PREČIŠČENO BESEDILO

S T A T U T

OBČINE TOLMIN

(Ur.glasilo št. 2/99, Primorske novice -  Uradne objave št. 38/03)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Statut Občine Tolmin (v nadaljevanju občina) določa temeljna načela organizacije in delovanja občine, pristojnosti občinskih organov, finančno poslovanje, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena, ki so pomembna za delovanje občine.

2. člen

Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občinskega sveta prenese v občinsko pristojnost država.

3. člen

Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.

Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi. Povezovanje lahko poteka tudi v mednarodnih okvirih, skladno z državnimi predpisi.

4. člen

Občina Tolmin obsega območja naslednjih naselij:

Bača pri Modreju, Bača pri Podbrdu, Bukovski Vrh, Čadrg, Čiginj, Daber, Dolenja Trebuša, Dolgi Laz, Dolje, Drobočnik, Gabrje, Gorenja Trebuša, Gorenji Log, Gorski Vrh, Grahovo ob Bači, Grant, Grudnica, Hudajužna, Idrija pri Bači, Kal, Kamno, Kanalski Lom, Klavže, Kneža, Kneške Ravne, Koritnica, Kozaršče, Kozmerice, Kuk, Lisec, Ljubinj, Logaršče, Loje, Modrej, Modrejce, Most na Soči, Obloke, Petrovo Brdo, Pečine, Podbrdo, Podmelec, Polje, Poljubinj, Ponikve, Porezen, Postaja, Prapetno, Prapetno Brdo, Roče, Rut, Sela nad Podmelcem, Sela pri Volčah, Selce, Selišče, Slap ob Idrijci, Stopnik, Stržišče, Šentviška Gora, Temljine, Tolmin, Tolminske Ravne, Tolminski Lom, Trtnik Volarje, Volčanski Ruti, Volče, Zadlaz-Žabče, Zadlaz-Čadrg, Zakraj, Zatolmin, Znojile, Žabče.

5. člen

Postopek za teritorialno spremembo občine, izločitev dela občine ali posameznega naselja in njegovo priključitev k drugi občini ter ustanovitev občine znotraj sedanje občine določa zakon.

6. člen

Občina je pravna oseba javnega prava. Sedež občine je v Tolminu.

7. člen

Občina Tolmin ima pečat okrogle oblike. Na obodu je izpisano ime:

»OBČINA TOLMIN«, v sredini je grb občine.

Pečat, ki ga uporablja občinski svet, ima poleg imena občine in grba še napis »OBČINSKI SVET TOLMIN«.

Pečat, ki ga uporablja župan občine, ima poleg imena občine in grba še napis »ŽUPAN«.

Pečat, ki ga uporablja občinska volilna komisija, ima poleg imena občine in grba še napis »OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA«.

8. člen

Občina Tolmin ima svoj grb in zastavo.

Grb ima v vodoravni smeri lomljeno črto, ki ponazarja grajsko trdnjavo in deli grb na dve polovici.

- V sredini gornje polovice grba je na rdeči podlagi z rumeno barvo označen plamen, ki ponazarja upor, v levem gornjem kotu je vpisana letnica 1713,

- v spodnji polovici grba je od desne proti levi na črni podlagi s srebrno barvo narisana biriška helebarda, nad njo pa od leve proti desni z enako barvo puntarske vile,

- zelenomodro polje ponazarja reko Sočo.

Zastava je zelenomodre barve, v zgornjem levem vogalu je odtisnjen grb občine . Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dva.

Krajevne skupnosti in naselja lahko določijo v statutu svoj grb in zastavo.

9. člen

Občina Tolmin praznuje svoj občinski praznik 31. maja, in sicer v počastitev spomina na zgodovinske dogodke, ki so se dogajali v mesecu maju:

- veliki tolminski punt,

- narodni tabor,

- aktivnosti TIGR-a,

- ustanovitev Gregorčičeve brigade,

- osvoboditev mesta Tolmin,

- prva seja demokratično izvoljene občinske skupščine.

10. člen

Občina lahko zaslužnim občanom, drugim posameznikom in pravnim osebam podeljuje priznanja.

Občanom in drugim posameznikom posebno zaslužnim za lokalno skupnost, lahko občina podeli naslov častnega občana.

Postopek podelitve priznanja ureja odlok.

II. NALOGE OBČINE

11. člen

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:

1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:

- sprejema statut in druge splošne akte občine,

- sprejema proračun in zaključni račun občine,

- načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,

- predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.

2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:

- ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,

- pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,

- sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,

- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.

3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:

- spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,

- sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,

- oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,

- sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,

- z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov.

4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:

- v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,

- sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,

- spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,

- spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,

- gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,

- v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,

- sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.

5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:

- ureja lokalne javne službe,

- sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,

- zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,

- nadzira delovanje lokalnih javnih služb,

- ustanavlja javna in druga podjetja,

- gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,

- zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.

