župan
lahko iz opravičljivih razlogov prestavi datum že sklicane seje.
Obvestilo o spremembi datuma morajo člani občinskega sveta prejeti
najmanj 3 delovne dni pred datumom prvotnega sklica seje. |
Župan
lahko skliče redno sejo občinskega sveta, preden je končana predhodno
sklicana seja, občinski svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler
ne konča nedokončane redne seje. |
28. člen |
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se
pošlje članom najkasneje sedem dni pred dnevom, določenim za redno sejo.
Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev
zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če
je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda,
vendar najkasneje tri delovne dni pred začetkom seje. Izjemoma lahko
župan posamezne dele gradiva, ki so pomembni za odločanje občinskega
sveta, predloži tudi na sami seji, če izkaže, da jih prej ni mogel
predložiti, če je to nujno zaradi upoštevanja predpisanih oziroma
postavljenih rokov, ali če predlagatelj ugotovi, da je obravnava kasneje
posredovanega gradiva potrebna za odločanje sveta in če takšno gradivo
le dopolnjuje že predložena gradiva pri konkretni točki. |
Vabilo za sejo občinskega sveta se pošlje članom občinskega sveta,
predsedniku nadzornega odbora občine, predsednikom svetov krajevnih
skupnosti, vodjem političnih strank in list, zastopanih v občinskem
svetu ter predstavnikom medijev. |
Vabilo iz prejšnjega odstavka se pošlje po pošti v fizični obliki na
papirju, gradivo za sejo pa tudi na drugem možnem nosilcu podatkov ali
po elektronski pošti, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik in to po
posebnem seznamu, ki ga vodi javni uslužbenec, zadolžen za svetovanje na
področju dela občinskega sveta. |
Na
seje občinskega sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega
reda, ki jih določi župan. |
Obvestilo in vabilo o sklicu seje občinskega sveta se pošlje tudi vsem
tistim, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. |
29. člen |
Predlog dnevnega reda za sejo občinskega sveta pripravi župan. Kolikor
je seja občinskega sveta sklicana na predlog oseb, ki imajo pravico
sklicati sejo poleg župana, je župan dolžan pripraviti dnevni red, v
skladu z zahtevami predlagateljev sklica seje, kot to določa zakon. V
predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le zadeve, za katerih
obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom. |
30. člen |
Občinski svet praviloma ne more odločati o zadevah, o katerih ni podalo
svojega mnenja pristojno delovno telo občinskega sveta. |
31. člen |
Župan
ima pravico razpravljati na sejah sveta o vseh vprašanjih, ki so na
dnevnem redu. |
2.2
Izredna seja |
32. člen |
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o
nujnih in nepredvidenih zadevah občine, v primeru naravnih nesreč, če bi
s sklicem redne seje bilo oškodovano premoženje občine ali koristi
občine in njenih občanov ali v primeru, ko gre za nujne zadeve, ki jih
je potrebno opraviti. |
Izredno sejo skliče župan na predlog delovnega telesa ali na zahtevo
najmanj četrtine članov občinskega sveta ali na lastno pobudo. |
Na
zahtevo ene četrtine članov sveta mora biti seja izvedena v petnajstih
dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. V zahtevi za
sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi
mora biti priložen dnevni red ter gradivo o zadevah, o katerih naj
občinski svet odloča. |
Če
župan na pisno zahtevo ne skliče izredne seje občinskega sveta v roku
sedmih dni od prejema zahteve za sklic, mora o razlogih za takšno
odločitev obvestiti predlagatelje sklica izredne seje. |
Če se
predlagatelji sklica izredne seje z odločitvijo župana iz prejšnjega
odstavka ne strinjajo, sejo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so
zahtevo podali in hkrati predložijo predvideni dnevni red. |
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno
članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo. Gradivo za izredno
sejo se lahko predloži članom občinskega sveta izjemoma tudi na sami
seji. |
Če
razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče
v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani
sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje
predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži članom
občinskega sveta tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom
dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov
za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne
opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
2.3
Dopisna seja |
33. člen |
Dopisno sejo na lastno pobudo lahko skliče le župan. |
Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje
občinskega sveta in kadar se odloča o manj pomembnih zadevah. Na dopisni
seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o
splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve, ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne
obveznosti občine. |
Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki
osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki
naj se sprejme in z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po
elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje
vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje,
to je, do katere ure se šteje trajanje seje). |
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta,
od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se,
da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če so za
sklep glasovali vsi člani sveta, ki so do roka oddali svoj glas. Če je
kateri izmed članov sveta glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja
sveta ali pa se točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
O
dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom
občinskega sveta oziroma ugotovitev, koliko članov občinskega sveta je
glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo
redno sejo občinskega sveta. |
2.4
Slavnostna seja |
34. člen |
Slavnostna seja je javna. |
Slavnostno sejo skliče župan. |
Slavnostna seja se lahko skliče ob prazniku občine, spominskem dnevu
občine in ob drugih svečanostih. |
Vabilo na slavnostno sejo se pošlje najmanj sedem delovnih dni pred
sklicem seje v obliki za to priložnost pripravljenega vabila. |
2.5
Žalna seja |
35. člen |
Žalna
seja se skliče ob smrti župana, podžupana, člana občinskega sveta in
častnega občana. |
Žalna
seja se lahko skliče tudi v drugih primerih, po presoji župana, lahko
tudi na pobudo oziroma predlog državnega protokola. |
Obvestilo o žalni seji se posreduje takoj, ko je možno. Na žalno sejo se
obvezno vabi tudi ožje družinske člane pokojnega. |
3. Potek seje |
36. člen |
O
udeležbi članov občinskega sveta na seji se vodi evidenca na začetku
seje. Za vodenje evidence o udeležbi članov občinskega sveta na seji
skrbi javni uslužbenec, ki ga zadolži direktor občinske uprave. |
37. člen |
Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti občinski svet, kdo izmed članov
občinskega sveta ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more
udeležiti. Predsedujoči obvesti občinski svet tudi o tem, kdo je
povabljen na sejo. |
Na
začetku seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na seji
in v zvezi z drugimi vprašanji. |
Predsedujoči nato ugotovi, ali je občinski svet sklepčen. Če je
občinski svet po prvem ugotavljanju sklepčnosti nesklepčen, se
sklepčnost ugotavlja še enkrat. Drugo ugotavljanje sklepčnosti se
opravi šele po preteku petnajstih minut od prvega ugotavljanja
sklepčnosti. Če občinski svet tudi po drugem ugotavljanju sklepčnosti ne
more veljavno odločati, predsedujoči sejo zaključi. |
38. člen |
Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo, na koncu dnevnega reda se običajno uvrstijo poročila,
informacije in kot zadnja točka so vprašanja in pobude. |
39. člen |
Občinski svet na začetku seje z glasovanjem določi dnevni red. |
Pri
določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o: |
– predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, |
– predlogih, da se dnevni red razširi, |
– morebitnih predlogih za skrajšani postopek, združitev obravnav ali
hitri postopek, |
– spremembi vrstnega reda obravnavanih zadev. |
Kolikor je predlagatelj točke dnevnega reda župan, se o predlogu umika
točke dnevnega reda, ki jo predaga župan ne glasuje. |
Predlog za razširitev dnevnega reda mora biti obrazložen. O predlogu za
razširitev dnevnega reda lahko vedno poda svoje mnenje župan. Predlogi
za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali
po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo,
ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
40. člen |
Med
sejo občinski svet lahko izjemoma spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo
okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati
pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda
obravnave je potrebno obrazložiti. Občinski svet o tem glasuje. |
41. člen |
Prva
točka dnevnega reda je vedno razprava in potrditev zapisnika prejšnje
seje občinskega sveta. Član občinskega sveta lahko da pripombe k
zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali
dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev odloča
občinski svet z glasovanjem brez razprave. |
Zapisnik se sprejme z ugotovitvijo, da nanj ni bilo pripomb, lahko pa
se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen. |
42. člen |
Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj
oziroma od predlagatelja določeni poročevalec dopolnilno obrazložitev.