6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:

- ustanovi vzgojno izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,

- v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,

- sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,

- z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,

- ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.

7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:

- spremlja stanje na tem področju,

- po potrebi ustanavlja javne zavode na tem področju,

- pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,

- sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.

8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:

- omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,

- zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,

- z dotacijami spodbuja te dejavnosti,

- sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine

- po potrebi ustanavlja javne zavode na tem področju.

9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:

- izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,

- sprejema koncesijske akte in podeljuje koncesije,

- spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,

- sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,

- sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,

- z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.

10. Upravlja, gradi in vzdržuje:

- lokalne javne ceste in druge javne poti,

- površine za pešce in kolesarje,

- igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,

- javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter drugo javno dobro.

11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:

- organizira reševalno pomoč v požarih,

- organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,

- zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,

- zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,

- sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,

- opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami,

- določa načine ravnanja v vojni.

12. Ureja javni red v občini tako, da:

- sprejema ustrezne splošne akte,

- zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, delovnih teles, odborov in občinske uprave,

- določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

- ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,

- organizira občinsko redarstvo,

- izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,

-opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja - zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,

-opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.

V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:

- inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,

- ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,

- določanje namembnosti urbanega prostora,

- gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,

- evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

- informacijsko dokumentacijsko dejavnost,

- zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,

- mrliško ogledno službo in

ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

12. člen

Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:

- davek od premoženja,

- davek na dediščine in darila,

- davek na dobitke od iger na srečo,

- davek na promet nepremičnin,

- določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja,lokalne in druge občinske objekte,

- določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,

- druge davke določene z zakonom.

III. ORGANI OBČINE

Skupne določbe

13. člen

Organi občine so: občinski svet, župan in nadzorni odbor.

Občina ima tudi: svet krajevnih skupnosti, poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poveljnike in štabe civilne zaščite sektorjev ter Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.

Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo nepoklicno, razen župana, ki lahko opravlja svojo funkcijo poklicno.

14. člen

Organe občine se voli za štiri leta.

S prenehanjem mandata članom občinskega sveta preneha mandat vsem njegovim organom.

Županu preneha mandat, če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. Podžupanu pa preneha mandat tudi, če ga Občinski svet na predlog župana razreši.

Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee 37. a člena Zakona o lokalni samoupravi se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oz. podžupan je dolžan Občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo 37. a člena ZLS. Odločitev oz. odstopna izjava župana oz. podžupana mora biti v pisni obliki posredovana Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija mora v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa Občinskemu svetu.

Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.

Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.

Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku 37. a  člena Zakona o lokalni samoupravi ne vpliva na mandat člana občinskega sveta.

15. člen

Delo občinskih organov je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov.

V skladu z zakonskimi predpisi javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.

Če terja javni interes lahko občinski organi in delovna telesa sklenejo, da se javnost izključi.

Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

16. člen

Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.

Občinski svet

17. člen

Občinski svet ima naslednje pristojnosti:

1. sprejema statut,

2. sprejema poslovnik,

3. sprejema občinski proračun in zaključni račun,

4. sprejema prostorske in druge razvojne plane občine,

5. sprejema odloke in druge občinske akte,

6. odloča o razpisu referenduma,

7. odloča o lokalnih davkih in pristojbinah,

8. odloča o odtujitvi in zamenjavi nepremičnin,

9. odloča o najemu občinskega posojila,

10. sprejema koncesijske akte,

11. odloča o sodelovanju in povezovanju z drugimi občinami,

12. odloča o združevanju v širšo lokalno skupnost,

13. odloča o organizaciji in delovnem področju občinske uprave,

14. odloča o podelitvi priznanj in nagrad občine,

15. odloča o imenovanju častnega občana,

16. s splošnim aktom sprejema pogoje za najem stanovanj v lasti občine,

17. odloča o pobratenju z drugimi občinami,

18. daje soglasje k prenosu državnih pristojnosti na občino,

19. določi pogoje in merila za gospodarjenje z občinskim premoženjem in ustanavlja podjetja in zavode za opravljanje gospodarskih in negospodarskih dejavnosti,

20. zagotavlja pogoje za gospodarski in družbeni razvoj občine,

21. ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

22. na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,

23. imenuje in razrešuje predsednika, člane občinskih odborov, komisij in delovnih teles,

24. imenuje druge stalne ali začasne kolegijske organe iz svoje pristojnosti,

25. imenuje predstavnike lokalne samouprave v pokrajino, zavode in druge organe,

26. nadzira delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja sklepov občinskega sveta,

27. opravlja druge naloge, za katere je pooblaščen

28. daje mnenje k imenovanju predstojnika Upravne enote.

18. člen

Župan, člani nadzornega odbora, delavci občinske uprave, vodja upravne enote, vodja notranje organizacijske enote v upravni enoti ter delavci državne uprave na delovnih mestih, na katerih imajo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo dela organov občine, ne morejo biti člani občinskega sveta.

19. člen

Občinski svet šteje dvaindvajset članov.

Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih državnih pristojnostih, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

20. člen

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji. Poslovnik občinskega sveta podrobno ureja konstituiranje, organizacijo in način dela občinskega sveta.

21. . člen

Seje občinskega sveta so javne.

Člani občinskih odborov imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.

Občinski odbori

22. člen

Občinski svet ima naslednje občinske odbore:

1. Odbor za gospodarstvo,

2. Odbor za okolje in prostor,

3. Odbor za družbene dejavnosti

4. Odbor za gospodarske javne službe in promet.

5. Odbor za kmetijstvo, turizem in pospeševanje poseljenosti podeželja.

23. člen

Odbor za gospodarstvo opravlja naslednje naloge:

- obravnava odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja,

- obravnava občinski proračun in zaključni račun,

- obravnava davčno politiko občine,

- spremlja in daje mnenje k izvrševanju proračuna,

- obravnava in spremlja gospodarjenje z občinskim premoženjem,

- obravnava delo služb in zavodov, ki se financirajo iz proračuna,

- obravnava reševanje stanovanjskih vprašanj,

- obravnava problematiko zaposlovanja,

- obravnava pogoje za razvoj gospodarskih dejavnosti,

- obravnava in ocenjuje investicijsko dejavnost v občini,

- opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.

Člani odbora po obravnavi sprejemajo stališča, predloge in ukrepe ter jih posredujejo v sprejem Občinskemu svetu.

24. člen

Odbor za okolje in prostor opravlja naslednje naloge:

- obravnava občinski proračun in zaključni račun s svojega delovnega področja,

- obravnava odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja,

- obravnava problematiko prostorskega urejanja občine,

- obravnava prostorske izvedbene akte,

- predlaga rešitve prostorskih in okolje varstvenih problemov,

- obravnava varstvo naravne in kulturne dediščine,

- obravnava razvoj mesta, ohranitev in revitalizacijo starega mestnega jedra in drugih naselij,

- obravnava predloge, pripombe in pritožbe občanov ali podjetij na sprejete prostorske izvedbene akte,

-    opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.

Člani odbora po obravnavi sprejemajo stališča, predloge in ukrepe ter jih posredujejo v sprejem občinskemu svetu.

25. člen

Odbor za družbene dejavnosti opravlja naslednje naloge:

- obravnava občinski proračun in zaključni račun s svojega delovnega področja,

- obravnava odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja,

- obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturno dejavnostjo, otroškim varstvom, športom in zaposlovanjem,

- obravnava reševanje stanovanjskih vprašanj z vidika socialne politike

- obravnava in predlaga ukrepe s področja zdravstva in socialne politike,

- daje mnenje v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov,

- opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.

Člani odbora po obravnavi sprejemajo stališča, predloge in ukrepe ter jih posredujejo v sprejem občinskemu svetu.

26. člen

Odbor za gospodarske javne službe in promet opravlja naslednje naloge:

- obravnava občinski proračun in zaključni račun s svojega delovnega področja,

- obravnava odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja,

- obravnava izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih objektov in naprav,

- obravnava izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje javnih cest, javnih poti, parkirišč, trgov, parkov in drugih javnih površin,

- obravnava urejanje prometa,

- obravnava izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje pokopališč,

- obravnava varstvo tal in vodnih virov,

- obravnava varstvo zraka, varstvo pred hrupom ter zbiranje in deponiranje odpadkov,

- obravnava področje naravnih in drugih nesreč, požarne varnosti ter organizacijo dimnikarske službe,

-opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.

Člani odbora po obravnavi sprejemajo stališča, predloge in ukrepe ter jih posredujejo v sprejem občinskemu svetu.

27. člen

Odbor za kmetijstvo, turizem in pospeševanje poseljenosti podeželja opravlja naslednje naloge:

- obravnava občinski proračun in zaključni račun s svojega delovnega področja,

- obravnava odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja,

- obravnava razvoj demografsko ogroženih območij,

- obravnava razvoj kmetijstva, gozdarstva, trgovine in turizma

- obravnava pobude Posoškega razvojnega centra,

-obravnava druge naloge iz svojega delovnega področja.

28. člen

Občinski odbori štejejo praviloma pet članov. Občinski svet določi s sklepom število članov posameznega odbora. Delo odbora vodi član občinskega sveta kot predsednik. Pri posameznih točkah se na seje odborov lahko povabi zunanje strokovnjake, glede na problematiko, ki jo obravnava odbor.

29. člen

Člane občinskega odbora in predsednika imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta in občanov, vendar največ polovico članov.

Kandidate za člane občinskega odbora predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Člane odbora lahko predlaga na seji občinskega sveta tudi član občinskega sveta ob podpori najmanj še petih članov občinskega sveta.

30. člen

Člani odbora so imenovani, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta.

Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, na isti seji imenujejo člane odbora posamično.

Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne izvolijo vseh članov odbora, se glasovanje ponovi po opravljeni ponovni kandidaturi, vendar samo za manjkajoče člane odbora.

31. člen

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svetu, da izreče nezaupnico občinskemu odboru.

Predlog občinskemu svetu, da izreče nezaupnico občinskemu odboru lahko predlaga tudi član občinskega sveta ob podpori še najmanj 5 članov občinskega sveta.

Nezaupnica se lahko predlaga le tako, da se hkrati predlaga nov odbor.

Nezaupnica je izrečena, če je občinski svet izvolil nov odbor.

Nadzorni odbor

32. člen

Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane. Predsednika in člane nadzornega odbora izmed občanov predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Nadzorni odbor je imenovan, če je zanj glasovala večina opredeljenih na seji prisotnih članov občinskega sveta.

33. člen

Člani nadzornega odbora ne morejo biti župan, člani občinskega sveta, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev, člani svetov krajevnih skupnosti in tudi ne upravljavci občinskega javnega premoženja.

34. člen

Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:

- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,

- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organizacij porabnikov občinskega proračuna, pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi, občinskim javnim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.

Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. Nadzorni odbor sme javnost obvestiti o svojih ugotovitvah takrat, ko je njegovo poročilo dokončno.

35. člen

Naloge nadzornega odbora iz pristojnosti določenih v prvih dveh alineah prvega odstavka 32. člena so:

- preverjanje skladnosti proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in drugimi sklepi občinskega sveta;

- preverjanje skladnosti zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta;

- preverjanje skladnosti finančnih načrtov ožjih delov občine ter uporabnikov proračunskih sredstev;

- redno preverjanje pravilnosti in gospodarnosti razpolaganja z občinskim premoženjem.

Naloge nadzornega odbora iz pristojnosti določenih v tretji alinei prvega odstavka 32. člena so:

- proučevanje finančnih in obligacijskih listin, ki nastajajo ob porabi sredstev,

- ugotavljanje skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi in določenimi nameni,

- izdelava nadzorstvenega zapisnika in poročila,

- proučevanje pripomb strank v postopkih nadzora,

- obveščanje pristojnih organov občine in predlaganje ukrepov iz njihove pristojnosti,

- prijavljanje suma storitve prekrška ali suma storitve kaznivega dejanja.

Nadzorni odbor preverjanja opravi v okviru rednega nadzora.

36. člen

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi, ki ga je v skladu s sprejetim programom in s statutom naložbenimi nalogami dolžan podati občinskemu svetu najmanj enkrat letno. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.

Občinski svet ali župan lahko od nadzornega odbora zahtevata, da o določeni zadevi izdela mnenje oziroma da opravi nadzor pri uporabniku proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obligatorno vključuje nadzore, ki jih določa statut občine in druge nadzore po svoji odločitvi. Nadzorni odbor o svojem letnem programu nadzora seznani občinski svet in župana.

37. člen

Splošni akt nadzornega odbora je poslovnik, s katerim nadzorni odbor podrobneje uredi postopke in način dela.

Posamična akta nadzornega odbora sta poročilo in sklep.

Poročilo nadzornega odbora je dokončno tedaj, ko je nadzorni odbor poročilo, vročeno nadzorovani osebi v pripombe in odgovor le-te, ponovno obravnaval ter izdelal dokončno poročilo s priporočili in predlogi ter ga predložil občinskim organom oz. organom porabnikom občinskega proračuna.

S sklepom nadzorni odbor odloča o zadevah iz lastne pristojnosti ter strankam v postopku in pristojnim organom občine nalaga posamezna dejanja oz. od njih zahteva podatke in dokumente, ki so pomembni za izvedbo nadzora.

38. člen

Nadzorni odbor sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Nadzorni odbor lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina članov.

Predsednik nadzornega odbora predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora, organizira delo in strokovno pomoč ter pripravlja in vodi seje.

Predsedniku nadzornega odbora se redno pošilja gradiva sej občinskega sveta ter sprejete akte in sklepe občinskega sveta in župana. Predsednik nadzornega odbora ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih po dovoljenju predsedujočega sodelovati v razpravi.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in občinska uprava.

Posamezne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec,ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Z izvedencem sklene pogodbo župan.

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v sredstvih za delo občinskih organov in občinske uprave. Višina potrebnih sredstev se opredeli s finančnim načrtom, pripravljenim na podlagi letnega programa nadzora. Finančni načrt vsebuje sredstva za nadomestila in nagrade članom, izvedencem in druge materialne stroške. Plačilo storitev izvedencem se, na podlagi sklepa občinskega sveta opravi po pogodbi, ki jo z izvedencem sklene župan.

39. člen

Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet najkasneje v petinštiridesetih dneh po prvi seji. Nadzorni odbor ima 5 članov.

Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.

Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov svetniških skupin.

Za razrešitev članov nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi iz določbe prvega odstavka 37. a člena zakona o lokalni samoupravi. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora in po predhodnem stališču komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov sveta.