Obrazložitev praviloma ne sme trajati več kot deset minut. |
Predlagatelj oziroma poročevalec morata vedno podati dopolnilno
obrazložitev, če tako zahtevajo člani občinskega sveta. |
Če
župan ni predlagatelj, poda župan ali po pooblastilu podžupan oziroma
direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. |
Za
predlagateljem oziroma poročevalcem dobijo najprej besedo poročevalci
pristojnih delovnih teles, nato vodje svetniških skupin oziroma
predstavnik svetniške skupine. |
Zatem
dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se pri
predsedujočem priglasili k razpravi. Prijava k razpravi se opravi z
dvigom rok. |
Član
občinskega sveta ima pravico do replike na razpravo. |
43. člen |
Razpravljavec sme govoriti največ 10 minut in le o vprašanju, ki je na
dnevnem redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za
razpravo, ga predsedujoči opomni. |
Če se
razpravljavec po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči
lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede član občinskega sveta lahko
ugovarja. O ugovoru odloči občinski svet z glasovanjem brez razprave in
brez obrazložitve. |
Določbe o vodenju in poteku seje, dolžini razprave, vzdrževanju reda na
seji ipd. se smiselno uporabljajo tudi za druge osebe, ki sodelujejo in
razpravljajo na seji občinskega sveta. |
44. člen |
Članu
občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi
dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Razprava
tega člana občinskega sveta ne sme trajati več kot pet minut. |
Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika ali
dnevnega reda. Če član občinskega sveta ni zadovoljen s pojasnilom,
odloči občinski svet brez razprave. |
45. člen |
Ko je
vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali
želi razpravljati še kateri od članov občinskega sveta. Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
46. člen |
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo občinskega sveta in določi,
kdaj se bo nadaljevala. Predsedujoči vedno prekine delo občinskega
sveta, če se ugotovi, da seja ni več sklepčna, če je treba pridobiti
mnenja delovnih teles in kadar tako sklene občinski svet. Predsedujoči
prekine delo občinskega sveta, če to zahteva vodja svetniške skupine
zaradi posvetovanja v svetniški skupini, vendar največ za petnajst
minut. |
Če je
delo občinskega sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni mogoče zagotoviti niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo za ta dan konča. |
Seje
občinskega sveta morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo
več kot štiri ure. O daljšem trajanju seje odloči občinski svet brez
razprave z glasovanjem. |
Predsedujoči lahko odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela občinskega sveta. |
Odmor
lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog vodje svetniške
skupine, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave
dopolnil amandmajev. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa
se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke dnevnega reda in ne
več kot dvakrat. |
47. člen |
Če
občinski svet v zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če
ni pogojev za odločanje, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži
na datum, ki se praviloma ujema z datumom prve naslednje seje, če za to
ni pogojev, pa na datum, ki se ujema z datumom ene od naslednjih sej. |
V tem
primeru se šteje, da se prekinjena seja nadaljuje. Najprej se po
določbah tega poslovnika konča razprava in odločanje o točkah dnevnega
reda, o katerih člani občinskega sveta niso razpravljali in odločali
pred prekinitvijo seje, nato pa se po določbah tega poslovnika prične
nova seja. |
Predsedujoči, najmanj ena četrtina članov občinskega sveta,
predlagatelj ali župan, kadar ni sam predlagatelj, lahko med razpravo
predlagajo, da se razprava ali odločanje o obravnavani zadevi preloži na
eno naslednjih sej. O takem predlogu, ki mora biti obrazložen, odloči
občinski svet z glasovanjem brez razprave. |
Ko so
vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
4. Vzdrževanje reda na seji |
48. člen |
Za
red na seji občinskega sveta skrbi predsedujoči. |
Na
seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
49. člen |
Za
kršitev reda na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje
ukrepe: |
– opomin, |
– odvzem besede, |
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
50. člen |
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav mu
predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak
drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika. |
Odvzem besede se lahko izreče članu občinskega sveta, če s svojim
govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej
seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega
sveta, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da
onemogoča delo občinskega sveta. |
51. člen |
Član
občinskega sveta, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti dvorano. Član občinskega sveta, ki mu je bil
izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh
vloži ugovor na občinski svet. Le-ta odloči o ugovoru na prvi naslednji
seji. |
52. člen |
Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drugi udeleženec ali poslušalec, ki krši red in
mir na seji. Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se
odstranijo vsi poslušalci. Če predsedujoči ne more z rednimi ukrepi
ohraniti reda na seji občinskega sveta, sejo občinskega sveta prekine. |
5. Odločanje na seji |
53. člen |
Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov
sveta. |
Kadar
je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh članov
občinskega sveta, občinski svet veljavno odloča, če sta na seji navzoči
najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta. |
Navzočnost na seji oziroma sklepčnost se ugotavlja na začetku seje in na
začetku nadaljevanja prekinjene seje. |
Navzočnost članov občinskega sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi
članov na listi navzočnosti. |
Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član občinskega sveta ali
predsedujoči kadarkoli. |
Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v
času seje in v prostoru, kjer seja poteka. |
54. člen |
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih
glasov navzočih članov, kadar ni z zakonom, statutom občine ali s tem
poslovnikom določena drugačna večina. |
55. člen |
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu sklepa, o katerem se
odloča. Pred glasovanjem ima član občinskega sveta pravico obrazložiti
svoj glas. Obrazložitev glasu ne sme trajati več kot 3 minute.