Svet krajevnih skupnosti

40. člen

Svet krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini.

Svet sestavljajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti.

Seje sveta sklicuje predsednik sveta, ki ga izvoli svet izmed članov sveta krajevnih skupnosti.

41. člen

Svet daje mnenje občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in prostorsko ureditev občine.

 Župan

42. člen

Občina ima najmanj enega podžupana.

Podžupana imenuje občinski svet na predlog župana z večino glasov vseh članov.

V primeru daljše odsotnosti župana in podžupana župan določi pooblaščenca izmed članov občinskega sveta, ki opravlja tekoče naloge župana.

43. člen

Župan opravlja zlasti naslednje naloge:

1. predstavlja in zastopa občino,

2. župan vodi in predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje,

3. predlaga občinskemu svetu v sprejem:

a) proračun in zaključni račun proračuna,

b) odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,

4. skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,

5. skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov,

6. odloča o sredstvih v okviru sprejetih proračunskih postavk,

7. določa sistemizacijo delovnih mest občinske uprave,

8. določa in usmerja delo občinske uprave,

9. odloča o imenovanjih oz. sklenitvi delovnega razmerja delavcev občinske uprave,

10. imenuje in razrešuje vodje posameznih projektov, svetovalce in druge sodelavce za izvedbo posameznih nalog,

11. opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,

12. skrbi za izvajanje aktivnosti v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami,

13. imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine in sektorjev ter poverjenike za civilno   zaščito,

14. imenuje člane odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada,

15. odloča o odtujitvi oziroma pridobitvi premičnega ter o pridobitvi nepremičnega premoženja,

16. odloča o najemu oziroma zakupu delov občinskega premoženja,

17. opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, ta statut, odloki  in drugi predpisi.

Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v njegovi odsotnosti.

44. člen

Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan  pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je neustavna ali nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo za nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v upravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

45. člen

Župan ima pravico udeleževati se sej občinskih odborov in delovnih teles. Župan se mora udeležiti seje nadzornega odbora na njegovo zahtevo.

46. člen

Župan lahko ustanovi stalne ali začasne delovne skupine z nalogo, da proučijo strokovne predloge, ugotavljajo in obravnavajo pobude, oblikujejo stališča in rešitve zadev, ki so v pristojnosti župana.

S sklepom o ustanovitvi določi župan naloge in število članov delovne skupine.

Občinska volilna komisija

47. člen

Občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik, trije člani in njihovi namestniki, ki jih imenuje občinski svet.

Predsednika volilne komisije in njegovega namestnika se imenuje po možnosti izmed sodnikov ali drugih diplomiranih pravnikov.

Ostale člane volilne komisije in njihove namestnike se imenuje na predlog političnih strank, drugih organizacij v občini ter občanov.

48. člen

Naloge in pristojnosti občinske volilne komisije so določene v Zakonu o lokalnih volitvah.

 Delovna telesa občinskega sveta

49. člen

Občinski svet lahko ustanavlja komisije in druga stalna ali občasna delovna telesa.

Delovna telesa se ustanovi z nalogo, da:

- ugotavljajo in obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih predlagajo ali izražajo občani,

- pripravljajo, proučujejo in obravnavajo osnutke in predloge aktov,

- spremljajo izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter dajejo pobude, predloge in mnenja,

- proučujejo druge zadeve po nalogu sveta, župana ali odborov.

50. člen

Občinski svet določi število članov delovnega telesa s sklepom.

Predsednik delovnega telesa organizira in vodi njegovo delo, daje pobude za obravnavanje zadev, za katere je pristojno delovno telo, skrbi za izvajanje sklepov delovnega telesa.

Delovno telo lahko sprejme Poslovnik o svojem delu. Poslovnik se lahko objavi v javnih občilih.

51. člen

Predsednika in člane delovnega telesa se imenuje izmed članov sveta in občanov, vendar največ polovica članov. Delovno telo Občinskega sveta vodi član Občinskega sveta.

Predlog za imenovanje predsednika in članov delovnega telesa pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

52. člen

Občinski svet ima naslednja stalna delovna telesa:

1. komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,

2. komisijo za peticije,

3. komisijo za priznanja in nagrade,

4. komisijo za statutarno pravna vprašanja.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

53. člen

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je imenovana izmed članov Občinskega sveta.

54. člen

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pregleda poročilo o izidu volitev članov Občinskega sveta, ki ga je predložila občinska volilna komisija in potrdila članov občinskega sveta, ki jih je izvoljenim članom sveta izdala občinska volilna komisija.

Komisija predloži svetu poročilo o pregledu potrdil, o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.

55. člen

Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sestavlja pet članov občinskega sveta, ki so predstavniki tistih list kandidatov, ki so na volitvah članov občinskega sveta prejele največje število glasov.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obravnava vprašanja s področja kadrovske politike in vprašanja iz pristojnosti občinskega sveta, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami:

- pripravlja in daje svetu predloge za sestavo odborov in delovnih teles,

- obravnava predloge za izvolitev, imenovanja in razrešitve, ki jih določa zakon in drugi predpisi, ter jih posreduje svetu v odločanje,

- opravlja druge naloge, ki jih določajo zakoni, predpisi ali občinski svet

- opravlja naloge posebne komisije po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (Ur.list RS, št. 49/92, 50/92).

Komisija za peticije

56. člen

Komisija za peticije obravnava vloge, ki jih občani in organizacije pošiljajo Občinskemu svetu, preverja njihovo utemeljenost, in predlaga ukrepe, ki jih je potrebno sprejeti za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Komisija lahko zahteva od pristojnih organov potrebna pojasnila, lahko zasliši tudi predlagatelja vloge.

Če organ, ki mu predlaga odpravo nepravilnosti, tega ne upošteva, mora o tem obvestiti komisijo ter navesti svoje razloge. Če komisija meni, da razlogi niso tehtni, predloži zadevo v proučitev občinskemu svetu.

Komisija za priznanja in nagrade

57. člen

Komisija za priznanja in nagrade občanom predlaga občinskemu svetu podelitev občinskih priznanj in nagrad.

Komisija za statutarno - pravna vprašanja

58. člen

Komisija za statutarno pravna vprašanja obravnava zakonitosti dela Občinskega sveta in njegovih organov, pripravi predlog statuta občine, njegove spremembe in dopolnitve in poslovnik Občinskega sveta in njegovih organov.

Sestavlja prečiščeno besedilo posameznih predpisov, preverja usklajenost občinskih predpisov z zakoni in ustavo in sodeluje z drugimi organi, ki opravljajo nadzor nad zakonitostjo dela občinske uprave.

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

59. člen

Naloge in sestav sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opredeli Občinski svet z odlokom ali drugim aktom.

IV. OBČINSKA UPRAVA

60. člen

Občinska uprava opravlja upravne in strokovne naloge.

Organizacijo in delovno področje občinske uprave se določi z odlokom, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana.

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

61. člen

Predstojnik občinske uprave je župan, delo pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.

62. člen

Za posamezne naloge v zvezi z vodenjem organov občinske uprave pooblasti tajnik predstojnike teh organov, ki jih imenuje in razrešuje župan.

63. člen

Občina lahko skupaj z drugo občino ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave. Splošni akt o ustanovitvi organa skupne občinske uprave na skupen predlog županov zainteresiranih občin sprejme občinski svet.

Podrobneje se razmerja med ustanoviteljicami enega oz. več organov skupne občinske uprave, kot tudi ostala razmerja, uredijo s splošnim aktom iz prejšnjega odstavka, kot tudi s splošnim aktom o organizaciji in delovnem področju organov skupne občinske uprave, v skladu z zakonom.

V preostalem se tudi za organe skupne občinske uprave smiselno, ob upoštevanju zakona uporabljajo določila tega statuta, ki urejajo občinsko upravo.

64. člen

Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajajo občinski svet in župan.

Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.

Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka se v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija.

Podrobneje se vprašanje organiziranosti, pristojnosti in delovanja občinske inšpekcije, pravic in dolžnosti inšpektorjev in druge zadeve uredijo v odloku o ustanovitvi občinske inšpekcije.

65. člen

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku po Zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenešene državne pristojnosti.

O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdajata na prvi stopnji tajnik in predstojnik upravnega organa.

Tajnik in predstojnik upravnega organa lahko za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah pooblastita delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah.

Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.

66. člen

Tajnik in predstojnik upravnega organa vsak s svojega delovnega področja skrbi in je odgovoren za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavljata vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

67. člen

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti  lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev ter izpolnjuje pogoje v skladu z zakonom.

68. člen

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.

69. člen

O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.

70. člen

V upravnem postopku odloča o izločitvi tajnika občine ali župana občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika organa občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.

71. člen

Pristojno ministrstvo nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, Občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.

V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

72. člen

Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali Občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakoni, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.

V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

73. člen

Občinski svet z odloki o gospodarskih in drugih javnih službah organizira obvezne in izbirne gospodarske in druge javne službe.

Z odlokom določi načine in oblike njihovega izvajanja.

Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje, javni zavod in sprejme koncesijski akt.

74. člen

Občina lahko skupaj z drugo občino ali več občinami z odlokom ustanovi javni zavod ali javno podjetje.

Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v skupnih javnih zavodih, javnih podjetjih, javnih skladih in agencijah ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb ustanovijo občinski sveti udeleženih občin skupni organ, ki ga sestavljajo župani udeleženih občin.

Akt o ustanovitvi skupnega organa določa njegove naloge, organizacijo dela, način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami, kot tudi sedež organa ter katera občinska uprava opravlja zanj strokovne naloge.