Predsedujoči pred vsakim odločanjem prebere predlagano besedilo sklepa
ali amandmaja in po glasovanju razglasi rezultat glasovanja.
Predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog in nato, kdo je proti
njemu. |
Glasuje se najprej o predlogu župana, nato po vrstnem redu podanih
predlogov. Če je določen predlog sklepa ali amandmaja sprejet, so sklepi
ali amandmaji, ki so v nasprotju z izglasovanim sklepom ali amandmajem
brezpredmetni in se o njih ne glasuje. |
O
posameznem predlogu se na isti seji glasuje samo enkrat. |
Predlagatelj lahko sklep ali amandma pred glasovanjem kadarkoli umakne. |
56. člen |
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
Občinski svet lahko odloči, da se opravi tajno glasovanje, če tako
sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma pred obravnavanjem
posameznega vprašanja. Predlog za tajno glasovanje lahko predlaga 1
članov sveta. |
O
tem, ali bo o posamezni zadevi ali vprašanju odločeno na podlagi tajnega
glasovanja, odloči občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih
članov. |
6. Javno glasovanje na seji |
57. člen |
Javno
glasovanje se opravi z uporabo glasovalne naprave, z vzdigovanjem rok –
kartonov, ali s poimenskim izrekanjem. |
58. člen |
Pri
glasovanju z glasovalno napravo se število navzočih članov občinskega
sveta in izid glasovanja prikažeta na zaslonu. |
Predsedujoči mora pred glasovanjem ugotoviti sklepčnost - navzočnost s
pozivom: »Ugotavljamo navzočnost!« Potem pozove člane občinskega sveta k
glasovanju s pozivom: »Prosim glasujte – glasovanje poteka«. Člani
občinskega sveta pritisnejo tipko »za« ali tipko »proti«. |
Če se
pri glasovanju z uporabo glasovalne naprave ugotovi tehnična napaka, se
na podlagi ugotovitve predsedujočega glasovanje ponovi. |
59. člen |
Z
dvigovanjem rok – kartonov se glasuje, kadar glasovalna naprava ne
deluje ali kadar je seja v prostoru, kjer take naprave ni. Pri
vprašanju, kdo je »ZA«, člani občinskega sveta, ki se opredeljujejo
»ZA«, praviloma uporabljajo zelen karton, pri vprašanju, kdo je »PROTI«,
pa člani občinskega sveta, ki se opredeljujejo »PROTI«, praviloma
uporabljajo rdeč karton. |
60. člen |
S
poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči občinski svet na
predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine članov občinskega sveta. |
Če se
glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči kliče člane občinskega
sveta po seznamu; vsak član občinskega sveta pa se izreče z besedo »ZA«
ali »PROTI« ali z besedo »NE GLASUJEM«. Predsedujoči ponovi ime in
priimek člana občinskega sveta in njegovo izjavo, oziroma ugotovi, da je
odsoten. Nato zapiše izjavo člana občinskega sveta ali njegovo odsotnost
pri njegovem imenu in priimku na seznamu. |
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju javno ugotovi in objavi
izid glasovanja. To stori tako, da najprej navede število prisotnih
članov občinskega sveta na seji, nato število tistih, ki so glasovali
»ZA« predlog, nato število tistih, ki so glasovali »PROTI« predlogu,
število tistih, ki niso glasovali, ter ugotovi »SKLEP JE SPREJET« ali
»SKLEP NI SPREJET«. |
7. Tajno glasovanje na seji |
61. člen |
Tajno
se glasuje z glasovnicami. Za vsako glasovanje se natisne toliko
glasovnic, kot je članov občinskega sveta. Glasovnice so enake
velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom občinskega sveta. |
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev »ZA« in
»PROTI«. Na dnu glasovnice je beseda »ZA« na desni, beseda »PROTI« pa na
levi strani. Član občinskega sveta glasuje tako, da obkroži besedo »ZA«
ali besedo »PROTI«. |
Vsebino glasovnic za volitve, imenovanja in razrešitve določa ta
poslovnik v delu, v katerem ureja volitve, imenovanja in razrešitve. |
Pred
začetkom tajnega glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
62. člen |
Tajno
glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi
predsedujoči s pomočjo dveh članov občinskega sveta, ki ju izvoli
občinski svet na predlog predsedujočega. Predsedujoči lahko za vodenje
komisije predlaga drugega člana občinskega sveta. Posamezna
administrativno-tehnična opravila opravlja javni uslužbenec, ki je
zadolžen za svetovanje na področju dela občinskega sveta ali drug javni
uslužbenec, ki ga določi župan. |
Članom občinskega sveta se vročijo glasovnice tako, da pride vsak k mizi
predsedujočega. Predsedujoči ali član občinskega sveta, ki
predsedujočemu pomaga pri izvedbi glasovanja, izroči članu občinskega
sveta, ki glasuje, glasovnico, ter označi pri imenu in priimku člana
občinskega sveta v seznamu, da mu je bila glasovnica vročena. Član
občinskega sveta nato odide v prostor, ki je določen za glasovanje. |
Ko
član občinskega sveta izpolni glasovnico, se vrne v dvorano k mizi
predsedujočega in odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
Predsedujoči pred začetkom glasovanja določi čas, ob katerem se
glasovanje konča. Ob izteku tega časa predsedujoči sklene glasovanje. |
63. člen |
Ko je
tajno glasovanje končano, se predsedujoči in člana občinskega sveta, ki
sta mu pomagala pri izvedbi glasovanja, umaknejo v poseben prostor, da
ugotovijo izid glasovanja. Preden odprejo glasovalno skrinjico,
preštejejo glasovnice, ki so ostale nerazdeljene in jih vložijo v
posebno ovojnico, ki jo zapečatijo. |
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z
določili tega poslovnika, sta neveljavni. |
Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
– datum in številka seje občinskega sveta, |
– predmetu glasovanja, |
– sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
– številu razdeljenih glasovnic, |
– številu oddanih glasovnic, |
– številu neveljavnih glasovnic, |
– številu veljavnih glasovnic, |
– številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma kadar se pri
volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo,
število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati, |
– ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano
večino oziroma kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen. |
O
ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki
so vodili glasovanje. |
Predsedujoči takoj objavi izid glasovanja na seji občinskega sveta. |
8. Zapisnik seje |
64. člen |
O
vsaki seji občinskega sveta se piše skrajšan zapisnik (v nadaljevanju:
zapisnik). |
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih
predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. |
Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo
predloženo oziroma obravnavano na seji. |
Sprejeti skrajšan zapisnik podpišeta predsedujoči in javni uslužbenec,
ki ga zadolži direktor občinske uprave. |
Če se
seja zvočno snema, je njen dobesedni zapis zvočni magnetogram (dobesedni
zapis poteka seje). |
Zvočni zapis seje se hrani v dosjeju seje, skupaj z zapisnikom in
gradivom s seje. |
65. člen |
O
delu na javni seji občinskega sveta kot tudi na seji, ki je zaprta za
javnost, se vodijo dobesedni zapisi (magnetogrami seje). Ti zapisi so na
zahtevo dostopni članom občinskega sveta. O delu na seji občinskega
sveta se lahko vodijo tudi avdio-video zapisi. |
66. člen |
Izvirniki gradiva, ki so jih oblikovali ali obravnavali občinski svet
ali njegova delovna telesa, se hranijo v arhivu občine. Tam se hranijo
tudi dobesedni zapisi (magnetogrami) sej občinskega sveta in njegovih
delovnih teles, magnetofonski in avdio-video zapisi sej ter drugo
gradivo, za katero tako določi župan in predsedujoči posameznega
delovnega telesa. |
Član
občinskega sveta ima pravico poslušati magnetogram javne seje. Drug
udeleženec javne seje pa le v primeru, če je za to dobil dovoljenje
župana. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti
javnega uslužbenca, zadolženega za svetovanje na področju dela
občinskega sveta ali po njem pooblaščenem drugem javnem uslužbencu. |
Vsakdo lahko zaprosi, da se del magnetograma, ki vsebuje informacijo
javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu
posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova
navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri javnem
uslužbencu, zadolženem za svetovanje na področju dela občinskega sveta,
ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
Dobeseden prepis dela zapisnika podpišeta prosilec, udeleženec javne
seje in javni uslužbenec, ki je zadolžen za svetovanje na področju dela
občinskega sveta ali po njem pooblaščeni drug javni uslužbenec. |
67. člen |
Ravnanje z akti in z drugim gradivom zaupne narave je dopustno le v
mejah in na način, kot to določa zakon. Izvirniki odlokov, splošnih in
drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega
sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. O
arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša
navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in
dokumentacijsko gradivo. |
9. Strokovna, administrativno-tehnična opravila za občinski svet |
Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa
občinskega sveta zagotavlja direktor občinske uprave z zaposlenimi v
občinski upravi. Direktor občinske uprave določi javnega uslužbenca
občinske uprave, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja
druga opravila potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih
delovnih teles. Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles
občinskega sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske
uprave lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge javne uslužbence
občinske uprave. |
10. Župan |
68. člen |
Župan
ima pri delu občinskega sveta predvsem sledeče naloge: |
– sklicuje in vodi seje občinskega sveta, |
– predstavlja občinski svet, |
– skrbi za nemoteno delo občinskega sveta, |
– podpisuje akte, ki jih sprejme občinski svet, |
– skrbi za izvajanje poslovnika občinskega sveta, |
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela občinskega sveta z občinsko
upravo, |
– odloča o sporih glede pristojnosti med delovnimi telesi občinskega
sveta, |
– obvešča javnost o delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, |
– skrbi za uresničevanje z ustavo, zakonom, z odlokom in s tem
poslovnikom določenih razmerij z državnimi organi, |
– skrbi za sodelovanje z občinskimi sveti drugih občin in institucijami
ter organizacijami, ki delujejo na ravni občine, |
– opravlja druge naloge v skladu z ustavo, z zakonom, statutom občine in
s poslovnikom občinskega sveta. |
VI.
KOLEGIJ ŽUPANA |
69. člen |
Župan
lahko za predhodna vsebinska in politična usklajevanja stališč v zvezi
s predlaganimi odločitvami oblikuje kolegij. Kolegij sestavljajo župan,
podžupani, vodje svetniških skupin. Župan odloči, ali se na kolegij
vabijo tudi druge osebe. |
VII.
SVETNIŠKE SKUPINE |
70. člen |
Člani
občinskega sveta imajo pravico, da se povezujejo v svetniške skupine.
Vsak član občinskega sveta je lahko član le ene svetniške skupine. |
Člani
občinskega sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list in list
volivcev, imajo pravico ustanoviti le eno svetniško skupino. |
Svetniška skupina mora imeti vsaj dva člana. |
71. člen |
Vodja
svetniške skupine obvesti župana o ustanovitvi svetniške skupine in mu
predloži seznam članov z njihovimi podpisi. Vodja svetniške skupine
obvesti župana o morebitnih spremembah števila članov svetniške skupine
v osmih dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov predloži
županu podpisane pristopne izjave. |
72. člen |
Člani
občinskega sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, lahko
ustanovijo novo svetniško skupino, če se politična stranka razdeli na
dve ali več političnih strank, če se iz dela članstva te stranke
ustanovi nova stranka ali razpade koalicija strank, ki so vložile skupne
istoimenske liste. Član občinskega sveta ima pravico izstopiti iz
svetniške skupine, pristopiti k drugi ali pa ustanoviti novo. |
VIII.
DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA |
1. Splošne določbe |
73. člen |
Občinski svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta, po predhodno
sklenjenem dogovoru z nosilci list, ki so dobili mandat v občinskem
svetu. |
Občinski svet ustanavlja tudi druge komisije in odbore kot svoja stalna
ali začasna delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed
članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov. V tem
primeru imenuje občinski svet izmed svojih članov več kot polovico
članov. Članstvo v komisijah in odborih se praviloma predhodno dogovori
z nosilci list, ki so dobili mandat v občinskem svetu. |
Člane
komisij in odborov se imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa
tudi izmed drugih občanov. Članstvo v občinskem svetu in delovnem telesu
ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru ali z delom v občinski
upravi. |
Predsednika delovnega telesa in njegovega namestnika imenuje občinski
svet izmed svojih članov. |
Član
občinskega sveta je lahko predsednik največ enega delovnega telesa. |
Občinski svet ustanovi delovna telesa za preučevanje posameznih
področij, za pripravo strokovnih podlag za odločitve, za oblikovanje
stališč do posameznih vprašanj, za pripravo, preučevanje in obravnavo
predlogov aktov, ki jih sprejema občinski svet. |
74. člen |
Pristojnost delovnega telesa določa župan, v skladu s tem poslovnikom,
glede na naravo zadeve. Župan odloča tudi o sporu o tem, katero delovno
telo se šteje za pristojno. |
2. Komisije in odbori pri občinskem svetu |
75. člen |
Komisija, ustanovljena po zakonu o lokalni samoupravi pri občinskem
svetu je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo
imenuje Občinski svet izmed svojih članov. |
Komisijo sestavlja pet članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles občinskega
sveta, občinskih organov, in predstavnikov ustanovitelja v organih
javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij,
katerih ustanoviteljica je Občina Ribnica, |
– opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
– občinskemu svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi z drugimi
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
– pripravlja predloge pri odločitvah občinskega sveta v zvezi s plačami
ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov
in delovnih teles, ravnateljev in direk torjev javnih zavodov, javnih
agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje
odločitve občinskega sveta, |
– izvršuje naloge, v skladu s sprejetimi kriteriji, določenih v
pravilniku in odloku o priznanjih občine, razen županovih priznanj, |
– obravnava in rešuje druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski
svet praviloma na konstitutivni seji po konstituiranju občinskega
sveta, najkasneje pa na prvi naslednji seji. |
3. Delovna telesa občinskega sveta |
76. člen |
Občinski svet ustanovi komisije in odbore kot stalna ali občasna delovna
telesa. Stalna delovna telesa občinskega sveta so pet članska in v
okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o
ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in
dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
Delovna telesa občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
77. člen |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
Stalna delovna telesa sveta ustanovljena s statutom občine so naslednji
odbori in komisije: |
1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja |
2. Statutarno pravna komisija |
3. Odbor za okolje in prostor |
4. Odbor za družbene dejavnosti |
5. Odbor za gospodarstvo |
6. Odbor za finance |
7. Odbor za kmetijstvo. |
78. člen |
Člane
odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. |
Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov. Delovno
telo, izmed svojih članov, na prvi seji imenuje svojega podpredsednika,
ki mora biti eden izmed članov občinskega sveta. |
Prvo
sejo odbora skliče župan. |
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
79. člen |
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora
občinskega sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov
občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje
seje občinskega sveta. |
80. člen |
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. V njegovi odsotnosti ga
nadomešča podpredsednik. |
Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
občinskega sveta, na lastno pobudo, na podlagi dnevnega reda redne seje
sveta, na zahtevo župana ali na zahtevo ene tretjine članov delovnega
telesa. |
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj pet dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo
sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov
opredeljenih članov. |
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
Za
delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki
se nanašajo na delo občinskega sveta. |
81. člen |
Na
sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega
sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
82. člen |
Statutarno pravna komisija obravnava predlog statuta občine in
poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev,
odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v obliki
predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede
skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom
občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in
dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno
razlago določb splošnih aktov občine. |
Med
dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva
predsedujoči občinskega sveta, statutarno pravna komisija razlaga statut
in poslovnik občinskega sveta. |
83. člen |
Odbor
za okolje in prostor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju planiranja, urejanja in gospodarjenja s
prostorom in nepremičnim premoženjem občine ter gospodarskih javnih
služb, varstva okolja, urejanja mestnega prometa, ki so občinskemu svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in ga posreduje
svetu. |
84. člen |
Odbor
za družbene dejavnosti obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev
iz pristojnosti občine na področju družbenih dejavnosti: zdravstva,
socialnega varstva. dejavnosti lekarn, izobraževanja, otroškega varstva,
kulture in športa, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje
o njih svoje mnenje in ga posreduje svetu. |
85. člen |
Odbor
za gospodarstvo obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju gospodarstva: malega gospodarstva in
obrti, gostinstva in turizma ter občinskega premoženja, ki so občinskemu
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in ga posreduje
svetu. |
86. člen |
Odbor
za finance obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine s področja financ: proračun, zaključni račun in
premoženjsko bilanco, izvrševanje proračuna, zadolževanje občine, javnih
podjetij in javnih zavodov, dajanje poroštev za izpolnitev obveznosti
javnih podjetij in javnih zavodov, uporabe sredstev iz rezerv in druga
vprašanja s področja financ, ki so svetu predlagana v sprejem, oblikuje
o njih svoje mnenje in ga posreduje svetu. |
87. člen |
Odbor
za kmetijstvo obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju kmetijstva in gozdarstva, ki so svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in ga posreduje
svetu. |
VIII.
AKTI OBČINSKEGA SVETA |
1. Splošne določbe o aktih |
88. člen |
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom
naslednje akte: |
– poslovnik o delu občinskega sveta, |
– proračun občine in zaključni račun, |
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike, |
– navodila, |
– sklepe. |
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne
razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja
in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
2. Postopek za sprejem odloka |
2.1
Predlog odloka – splošne določbe |
89. člen |
Predlog odloka lahko predlaga župan, vsak član občinskega sveta,
svetniška skupina ter delovno telo občinskega sveta. Župan predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu
določeno, da jih predlaga župan. |
Vsi
ostali upravičeni predlagatelji lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen tistih
aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
Če
predlagatelj odloka ni župan, pošlje predlagatelj predlog odloka
županu, ki v 15 dneh odloči ali bo odlok uvrstil na sejo občinskega
sveta. Če župan odloči, da bo odlok uvrstil na sejo občinskega sveta,
pozove predlagatelja, da besedilo odloka z obrazložitvijo predloži
županu najmanj trideset dni pred naslednjo redno sejo občinskega sveta. |
Predlog za uvrstitev odloka na dnevni red mora vsebovati pravno podlago,
naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev. Obrazložitev odloka
obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
Če župan odloči, da odloka ne bo uvrstil na sejo občinskega sveta, o tem
obvesti predlagatelja in svojo odločitev obrazloži. |
Šteje
se da je župan zavrnil predlog predlagatelja, če v roku 15 dni ne
posreduje odgovora. |
Če
predlagatelj pri predlogu odloka vztraja, mora župan predlog uvrstiti na
prvo naslednjo redno sejo, pri čemer občinski svet odloči o obravnavi
odloka. Pred glasovanjem lahko predlagatelj obrazloži svoj predlog. Če
je predlog za uvrstitev odloka na sejo občinskega sveta izglasovan, se
uvrsti na prvo naslednjo redno sejo občinskega sveta. |
Župan
zadrži uvrstitev predloga odloka na dnevni red, če še ni končan postopek
o predlogu odloka z enako ali podobno vsebino in o tem obvesti
predlagatelja. |
90. člen |
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
Naslov odloka mora odražati vsebino odloka. |
Uvod
obsega oceno stanja, razloge za sprejem odloka, cilje in načela odloka,
oceno potrebnih finančnih sredstev proračuna in druge posledice, ki jih
bo imel sprejem odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu
priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo. |
Kadar
se predlaga sprememba odloka, mora predlagatelj predlogu priložiti tudi
besedilo tistih določb odloka, za katere se predlaga sprememba. |
91. člen |
Določila 89. in 90. člena se smiselno uporabljajo tudi za druge akte, ki
so v pristojnosti sprejemanja občinskega sveta in katerih predlagatelj
ni župan. |
92. člen |
Pred
obravnavo na seji občinskega sveta mora predlog odloka obravnavati
pristojno delovno telo. |
Kadar
predlagani odlok vsebuje določbe, ki zahtevajo finančna sredstva iz
proračuna, dodeli župan tak odlok v obravnavo tudi delovnemu telesu, ki
je pristojno za proračun in finance. Poročilo o finančnih posledicah
odloka oziroma amandma to delovno telo poda neposredno občinskemu svetu. |
93. člen |
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka v dveh obravnavah. |
Občinski svet lahko sprejme sklep o prekinitvi obravnave, da bi
pristojno delovno telo podalo mnenje o predlogu odloka. |
94. člen |
Predlagatelj lahko predlaga umik odloka ali akta pred dokončnim
odločanjem. Z umikom se postopek obravnave odloka ali akta zaključi. |
2.2
Prva obravnava predloga odloka |
95. člen |
V
prvi obravnavi predloga odloka se opravi predstavitev predloga odloka v
občinskem svetu in razprava o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter
o načelih in ciljih predloga (splošna razprava). Vložen odlok mora biti
sestavljen v obliki pravnih določb in mora vsebovati naslov odloka,
besedilo členov ter obrazložitev. |
Obrazložitev mora vsebovati: |
- pravni temelj za sprejem akta, |
- razloge in cilj, zaradi katerih je akt potreben, |
- oceno stanja na področju, ki ga akt ureja, |
- poglavitne rešitve in morebitne variantne rešitve, |
- oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem akta, |
- grafično ali kartografsko gradivo oziroma načrt, kadar vsebina akta to
zahteva. |
K
predlogu odloka morajo biti priložena tudi mnenja, pripombe in predlogi
delovnih teles ter mnenje župana, če ni bil predlagatelj. |
V
prvi obravnavi pristojno delovno telo predstavi svoje mnenje oziroma
stališče o predlogu odloka. |
V
prvi obravnavi ni mogoče dajati amandmajev k posameznim določbam
predloga odloka. |
96. člen |
K
predlogu odloka lahko člani občinskega sveta, predlagatelj predloga
odloka in župan, tudi kadar ni predlagatelj odloka, vlagajo dopolnilne
in spreminjevalne predloge do konca splošne razprave. |
Tako
dana stališča, dopolnjevalne in spreminjevalne predloge je dolžna
strokovna služba do naslednje obravnave odloka strokovno preučiti, o
njih podati svoje strokovno mnenje. V skladu z zakonom jih lahko vključi
v predlog odloka za drugo obravnavo. |
Na
predlog predsedujočega ali na ustno zahtevo najmanj ene četrtine vseh
članov občinskega sveta občinski svet lahko sklepa o dopolnilnih in
spreminjevalnih predlogih tudi v prvi obravnavi. |
97. člen |
Če
občinski svet odloči, da se obravnava predloga odloka nadaljuje, določi
rok za začetek druge obravnave. Odlok je sprejet, če zanj glasuje večina
opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta, razen če ni z
drugim predpisom drugače določeno. |
Če
občinski svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek za sprejem
odloka končan. |
2.3
Druga obravnava predloga odloka |
98. člen |
Besedilu predloga odloka, pripravljenega za drugo obravnavo, mora biti
priložena obrazložitev, iz katere je razvidno, pri katerih členih in
kako so bila upoštevana stališča občinskega sveta iz prve obravnave.
Katerih mnenj, pripomb in predlog predlagatelj ni sprejel in zakaj ne
ter rešitve, ki odstopajo od predloga v prvi obravnavi, besedilo tistih
določb odloka, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve,
ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka. |
99. člen |
V
drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe
in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
Župan
lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje
na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami
seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov
sveta ali župan. |
Če
amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
Župan
lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri
se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
100. člen |
Ko
občinski svet konča razpravo o posameznih členih predloga odloka, na
katerega so bili dani amandmaji, člani občinskega sveta glasujejo o
amandmajih. O vsakem amandmaju k predlogu odloka glasujejo člani
občinskega sveta posebej. |
Če je
k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, člani občinskega
sveta najprej glasujejo o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena
v predlogu, in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih. Vrstni red
glasovanja določi predlagatelj odloka. |
2.4
Glasovanje o odloku |
101. člen |
Ko je
končana razprava o predlogu odloka ter glasovanje o amandmajih, občinski
svet glasuje o predlogu odloka v celoti. O predlogu odloka se glasuje na
podlagi celovitega besedila predloga odloka s sprejetimi amandmaji. |
Če se
ugotovi, da je s sprejetimi amandmaji porušena medsebojna skladnost
določb odloka, župan točko prekine in odloči, ali se bo obravnava
opravila na isti ali naslednji seji. V takem primeru predlagatelj odloka
ali župan, kadar ni sam predlagatelj odloka, predlaga amandma za
medsebojno uskladitev določb odloka še pred glasovanjem o predlogu
odloka v celoti. |
Odlok
je sprejet, če je število glasov navzočih članov občinskega sveta,
opredeljenih »ZA«, večje od števila glasov navzočih članov občinskega
sveta, opredeljenih »PROTI«, kadar ni z zakonom, oziroma s podzakonskim
aktom predpisana drugačna večina za sprejem. |
2.5
Hitri postopek za sprejem odloka |
102. člen |
Kadar
to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski
svet sprejme odlok po hitrem postopku. Pri hitrem postopku se združita
prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. |
Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca
obravnave predloga odloka. |
O
uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. Če občinski svet ne sprejme predloga za
sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki
veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. |
2.6
Skrajšani postopek |
103. člen |
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na
isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se
sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: |
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih
določb v skladu z zakonom, |
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi
državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta, |
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča
ali drugih pristojnih organov, |
– prečiščena besedila aktov. |
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje
najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi
lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz
prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem
postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in
dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca
obravnave odloka. |
104. člen |
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. V uradnem glasilu se objavljajo
tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
3. Postopek sprejema proračuna, rebalansa proračuna in sprememb
proračuna občine |
105. člen |
Župan
mora predloži predlog občinskega proračuna za prihodnje leto občinskemu
svetu v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru. |
V
letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna
najkasneje v 60 dneh po izvolitvi sveta. |
Župan
pošlje občinskemu svetu predlog proračuna občine z vsemi dokumenti, ki
jih določa zakon, oziroma v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo
javne finance, hkrati z vabilom na sejo občinskega sveta, na kateri bo
predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. |
106. člen |
Ob
predložitvi predloga proračuna na seji občinskega sveta predstavi župan
predlog proračuna. Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet
razpravlja o posameznih delih predloga proračuna, lahko poročevalci, ki
jih določi župan, dodatno obrazložijo predlog proračuna občine. |
107. člen |
Za
županom in poročevalci podajo poročilo delovna telesa občinskega sveta,
vodje svetniških skupin, predstavniki list zastopanih v občinskem svetu,
nato člani občinskega sveta, ki so se prijavili k razpravi. |
108. člen |
Občinski svet v prvi obravnavi opravi splošno razpravo o predlogu
proračuna. |
K
predlogu proračuna lahko člani občinskega sveta in župan vlagajo
dopolnilne in spreminjevalne predloge do konca splošne razprave. |
Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek
sprejemanja predloga proračuna v skladu s tem poslovnikom, ali da
predloga proračuna ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan
pripraviti nov predlog proračuna. V primeru, da občinski svet proračuna
občine v prvem branju ne sprejme, mora župan predložiti članom
občinskega sveta nov predlog proračuna v roku, ki ne sme biti daljši od
30 dni. |
109. člen |
Župan
se ob pripravi predloga proračuna za drugo obravnavo opredeli do vseh
predlogov danih v prvi obravnavi in na podlagi opredelitve ter zadnjih
analiz gospodarskih gibanj in realizacije občinskega proračuna za tekoče
leto pripravi dopolnjen predlog. |
110. člen |
V
drugi obravnavi predloga proračuna in odloka o proračunu občine lahko
člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri
dni pred sejo občinskega sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. Župan
lahko predloži amandma v sprejem tudi na sami seji, t.j. v drugi
obravnavi odloka o proračunu. |
V
nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja. |
Župan
ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in se izjavi o tem ali bo vložil
amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana, če ta ni sprejet pa še o amandmaju, ki ga
je vložil predlagatelj. |
Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki
in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke in konta proračuna se
zagotovijo sredstva in v kakšen namen, sicer je amandma brezpredmeten. |
111. člen |
Predlogi za povečanje izdatkov ne smejo bremeniti proračunske rezerve,
splošne proračunske rezervacije, evropskih sredstev, servisiranje
javnega dolga in ne smejo presegati obsega in namena zadolževanja, ki ga
predlaga župan. |
112. člen |
O
amandmajih k predlogu proračuna odloča občinski svet na koncu razprave o
posamezni postavki proračuna, h kateri je bil vložen amandma. |
Občinski svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan, in
šele nato o drugih amandmajih. |
113. člen |
Ko je
končano glasovanje po amandmajih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun
medsebojno usklajen glede prejemkov in izdatkov in je z njim
zagotovljeno financiranje letnega programa občine v skladu z zakonom in
sprejetimi obveznostmi. |
Če je
proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
114. člen |
Če
proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna
služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi
predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan
prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo
predložen predlog uskladitve. |
Ko je
predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
Svet
glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje
svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
Če
predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
115. člen |
Če
proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan
predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občinski svet
obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki
opredeljujejo hitri postopek za sprejem proračuna. |
116. člen |
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in o tem
seznani občinski svet. Začasno financiranje se lahko na predlog župana
podaljša s sklepom občinskega sveta še za tri mesece. Sklep o začasnem
financiranju sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek sprejema odloka. |
117. člen |
Župan
lahko med letom predlaga rebalans proračuna in spremembe proračuna.
Rebalans proračuna in spremembe proračuna sprejema občinski svet po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po hitrem
postopku. |
Predlog rebalansa proračuna in sprememb proračuna občine obravnavajo
delovna telesa občinskega sveta. |
4. Postopek sprejema zaključnega računa občine |
118. člen |
Zaključni račun proračuna iz prejšnjega leta mora župan predložiti
najkasneje do 15. aprila
tekočega leta in ga uvrstiti na sejo občinskega sveta. Pred sprejemom
zaključnega računa proračuna je treba svetu obvezno priložiti poročilo
Nadzornega odbora Občine Ribnica o pregledu zaključnega računa. |
119. člen |
Zaključni račun proračuna sprejema občinski svet po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po hitrem postopku. |
5. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
120. člen |
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme občinski svet z odlokom v eni
obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo
drugo obravnavo predloga odloka. |
Če je
k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta
določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi
se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. |
Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo
predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
6. Sprejem drugih aktov občinskega sveta |
121. člen |
O
drugih aktih, razen o statutu, poslovniku, proračunu in zaključnem
računu, odloča občinski svet praviloma na isti seji. Na tej seji se po
vrsti opravijo splošna razprava, razprava o delih akta in razprava ter
glasovanje o aktu v celoti. |
Občinski svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem
postopku. V tem primeru se za postopek smiselno uporabljajo določbe, ki
veljajo za sprejem odlokov občine po rednem postopku. |
Predlog za dvofazno obravnavo zadeve mora biti obrazložen. O načinu
obravnave odloči občinski svet že ob sprejemu dnevnega reda seje z
glasovanjem brez razprave. |
7. Postopek
za sprejem prečiščenega besedila |
122. člen |
V
primeru, da je občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb
in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, mora predlagatelj
občinskemu svetu predložiti spremembe in dopolnitve splošnega akta v
prečiščenem besedilu, o katerem glasuje občinski svet brez razprave.
Sprejeto prečiščeno besedilo se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
Po
sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih članov, pripravi
statutarno-pravna komisija uradno prečiščeno besedilo tega splošnega
akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po
vsaki sprejeti spremembi in dopolnitve statuta oziroma poslovnika. |
Uradno prečiščeno besedilo odloči svet po skrajšanjem postopku za spejem
odloka. O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez razprave. |
8. Postopek za sprejem obvezne razlage |
123. člen |
Vsak,
ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago
določb občinskih splošnih aktov. |
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna
komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega
sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če
komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne
razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek. |
Občinski svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka. |
IX.