Občina lahko skupaj z drugo občino ali več občinami z odlokom ustanovi občinsko pravobranilstvo in skupno občinsko inšpekcijo.

VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

75. člen

Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premičnine v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Občinski svet odloča o odtujitvi in zamenjavi nepremičnin.

76. člen

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin, samoprispevka  in drugih dajatev v skladu z zakonom.

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.

Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.

V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu in posebej prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu.

77. člen

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. Župan lahko pooblasti podžupana ali posameznega delavca  občinske uprave za izvrševanje proračuna.

78. člen

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme Občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.

V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.

Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra za leto, za katero se sprejema zaključni račun.

79. člen

Občina se lahko zadolži pod pogoji, ki jih določa zakon.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.

O soglasju odloča župan.

VII. KRAJEVNA SKUPNOST

80. člen

Občani zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena ter uresničevanja skupnih interesov in potreb organizirajo krajevno skupnost.

Krajevno skupnost se organizira za eno ali več posameznih naselij.

81. člen

Naloge in organizacijo krajevnih skupnosti določata poseben občinski odlok in Statut krajevne skupnosti.

82.  člen

Sredstva za opravljanje nalog se v krajevni skupnosti zagotavlja v skladu z zakoni, proračunom občine in na druge načine, ki jih dopušča zakon.

Krajevna skupnost se ne sme zadolževati. Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.

83. člen

V Občini Tolmin so ustanovljene krajevne skupnosti:

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno v skladu s tem statutom.

Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu in sklepa pravne posle, v svojem imenu in za svoj račun. Za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem.

Za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno odgovarja občina. Pravni posli nad določeno vrednostjo, ki jih sklene krajevna skupnost so veljavni le ob soglasju župana. Vrednost iz prejšnjega odstavka znaša 1 mio SIT, če ni v Odloku o izvrševanju proračuna drugače določeno.

84. člen

Krajevne skupnosti v okviru svojih pristojnosti samostojno opravljajo predvsem naslednje zadeve:

- sprejemajo in izvajajo program dela krajevne skupnosti,

- izvajajo volilna opravila v zvezi z volitvami svetov krajevnih skupnosti,

- razpisujejo referendum o vprašanjih v pristojnosti krajevne skupnosti,

- izdajajo mnenja v zvezi z uporabo stavbnih zemljišč in rabo ostalega prostora,

- obravnavajo prostorske izvedbene akte, ki zadevajo območje krajevne skupnosti in v zvezi s tem -  sprejemajo ustrezne sklepe in jih posredujejo pristojnemu občinskemu organu,

- sprejemajo ukrepe za varstvo okolja v krajevni skupnosti,

- skrbijo za urejanje poljskih poti in drugih komunalnih naprav, ki so v pristojnosti krajevne skupnosti,

- skrbijo za izvajanje nalog v okviru finančnih sredstev krajevnih skupnosti,

- skrbijo za spodbujanje in razvoj športa in ljubiteljske kulturne dejavnosti v krajevni skupnosti,

- opravljajo s sklepi Občinskega sveta in župana prenešene naloge.

85. člen

Kadar Občinski svet, župan ali katerikoli drugi organ odloča o zadevah iz 83. člena , ki posegajo v interese posamezne krajevne skupnosti, morajo le-ti predhodno pridobiti mnenje sveta krajevne skupnosti.

86. člen

Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti.  Za ta namen določi Občinski svet tudi ustrezna sredstva.

87. člen

Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine ožji del občine ali spremeni njegovo območje. Pobudo iz prejšnjega odstavka lahko da zbor krajanov ali 5 % volilnih upravičencev dela občine, ki je zajeta v spremembi. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.

Pred ustanovitvijo ožjega dela občine ali spremembo njihovega območja mora Občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev na delih občine, ki so zajeti v spremembi. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje ožjega dela občine.

VIII. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV

88. člen

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

Zbor občanov

89. člen

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezni del. Zbor občanov skliče župan.

Naloge, pristojnosti in način sklica zbora občanov v krajevni skupnosti je določen v statutu krajevnih skupnosti.

Občani na zboru občanov obravnavajo zlasti pobude in predloge za:

- spremembo območja občine, imena ali sedeže,

- sodelovanje in povezovanje občine z drugimi občinami v širše samoupravne skupnosti,

- ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oz. spremembo njih območij,

- spremembe območij naselij, imen naselij in imen ulic,

- opravljajo naloge zborov volivcev skladno z zakonom,

- imenuje in razrešuje člane odborov,

- obravnavajo programe razvoja občine, gospodarjenja s prostorom in varstvo okolja,

- obravnavajo večje posege v prostor (avto ceste, energ. objektov, odlaganja odpadkov, ...)

- obravnavajo druge zadeve, za katere je tako določeno z zakonom, tem statutom ali odlokom občine  ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan

90. člen

Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma v njenem posameznem delu, lahko pa ga skliče na lastno pobudo, na pobudo Občinskega sveta ali sveta ožjega dela občine.