VOLITVE IN IMENOVANJA |
1. Splošne določbe |
124. člen |
Volitve in imenovanja oseb, ki jih v skladu z zakonom voli ali imenuje
občinski svet, se opravijo po določbah zakona, statuta in tega
poslovnika. |
Občinski svet pred glasovanjem odloči, ali bo glasovanje javno ali
tajno, če to že ni določeno s statutom občine ali tem poslovnikom. Če
občinski svet glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki določajo način in postopek tajnega glasovanja. |
125. člen |
Kandidat je izvoljen, če zanj glasuje večina navzočih opredeljenih
članov občinskega sveta, ki so javno glasovali, oziroma oddali veljavne
glasovnice, če zakon, statut občine ali ta poslovnik glede posameznih
volitev ne določajo drugače. |
Če se
tajno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na
glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu. V tem primeru se glasuje
tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom
kandidata, za katerega član občinskega sveta glasuje. Če se glasuje »ZA«
ali »PROTI« kandidatu ali listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
Če
nobeden od predlaganih kandidatov ne dobi potrebne večine, se opravi
drugo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih kandidatih,
ki so pri prvem glasovanju dobili največ glasov. Izvoljen je tisti, ki
je dobil več glasov. |
2. Imenovanje podžupanov občine |
126. člen |
Občina Ribnica ima enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje
župan in o tem obvesti občinski svet, koga in kdaj je imenoval za
podžupana. |
Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, če tako
predlaga župan. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči
občinski svet na prvi naslednji seji. |
2.1
Imenovanje člana občinskega sveta za začasno opravljanje funkcije župana |
127. člen |
Če
župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne določi, da bo podžupan
začasno opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen, imenuje občinski
svet izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do izvolitve
novega župana. |
O
tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanje,
odloči občinski svet pred glasovanjem o imenovanju. |
Kandidat je imenovan, če dobi večino glasov navzočih članov občinskega
sveta. |
3. Imenovanje članov delovnih teles |
128. člen |
Člane
delovnih teles imenuje občinski svet na podlagi liste kandidatov. Lista
kandidatov je razdeljena v sorazmerju z rezultatom pridobljenim na
lokalnih volitvah. Listo kandidatov ter predsednike in podpredsednike
potrdi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja pripravi novo listo kandidatov. |
4. Postopek za razrešitev |
129. člen |
Oseba, ki jo voli ali imenuje občinski svet, se razreši po postopku, ki
ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj četrtine
članov občinskega sveta. Če predlagatelj razrešitve ni Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži
pri komisiji. |
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni
razlogi za razrešite. |
130. člen |
Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje
obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan
vrne predlagatelju v dopolnitev. |
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem dni pred sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan.
Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o
predlogu razrešitve. |
Župan
uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo občinskega sveta, do katere
je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
131. člen |
Po
končani obravnavi predloga za razrešitev občinski svet sprejme odločitev
o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
5. Odstop funkcionarjev občine in drugih oseb, ki jih voli in imenuje
občinski svet |
132. člen |
Vsak
član občinskega sveta in župan ima pravico odstopiti. Svoj odstop lahko
obrazloži na seji sveta. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki.
Župan mora občinski svet o odstopu člana občinskega sveta ali o svojem
odstopu obvestiti na prvi naslednji seji občinskega sveta. |
Če
član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal
odstopno izjavo županu, županu pa, ko o svojem odstopu pisno obvesti
občinski svet in občinsko volilno komisijo. Župan mora občinski svet in
občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v
roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave. |
Če
župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in
občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal
mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo
na upravno sodišče. |
Drugim osebam, ki jih je izvolil ali imenoval občinski svet, preneha
mandat z dnem, ko preteče čas, za katerega so bile te osebe voljene ali
imenovane. Tem osebam predčasno preneha mandat z dnem, ko občinski svet
ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, in sprejme o tem
ustrezen sklep. |
6. Dajanje mnenj in soglasij k imenovanju direktorjev javnih zavodov in
javnih podjetij |
133. člen |
Mnenje oziroma soglasje k imenovanju direktorjev oziroma ravnateljev
javnih zavodov in javnih podjetij daje občinski svet, o predlogu poda
svoje predhodno mnenje komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
XI.
JAVNOST DELA |
134. člen |
Delo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in
stališčih glede zadev, ki jih obravnava, s posredovanjem posebnih
pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih
odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določata
statut in ta poslovnik. |
Javnost dela je zagotovljena tudi, če je novinarjem omogočeno
spremljanje seje neposredno v prostoru, kjer poteka seja občinskega
sveta oziroma njegovih delovnih teles, ali če jim je spremljanje seje
omogočeno z drugimi tehničnimi pripomočki. |
Javnost dela se zagotavlja tudi z obveščanjem preko izdajanj javnega
glasila, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter
povzetki iz gradiv in odločitev občinskega sveta in drugih organov
občine. |
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, obvestila in poročila o delu občinskega sveta ter druge
informacije o delu organov občine. |
Občinski svet lahko sklene, da bo o posameznem vprašanju razpravljal
brez navzočnosti javnosti. V tem primeru se po končani seji izda posebno
obvestilo za javnost. Besedilo uradnega obvestila izda župan. |
135. člen |
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo občinskega sveta, ki so
zaupne narave. Član občinskega sveta javnosti ne sme sporočiti podatkov
iz dokumentov in gradiva, ki so zaupne narave. |
Vrste
in stopnje zaupnosti ter ravnanje z zaupnimi dokumenti in gradivom se
določijo s posebnimi predpisi. |
XII. DELO OBČINSKEGA SVETA V VOJNEM ALI
IZREDNEM STANJU |
136. člen |
V
vojnem ali izrednem stanju dela občinski svet po določbah tega
poslovnika. V tem primeru so dopustna odstopanja od določb tega
poslovnika predvsem: |
– glede rokov, določenih za sklicevanje sej občinskega sveta in njegovih
delovnih teles in za pošiljanje gradiva |
– glede načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva, prostorov, kraja
in časa sklicevanja sej |
– glede rokov za obravnavanje odlokov in drugih aktov |
– glede obravnavanja predlogov odlokov in drugih aktov v delovnih
telesih |
– glede javnosti dela in obveščanja javnosti o delu občinskega sveta. |
137. člen |
Če se
v vojnem ali izrednem stanju občinski svet ne more sestati in zato župan
sprejema odločitve iz 53. in 54. člena statuta, občinski svet obravnava
te odločitve in odloči o njihovi potrditvi takoj, ko se lahko sestane. |
XIII. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA |
138. člen |
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejema občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, po postopku, ki velja za
sprejem odlokov. |
Zunaj
seje daje razlago poslovnika statutarna komisija, ki po potrebi pridobi
mnenje ustrezne službe. Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o
razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarna komisija, odloči občinski
svet. |
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
139. člen |
Z
uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu
Občinskega sveta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 66/00 in 58/03). |
140. člen |
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
Št.
007-0013/2011 |
Ribnica, dne 9. februarja
2012 |
Župan |
Občine Ribnica |
Jože
Levstek
l.r. |