91. člen

5 % volivcev, ki zahtevajo sklic zbore občanov, zahtevo pismeno preda županu občine. Zahtevi priloži overjen seznam podpisov pobudnikov.

92. člen

Župan skliče zbor občanov v roku 15 dni po prejemu popolne zahteve, na krajevno običajen način. Med sklicem in datumom poteka zbora mora poteči vsaj 7 dni.

93. člen

Stališča, predlogi, pobude in mnenja zbora občanov so veljavno sprejeti, če je zanje glasovalo več kot polovica prisotnih udeležencev zbora. Zbor je sklepčen, če je prisotnih najmanj 30 % volilnih upravičencev iz območja za katero je sklican zbor občanov. Pravico glasovanja imajo samo volivci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti za katero je sklican zbor občanov.

94.  člen

Sprejeta stališča, predloge, pobude in mnenja zborov občanov mora obravnavati Občinski svet na prvi naslednji seji in o njih sklepati.

Referendum

95. člen

Občani odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

Pobudo volivcem  za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka ali svet ožjega dela občine ob podpori 30 volivcev. Pobudi mora biti priložen overjen seznam volivcev.

Referendum se izvede najprej 30 dni in najkasneje 45 dni od dne razpisa, praviloma v nedeljo ali drug dela prost dan.

Z aktom o razpisu referenduma določi Občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oz. njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan razpisa in dan glasovanja.

Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

96. člen

Občinski svet lahko o sprejetem splošnem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 5 % volivcev v občini oziroma če to zahteva statut (3. odst. 113. člena).

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

97. člen

Postopek za izvedbo referenduma vodi občinska volilna komisija.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih, ki niso urejena v tem statutu veljajo določbe Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, smiselno se uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

98. člen

Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi voljo občanov. Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del. Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.

Ljudska iniciativa

99. člen

Najmanj 5 % volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta Občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrsti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.

Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja postopek za zahtevo za razpis referenduma, kot je urejen v zakonih oz. tem statutu.

IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

100. člen

Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike, navodila in splošne pravne akte.

101. člen

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov Občinskega sveta.

102.  člen

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti,ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

103. člen

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

104. člen

S pravilnikom se podrobneje razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka.

105. člen

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

106. člen

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne, prenesene  pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil.

107. člen

Postopek in način sprejema splošnih aktov Občinskega sveta se predpiše v poslovniku Občinskega sveta, ki ureja tudi organizacijo, način dela ter pravice in obveznosti članov občinskega sveta. Splošni akti in drugi akti, za katere tako določi občinski svet, se po sprejemu objavijo v časopisu Primorske novice – Uradne objave in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

108. člen

Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

109. člen

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

110. člen

Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko župan ali Občinski svet sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

111. člen

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient,  če bi lahko bile z izdanimi akti v teh postopkih prizadete pravice in koristi občine določene z ustavo in zakoni.

112. člen

Občinski odbori so dolžni za potrebe Občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se nanašajo na koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje Občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.

XI. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE

113. člen

Občina Tolmin se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost - pokrajino - zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.

Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme Občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta.

O odločitvi Občinskega sveta se v občini izvede referendum.

S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine Občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.

114. člen

Občinski svet izvoli na tajnem glasovanju izmed svojih članov in župana člane pokrajinskega sveta. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Za kandidate, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

115. člen

Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

116. člen

Določbe odlokov in drugih aktov, ki jih je sprejela skupščina ali njeni organi bivše občine Tolmin, ostanejo v veljavi, če niso v nasprotju z ustavo, zakonom o lokalni samoupravi, drugimi zakoni ali predpisi.

117. člen

Sveti krajevne skupnosti so dolžni uskladiti statute krajevnih skupnosti s statutom občine najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega statuta.

118. člen

Pobudo za spremembe in dopolnitve statuta lahko poda vsak član Občinskega sveta, župan, podžupan ali 5 % volivcev v občini po postopku za pobudo za razpis referenduma.

Predlagatelj mora utemeljiti predlog za spremembe in dopolnitve statuta.

O uvedbi postopka za spremembe in dopolnitve statuta odloča Občinski svet z 2/3 večino vseh članov.

119. člen

Spremembe in dopolnitve statuta pripravi komisija za statutarno pravna vprašanja.

Spremembe in dopolnitve statuta se sprejmejo po enakem postopku kot statut.

120. člen

Z dnem, ko stopi v veljavo ta statut preneha veljati Statut občine Tolmin (Ur.glasilo št. 8/95 in 9/96).

Splošni akti, ki se nanašajo na organizacijo občinske uprave in status funkcionarjev v Občini Tolmin se uskladijo s tem statutom v roku 6 mesecev po njegovi uveljavitvi.

121. člen

Statut začne veljati osmi dan po objavi v časopisu Primorske novice – Uradne objave.

Številka: 00103-0001/99

Datum:   10/3-1999

Ernest Kemperle                                                                

Župan Občine Tolmin